K novemu položaju.Z ukinjenjem lustave in novim stanjem v državi je< ppstavljena stawo<vska organiza* cija v povsem sprcmenjenp situacijo, ki za* hteva od "vodstva izrednie prevdarnpsti za vsak ukrep in enako tudi pd društvenih od= bortov. Za prehodnp dobo imajo osebe, ki načelujejp politični upravi, izredna poobla* stila in moč, česar so naj vsi funkcijpnarji .zavedajo. Zavedajo se naj tudi vseh konse-1 !xvenc svojih ukrepov z ozirpm na npve; za* kpne, ki urejajo razrr*|e:rje državljanov dp drža<ve. Naša stanpvska organizacija se je 'kot stanovsiKotepolitična organizacija doslej uve* ljavljala in se v danih razmerah edino mogla uveljaviti kot nekak regulator vpliva politič* nih strank in tp s svojo moralno sik> kpt edini pppblaščerai predstavitelj stanu, ki ga v celoti ne mprc nobena stranka trajno brez lasthe škode prezirati ter potom članov, ki kot pristaši različnih stran'k zastppajo vsak v svoji stranki .naše skupne programatične zahteve in načcla. Danes, ko je akcijska moč strartk ome> jena na minimum, ko so prevzeli vsp odgo* V€<rnost za upravo možje, ki jih je izaupanje vladarja postavilo na čelo iste in jih zakon v vsakem pogledu ščiti, je tudi stamovska organizacija kot stanpvsko=političnp borben činitelj začasno izgubila svpj prvptni dek>« krog, v kolikor se ne bo zadovpljevak z raz* nimi intervencijami ter apelirala na uvidev« nost odgpvornih in odločujpčih oseb. Kpt stanovska organizacija bi bil potem* tafcem njen delokrog slkrajno utesnjen, ako si 'ive bi bili <ziamislili njenih nalog mnogo večjih in širših. ¦Naš prpgraim je kljub tenru, da smo ga omejili iz pplitične itrez.nosti in 'idalekovids nosti zgolj na 'one zahteve, ideje in cilje, ki so nespprnp skupni celemu stanu, tako širok, da v 'nobenem slučaju ne more nastati za nas situacija, kjer bi vezanih ro'k in v brezdelju mprali čakati drugih časov. Iz novega položaja sledi za nas samo ena 'konsekvenca: V kolikor stno nai eni stra.nl omejeni v svojem delokroffu, itpliko intens zivrreje se hočemo udejstvovati v drugi sme= ri. In to ne velja le za celptno organizacijo  učiteljstva, ampa!k tudi >za posamezna dru* štva. (Inštitucijai krožkov dobi s item še večji pomen. Kaico ogrpmna je nalpga, ki smo si jo postavili z novo smerjo glede vzgraje člans stva k pplitični in duhpvni samostojnosti, k stanovski solidarnosti in pravemu itovari« štvu, fc naTodni zavesti, t. j. zavesti pdgovoir? nosti posamezriika napTam celoti, gled© stro? kovne, splošne in politične izobrazbe član* stva, glede gospodar&ke in socialne samopo-1 moči! To, kar smo doslej v tem pogledu sto* rili, je komaj skromen začetek. In naš pro» svetni in pedagpški program, naš tisk, Mla« dinska Matica, naSei iizvenšplskoi delo itd.! Zavest šifine in •agromnosti naših nalog nas naravnost sili k pmejitvi in ekonomski izirabi sil in smotrenpsti v deki, ki se izogib* lje vsakega nepotrebnegai eksperimentiranja in diktantizma. V svo-ji gprečnpsti smo za=  snovali marsikak širok načrt, a nismo prišli pre'ko začet*ka. k"&r je bil psihološko premalo pretehtan in smo nadcenjevali lastne sile. Velika pomanjkljivost našega dela je v tem. da ne znarruo pritegniti in zaposliti vseh raz* položljivih sil. Nima vsa'k razumevanjai za velikopotezno delo, a mnpgo je tpvarišev in še več tovarišic, ki bi z vesieljem delali, ako bi jim kdo odkazal skromen delp^krog, ki bi odgovarjal njihovim silam in nagnjenjem. Tudi z današnjim učiteljstvom bi se dalp mnpgp, mnogo več doseči, kot se doseza. Res je v našem stanu, ,ka'kor povsod, mnogo materialistične miselnosti, a mogpče še več neizrabljenegai idealizma, sil, ki neplodno usihajp, ker jim nihče ni znal dati pravc smeri. Veselje do dela raste z uspebom. Ni vsak bprec! Koliko razočaranj doživlja naš^ učiteljs'ka mladina in koliko prezgodnjic re= signacije, srečavamo pri njej, ker ni naSla opore in pravih mentorjev ob vstppu v po= klicno življenj'o. Najti moramo pota in nas čin, da našoi mladino bolje usposobimo za njenp javno delo med ljudstvom. Le zavedajmo se: vse jc odvisno od na^ šega dela — šolskega in izvcnšolskcga. Do» godki se prchitcvajo. Kar smo izrekli včeraj kot domnevo, jc jutri že lahko dejrtvo. Vla* darjev mainifest napoveduje novo ureditev države. Mi vidiniP, da prihaja to, kar mora priti — tudi brez naše zaslugc in sodelova* nja. Kakršnakoli bp tai ureditev, ali nas za? dovolji ali ne, icno je gotpvo, da se bo po njej usoda slovenskega šolstva in učiteljstva v veliko večji meri pdkičala doma kot doslej, da bo tprej staJp organiziranp slpvensko uči* telj&tvo kmalu pred veliko težjo in odgpvor« mejšo nalogo kot doskj, ki bp zahtevala od njega mnogo več inicijativnosti in napora njegovih sil, ako hoče spodlpčevati P lastni usodi. In to hoče, in npče nikdar več dppu« stiti, da bi se reševala njegova življenjska vprašanja brez njega in preko njcga. ZatP prepstaja njemu in prganizaciji samio iena pot, ppt dela, smotrenega dela, 'kajti, kdor hpče žeti. mora tudi orati in sejati.