Slovenske finančne institucije i^tavljajo, da Slovenci zaupamo v domačo valuto, saj v tolarjih ^rarčuje večji del prebli^lstra. Po podaddh Banke Sloveiiije so tolarske vloge konec letošnjega septembra predstavljale 57,3 odstotka vseh vlog prebivalstva. Vseh vlog je bilo skupno za 1.871 miliard tolarjev, v primerjavi s koncem lanskega septembra pa se je njihov obseg nominalno povečid za 23,6 odstotkov. Tednikova priloga za osebne finance Četrtek, 14. novembra 2002 Naklada: 12.500 izvodov za varno prihodnost Bančno poslovanje iz fotelja Davčna olajšava in še dodatna pokojnina Kaj moramo vedeti pred nakupom vrednostnih papirjev Sto razlogom, nič skrbi^ ena banka! Za vrednote, ki bogatijo življenje V Raiffeisen Krekovi banki si želimo, da bi bilo vaše življenje polno. Polno prijateljev, brezskrbnih trenutkov, neprecenljivih dosežkov in lepih spominov. Zato razvijamo hitre in kakovostne bančne storitve ter ustvarjamo okolje, v katerem lahko nenehno osebnostno in strokovno napredujete. SKUPAJ USPEŠNI X Raiffeisen KREKOVA BANKA www.r-kb.si, telefon: 02 2293 100 Stotin na stotin... Denar je sveta vladar! Če se je rek prijel takorekoc po vsem svetu, bo že držalo. Z denarjem si lahko zagotovimo socialno varnost, blagostanje, oblast, v določeni meri celo znanje in zdravje, ljubezen... Res je tudi, da denar, če ga je preveč, ljudi ne osrečuje. Pohlep po denarju je povzročitelj kriminala, človeških stisk in tragedij, povzročitelj sovraštva, prepirov in vojn. Najprijetneje je, če imamo pravo mero denarja. Toliko, da nam ni potrebno ob vsakodnevnih nakupih strahoma pogledovati na koledar in šteti dni do plačilnega dne. Da nam ni tesno pri srcu, ker ne moremo otroku privoščiti vsega, kar ima njegov prijatelj ali prijateljica ali vsaj tistega, kar bi bilo nujno za njegovo zdravo življenje in razvoj. Denar in bogastvo sta v svetu razdeljena zelo krivično. Večina bogastva je nakopičenega na razvitem zahodu, kjer živi samo dobra desetina človeštva in kjer ljudje umirajo od izobilja, kot na drugem koncu zaradi pomanjkanja. Denarja in s tem bogastva verjetno ni mogoče enakomerno razdeliti. Že v mali Sloveniji je to nemogoče in tudi pri nas imamo bogate na eni in revne na drugi strani ter tiste, ravno dovolj premožne, na sredini. Najbolje zagotovo živijo slednji: vsega imajo ravno dovolj. So srečni, ker ne živijo v pomanjkanju in malce nesrečni, ker si tu in tam pač ne morejo privoščiti vsega. Vsakodnevno delo je pehanje za denar. Za stotine in tolarje. Slovenci imamo radi svoj denar, ponosni smo nanj, saj je eden od simbolov naše samostojnosti. Vse več varčujemo v tolarjih in vse bolj se požvižgamo na devize. Ob tem pa se tudi mi ukvarjamo z nenehnim problemom, kako iz enega stotina narediti dva, tri, štiri. Kako in kam naložiti privarčevane tolarje, da se bodo najbolje obrestovali. Ali da bodo vsaj ohranjali svojo vrednost. Razvita, potrošniška družba si je izmislila za to nešteto načinov. Številne možnosti pa zahtevajo tudi veliko previdnosti, znanja in izkušenj. Marsikdo se je v želji za hitrim in velikim zaslužkom opekel. V tokratni prilogi Tednika vam posredujemo nekaj namigov, kako koristno obrniti stotine in tolarje. Jože Bračič Foto: Buenos Dias »Stotin« je priloga Tednika. Izdaja: Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95; tel. 02/749-34-37. Elektronska pošta: nabiralnik@radio-tednik.si. Direktor: Božidar Dokl. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Urednik priloge: Jože Bračič. Tehnično urejanje: Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Celostna podoba: Slavko Ribarič. Oglasno trženje: Bojana Čeh: 02/749-34-14. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. Fotografija na naslovnici: Buenos Dias. Fotografije v besedilu: Martin Ozmec, Črtomir Goznik in Jože Bračič. Karikatura: Mladen Mrčela. Kazalo: Stran....................Vsebina 2..............Raiffeisen Krekova banka, d.d. 3.................... STOTIN NA STOTIN 4...................Časnik Finance, d.o.o. 5....................SLOVENCI IN TOLAR 6 .....................ALI VARČUJETE? 7.........NA VOLJO NEŠTETO OBLIK VARČEVANJA 9.........Merkur zavarovalnica, d.d., pisarna Ptuj 1 0...........BANČNO POSLOVANJE IZ FOTELJA ............. Nova kreditna banka Maribor, d.d. .......... Zavarovanja Peklar, Zdravko Peklar, s.p. 12......VZAJEMNI - ODPRTI INVESTICIJSKI SKLADI 14 ........ Nova ljubljanska banka, d.d., Ljubljana 1 5......Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. 16 ................. ZA VARNEJŠO STAROST 18 . . . DAVČNA OLAJŠAVA IN ŠE DODATNA POKOJNINA ..................... Moja naložba, d.d. 2 0....... NALOŽBENO ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE ............Zavarovalnica Triglav, d.d., ljubljana 21 ...........NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK ............Slovenica, zavarovalniška hiša, d.d. 2 2........... Adriatic, zavarovalna družba, d.d. 2 3.............KAJ VSE LAHKO ZAVARUJEMO 2 5........KAJ MORAMO VEDETI PRED NAKUPOM ..................VREDNOSTNIH PAPIRJEV 2 6.......... Kapitalska družba pokojninskega in ............... invalidskega zavarovanja, d.d. 28 ................. Abanka, d.d., Ljubljana 2 9...........Hranilno kreditna služba Ptuj, p.o. 3 0............ IZTEKA SE DOHODNINSKO LETO .................. LB Leasing Maribor, d.o.o. 31 ......................... Beležka 3 2.......MOJA NALOŽBA, Pokojninska družba, d.d. Za naročilo svojega izvoda pokiičite brezplačno telefonsko številko 080 15 80 ali obiščite www.finance-on.net Denar ni vse. Finance za varno prihodnost Slovenci in tolar Slovenske finančne institucije ugotavljajo, da Slovenci zaupamo v doma~o valuto, saj v tolarjih var~uje ve~ji del prebivalstva. Po podatkih Banke Slovenije so tolarske vloge konec leto-{njega septembra predstavljale 57,3 odstotka vseh vlog prebivalstva. Vseh vlog je bilo skupno za 1.871 milijard tolarjev, v primerjavi s koncem lanskega septembra pa se je njihov obseg nominalno pove~al za 23,6 odstotka. Zaupanje Slovencev v domač bančni sistem je po mnenju Združenja bank Slovenije veliko. To se je pokazalo tudi ob zamenjavi valut držav evro območja v evro, ko je večina Slovencev svoje prihranke v tujih valutah prinesla v banke in jih tam tudi pustila. Tolarski prihranki slovenskih varčevalcev so se po navedbah Banke Slovenije od konca lanskega decembra pa do konca septembra nominalno povečali za 73,4 milijarde tolarjev. Devizni prihranki prebivalstva, brez tečajnih razlik, pa so se letos znižali za 13,2 milijarde tolarjev in konec preteklega meseca znašali 798 milijard tolarjev. Posojila poslovnih bank gospodinjstvom so konec septembra znašala 565,8 milijarde tolarjev. Nominalno se je njihov obseg letos povečal za 31,9 milijarde tolarjev. Neto zadolženost prebivalstva, to je razmerje med posojili in vlogami v bankah, se je v zadnjih desetih letih trendno zmanjševala. Slovenske varčevalce sta letos nekoliko vznemirili stečaj kranjske hranilno-kreditne službe (HKS), predlog Banke Slovenije o uvedbi stečaja HKS Soča in uvedba likvidacije HKS Sicure. V slovenski centralni banki so opozorili, da te HKS niso vključene v jamstveno shemo za zavarovanje depozitov, svojim komitentom pa za izplačilo vlog jamčijo s svojim premoženjem in premoženjem svojih ustanoviteljev. V Sloveniji po jamstveni shemi banke in hranilnice solidarno jamčijo za izplačilo vloge posameznega varčevalca v višini do 4,2 milijona tolarjev. V EU so ta jamstva višja, zato bo oblikovanje jam- stev na višji ravni za banke v Sloveniji zagotovo izziv, so prepričani v slovenski centralni banki. V največji slovenski banki, Novi Ljubljanski banki, sta približno dve tretjini varčevalcev bolj naklonjeni varčevanju v tolarjih, tretjina pa varčevanju v tujih valutah. Opozarjajo pa, da so slovenski varčevalci vedno bolj zahtevni, z umirjanjem inflacijskih pritiskov pa se nadaljuje tudi zniževanje obrestnih mer, zato v zadnjem obdobju namenjajo čedalje več pozornosti dodatnim, drugačnim oblikam povečevanja vrednosti prihrankov. Po analizah NLB namreč kar polovica gospodinjstev, ki ustvarijo največ prihrankov, razmišlja o spremembi varčevalnih navad. vezav, in sicer že v zneskih nad 100.000 tolarjev. Kar zadeva zadolževanje, pa se Slovenci na nekoliko daljši rok zadolžujejo največkrat za nakup osebnih vozil, na področju stanovanjskih posojil pa je največ povpraševanja po 10 do 15-letnih posojilih v višini nad 10 milijonov tolarjev, so še navedli v SKB banki. (sta) Kot so povedali v največji slovenski zasebni banki, SKB banki, ki je v večinski lasti francoske Societe Generale, se je obseg depozitov občanov v letošnjih devetih mesecih nominalno povečal 11,1 odstotka, v zadnjih letih pa se varčevanje povečuje za približno 10 odstotkov letno. V strukturi vseh vlog prevladujejo devizne vloge s 55-odstotnim deležem, glede na ročnost varčevanja pa s 60,5-odstotnim deležem kratkoročne vloge. Po podatkih SKB v gospodarsko bolj razvitih okoljih povprečen znesek vezave presega tri milijone tolarjev, v ostalih krajih pa se posamezniki odločajo tudi za manjše obsege STOTINOVA ANKETA Ali varčujete? Bojan Bedžuh, strojevodja: Marija Škrjanec, upokojenka: Natalija [ara, {tudentka: "V naši družini varčujemo za dopust in za večje nakupe. Pri Novi Ljubljanski banki imamo odprto var~evalno knjižnico. Var-~ujemo delno v tolarjih, delno v evrih." Barbara Cenčič, ekonomistka: "Ne varčujemo, ker nimamo kaj varčevati. Oba z možem sva že upokojena, najine pokojnine so nizke, šolanje otrok pa je drago." Boris Kozic, invalid III. kategorije, nezaposlen: "Varčujem v evrih, da bom imela nek začetni kapital za čas, ko bom končala šolanje. Mladi danes ne vemo, kako bo v prihodnje s službami" Bojan Tofant, samostojni podjetnik: "Za zdaj še ne varčujem, imam pa namen. Zelo ugodni se mi zdijo varčevalni krediti, ki jih ponujajo nekatere banke." "Že dolgo sem brezposeln. Kar dobim, moram preudarno obrniti in ob tem še kaj privarčevati." "Varčujem v tolarjih v banki. Vlagam pa tudi v delnice." za varno prihodnost Na voljo nešteto oblik varčevanja Varčevanje je ena od pomembnih skrbi in dejavnosti človeka. Z njim si želi zagotoviti varnejšo prihodnost ali uresničitev določenih ciljev. Poleg najrazličnejših oblik varčevanja denarja smo ljudje pravzaprav iz dneva v dan prisiljeni varčevati: z energijo, ker je ni v izobilju in ker je draga, s hrano, da si ustvarjamo zaloge za prehodna obdobja, ko narava ne rodi, in še bi lahko naštevali oblike varčevanja, čeprav ob tej besedi skoraj avtomatično pomislimo na denar, banke, hranilnice, vrednostne papirje ... Denar so ljudje v zgodovini hranili na različne načine, saj so banke in borze pridobitev obdobja zadnjih nekaj stoletij, slovenska borza vredostnih papirjev v Ljubljani pa je slavila {ele svojo desetletnico. Tako ni ni~ ~udnega, da so simboli za var~evanje {e vedno nogavica, hranilniki najrazličnej{ih oblik, v zadnjem času tudi priro~ni trezorji, v katerih naj bili denar in drugi vredni predmeti na varnem. Bili so ~asi, ko je imel denar realno vrednost, saj je bil iz zlata ali druge žlahtne kovine, danes pa služi zgolj kot menjalno sredstvo in je stalna le njegova nominalna vrednost, njegov nakupovalni učinek pa je iz dneva v dan, pod vplivom inflacije, manj{i. Dejstvo je torej, da se osnovne oblike varčevanja denarja danes ne izpla- čajo. Denar v nogavici propada, tudi navadna bančna vloga z obrestmi ne sledi inflacijskemu razvrednotenju denarja. V ne tako davnih časih, ko je bila naša domača inflacija po nekaj tisoč odstotkov letno, smo domačo valuto pospešeno spreminjali v devize. Tako smo glede na padanje vrednosti domače valute sicer pridobili, kljub temu pa izgubljali, saj je inflacija, sicer zelo nizka, tudi v gospodarsko uspešnih evropskih in svetovnih državah. Danes tudi ni več dovolj, da si ustvarimo zalogo denarja, ga naložimo v banko in živimo od obresti. Če je kup še tako velik in bi nam obresti trenutno zagotovile dostojno življenje, bo kup vrednostno hlapel. Tudi čez deset let bo kup fizično in nominalno enako velik, obresti pa bomo morda zadostovale samo še za nakup žemljice. Moto sodobnega varčevanja denarja je torej v tem, da ga vsaj ohranjamo, če že ne povečujemo njegove vrednosti. Banke, v nekem smislu trgovci z denarjem, nam pri tem nudijo najrazličnejše možnosti. Paleta bančnih ponudb je tako široka, da je potrebno kar nekaj časa za ugotovitev, kako se med seboj razlikujejo. Primerjava ponudb številnih bank, ki svoje varčevalna storitve ponujajo pod najrazličnejšimi strokovnimi imeni, vselej pripelje do ugotovitve, da se razlikujejo samo v majhnih podrobnostih. Zakonitost finančnega trga je za vse enaka, prednosti posameznih institucij pred drugimi so lahko v velikosti, podjetnosti, iznajdljivosti. Zagotovo je najslabša varianta varčevanje na navadnem bančnem računu. O tem se prepričamo, če vsak konec meseca pogledamo pripisane bančne obresti, ki so tudi pri večjih zneskih na računu zanemarljive, če pa bi poskušali izračunati, koliko smo v tem mesecu, ko je naš denar "ležal" na bančnem računu, izgubili zaradi sicer nizke inflacije, nas bo začela boleti glava. Seveda pa se moramo potolažiti z dejstvom, da nekaj denarja na računu pač moramo imeti za sprotno pokrivanje tekočih obveznosti. □ Mesečni pologi (10.000 SIT) □ Privarčevano □ Izplačila (60x60.114,58) Varčevanje plus - 9-mesečne obresti Toda kaj narediti z denarjem, ki ga dalj časa ne bomo potrebovali? Recimo nekaj mesecev. Tu se za~enja nova zgodba, ki ji ~as sodobnega ban~ni{tva, hranilni{tva in borzni{tva nakazuje mnoge možnosti. Pri vseh pa bomo kaj hitro razočarani, če bomo želeli na kratek rok doseči čim več in pri tem nič tvegati. Znano je, da si lahko visoke dobičke obetamo od tveganih domačih in tujih naložb. Toda pri tveganju je vedno veliko možnosti, da bomo stavili na napačnega konja in izgubili. V tvegane posle se zato ne bomo podajali z denarjem, ki ga bomo slej ko prej potrebovali za tekoče potrebe ali uresničitev ne tako oddaljenih načrtov. Tako se od spogledovanja z borzami in vrednostnimi papirji, prek vzajemnih in relativno varnih ter donosnih skladov znova vračamo k bankam in vpra-{anju, kako denar, naložen v banki, čim bolje oplemenititi Vsaj toliko, da bo imel v času, ko ga bomo potrebovali, približno enako kupno moč kot danes. Banke nam na vsakem koraku nudijo {tevilne načine varčevanja: kratkotočno, dolgoročno, tolarsko devizno, rentno, z odpovednim rokom in {e bi lahko na{tevali v nedogled. Poglejmo nekaj možnosti varčevanja, ki smo jih zasledili pri najbolj raz-{irjeni banki na na{em območju. za varno prihodnost Obrestovanje vloge z odpovednim rokom (31 dni) v obdobju 12 mesecev 7,86 0,63 1,27 1,91 2,56 7,19 3,86 4,51 5,84 5,18 □ 1. mesec □2. mesec □ 3. mesec □4. mesec 0 4. mesec □6. mesec 0 7. mesec □8. mesec □ 9. mesec DIO. mesec DII. mesec UM. mesec Tako imenovano plus varčevanje je kratkoročno mesečno varčevanje na posebni hranilni knjižici, z doba varčevanja je 9 mesecev. Varčevanje je možno začeti z enkratnim ali večkratnim pologom, pri tem sami odločimo tudi višino pologov, ki so lahko gotovinski ali pa banko zanje pooblastimo s trajnikom, po trimesečnem varčevanju.pa pridobite možnost pridobitve ugodnega kredita za različne namene. Primer obračuna takega varčevanja z enkratnim pologom kaže, da se vložena sredstva v devetih mesecih oplemenitijo za dobrih šest odstotkov, kar je približno toliko, kot je doslej znašala inflacija v enakem obdobju, tako lahko trdimo, da denar na banki ne izgublja vrednosti. Ena od oblik je tudi tolarsko varčevanje z odpovednim rokom, nenamensko varčevanje na varčevalni knjižici, ki je namenjena poslovanju na bančnem okencu ali na varčevalnem računom z odpovednim rokom, ki je prvenstveno namenjen poslovanju preko elektronskega bančništva. Pologi niso zneskovno omejeni, sredstva pa se prav tako oblikujejo s pologi gotovine, negotovinskimi prenosi in s trajnimi nalogi. Sredstva, položena na takšno varčevanje so nepreklicno vezana za dobo odpovednega roka (31 dni), vsako izplačilo ali prenos na vpogledni račun je potrebno pravočasno najaviti v skladu z dogovorjenim odpovednim rokom. Obresti se mesečno obračunavajo na konformni način in se lahko pripišejo h glavnici ali pa jih pre- nesemo na vpogledno vlogo. Tudi s takim načinom varčevanja ohranjamo realno vrednost svoje vloge Zanimive so tudi oblike rentnega varčevanja. Možnosti je veliko, na banki vam izra~unajo prihodnjo rento, lahko pa si jo izračunate tudi sami, na spletni strani vaše banke. Vzamimo za primer, da bi ob rojstvu otroka začeli s trajnim nalogom pri banki rentno varčevati za njegovo štipendijo, ko bo dopolnil 18 let in bo končal srednjo šolo. Če bi, na primer, mesečno skozi vseh 18 let vlagali po 10 tisoč tolarjev, bi otrok naslednjih pet let, ko bo študiral, prejemal mesečno rento po nekaj nad 60 tisoč tolarjev. Pri tem obračunu pa ni bila upoštevana temeljna (inflacijska) obrestna mera kar pomeni, da bodo dejanski privarčevani zneski rentnega varčevanja višji. Toliko izračunov za pokušino. Če vas bo zadeva zamikala, pa kar pod pod noge in do prvega bančnega okenca, ali pa k računalniku v sosednjo sobo. □ Pisarna Ptuj, Prešernova ulica 10, 2250 Ptuj, telefon 02 771 02 68 ELEKTRONSKO BANCNISTVO Bančno poslovanje iz fotelja Se vam je že zgodilo, da ste s položnicami ali prenosnimi nalogi v roki, v želji da dvignete čeke, kartico ali zahtevate kako drugo bančno storitev, stali dolge minute ali celo ure v vrsti pred bančnim okencem? Gotovo se to dogaja številnim uporabnikom bančnih storitev. Predvsem v dneh izplačila plač, pokojnin in v dneh, ko zapadejo v plačilo obveznosti večjega števila ljudi, se utegnete srečati v bančnih poslovalnicah z gnečo in velikim zapravljanjem časa. Nekdo je ob takem primeru v jezi dejal, da denar prej zasluži, kot ga lahko dobi iz bančne blagajne. Na srečo so dolge vrste pred bančnimi okenci vse bolj zgodba preteklosti, obenem pa {e zdale~ ne nemogo~a podoba seda- njega ~asa. Na skraj{anje vrst pred ban~-nimi okenci je imela prvi blagodejni učinek uvedba bančnih avtomatov. Ti so sedaj že tako raz{irjeni in izpopolnjeni, da lahko na njih koristimo {iroko paleto bančnih storitev, od osnovnega dviga gotovine do plačila položnic, polnjenja kartice mobilnega telefona in tako naprej. V času računalnikov in dobi interneta so tako rekoč vse banke v Sloveniji začele pospe{eno uvajati ponudbo elektronskega bančni{tva. Namesto fizičnega kontakta z bančnim uslužbencem, se z banko povežemo prek računalnika in medmrežja, ter sami opravimo delo, ki ga sicer opravi uslužbenec za bančnim okencem. Za tako sodelovanje z banko potrebujemo računalnik, modem in internetni priključek, ter seveda kanček spretnosti pri rokovanju z računalnikom in uporabi računalni-{kih programov. Seveda se ne moremo z bančnim informacijskim sistemom povezati kar tako. To nam mora banka dovoliti, Zdravko Peklar, s.p. Volkmerjeva cesta 26 (Dom krajanov B. Reš) 2250 Ruj 787 60 50 (delavnik 8.00 -16.00) 041/ 502 966,041/ 571770 www.zavarovanja-peklar.com zavarovania.peklar@siol.net SI ŽELITE VEČJO VARNOST? Pokličite! Z veseljem vas obiščemo in vam predstavimo: • spremembe pokojninskega sistema • pokojninska zavarovanja • življenjska in rentna zavarovanja • vse ostale vrste zavarovanj (avtomobili, stanovanja, hiše, nezgoda...) Banke nudijo s pomočjo elektronskega bančništva uporabnikom (naj gre za fizi~ne osebe, samostojne podjetnike ali gospodarske družbe), hiter in varen način poslovanja, saj lahko bančne storitve opravljajo vedno in povsod, kjer imajo na voljo računalnik z dostopom do interneta. Takšno poslovanje prinaša številne prednosti - prihranek časa, stalen pregled stanja na računih, neodvisnost od poslovnega časa bančnih enot in zasebnost nam posredovati ustrezen program, gesla in drugo potrebno opremo ter navodila. Pristop k elektronskemu bančništvu je s stroškovnega vidika od banke do banke zelo različen. Kot je različna in zelo pisana paleta storitev, ki jih posamezna banka nudi po poti elektronskega bančništva. Na splošno velja, da lahko z uporabo elektronskega bančništva opravimo tako rekoč vse posle, zaradi katerih smo morali prej v poslovalnico banke, razen dviga gotovine seveda, pristop pa je zelo poceni v primerjavi z prej izgubljenim časom. Prednost elektronskega poslovanja z banko je v tem, da ga lahko opravimo v katerem- za varno prihodnost koli delu dneva ali noči, saj pri tem nismo odvisni od delovnega časa bančnih uslužbencev. Preko našega računalnika uka-žemo računalniku banke, da takoj ali na določen datum opravi določeno storitev in ta bo to res opravil ter nas o tem obvestil. Ne zanemarljiv je ob tem tudi podatek, da so storitve plačilnega prometa s pomočjo elektronskega bančništva bistveno cenejše, kot enake storitve s posredovanjem bančnega uslužbenca. KAJ OMOGOČA ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Kot smo že omenili, omogoča elektronsko bančništvo opravljanje tako rekoč vseh bančnih storitev, razen dviga gotovine. Banke na svojih spletnih straneh in v propagandnem gradivu na široko in podrobneje opisujejo svojo ponudbo. Na primer: vpogled v stanja in promet na tekočih in transakcijskih računih, stanje deviznih vlog, promet in stanje na varčevalnih računih ali knjižicah; najpogostejša storitev je nedvomno plačilo s položnicami in prenosnimi nalogi. Prenosi denarja lahko potekajo znotraj posamezne banke, kar je storitev, opravljena v realnem času, torej takoj, ter prenosi sredstev na račune v drugih bankah. Banki je mogoče po tej poti sporočiti svojo namero o odprtju varčevalnega računa in opraviti prenos sredstev z navadnega na varčevalni račun, prav tako pa banko obveščati o prekinitvah varčevanja in dvigih denarja. Kar iz domačega fotelja lahko banki naročimo čeke, ki jih prinese poštar, lahko opravimo blokado izgubljenih ali uničenih čekov, lahko zahtevamo prekoračitev sredstev na tekočem računu, naročamo kreditne kartice, kreditno dokumentacijo in še bi lahko naštevali. Seveda lahko, kadarkoli se nam zahoče, preverimo stanje na svojih računih, že veliko prej kot iz bančnega izpiska pa ugotovimo prilive ali odlive sredstev z naših računov. Banke imajo v svoji ponudbi veliko podrobnih izpeljank elektronskega bančništva, ki je v osnovi v vseh bankah primerljiva. Ob tem zagotavljajo, da je elektronski način poslovanja varen, pa tudi novic o kakšnih posebnih zlorabah še nismo zaznali. Je pa vse skupaj izredno udobno, časovno in stroškovno varčno. Ko se človek navadi na to vrsto poslovanja s svojo banko spozna, da je klasičen način poslovanja resnično velika izguba časa in denarja. Vzajemni - odprti investicijski skladi Zanimiva oblika dolgoročnejšega varčevanja je naložba denarja v vzajemne oziroma odprte investicijske sklade. Primerna je predvsem za ljudi, ki nimajo ~asa in ne znanja za sodelovanje na borzi vrednostnih papirjev. Svoj vi{ek denarja enostavno zaupajo strokovnjakom, ki ga z nakupi in prodajami vrednostnih papirjev oplemenitijo. Za~etek sodelovanja z vzajemnim skladom je odprtje ra~una in nakup najmanj ene to~ke sklada, ko pa denar znova potrebujemo, to~ke enostavno prodamo po novi, vi{ji vrednosti. Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev. Imenujemo ga tudi odprti investicijski sklad, to pomeni, da vanj lahko kadarkoli vplačujete in iz njega izplačujete. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk, torej enot premoženja vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli prodate vzajemnemu skladu nazaj in tako svoje prihranke dvignete. Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Tako dobimo naložbe vzajemnega sklada, kar z drugo besedo imenujemo portfelj. Naložbe, ki se nahajajo v portfelju, predstavljajo aktivo vzajemnega sklada. Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU), ki ima zaposlene strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s tem, kako s pravočasnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev povečevati premoženje sklada. DZU z razpršitvijo sredstev vzajemnega sklada v različne vrednostne papirje poveča varnost naložbe. Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdel- Donosi v letu 2002 (%) Vloga v najstarejšem slovenskem vzajemnem skladu Galileo, ki je bila ob njegovi ustanovitvi, v za~etku leta 1992, vredna 10.000 evrov, je bila na dan 31. 10. 2001, vredna 92.450 evrov. Če bi te to~ke prodali, bi ustvarili 82.450 evrov dobi~ka, ki ne bi bil obdav~en. jeno na enote, imenovane tudi točke vzajemnega sklada. Točke predstavljajo pasivo vzajemnega sklada. Točka "vsebuje" sorazmerne deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje, kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada. PREDNOSTI VARČEVANJA V SKLADIH Var~evanje v vzajemnih skladih ima mnogo prednosti pred var~evanjem v bankah, zavarovalnicah, nepremi~ninah ali individualnim trgovanjem z vrednostnimi papirji. 70,00 n 60,00 50,00 40,00 - 30,00 - 20,00 - 10,00 0,00 12 56,22 42,00 52,27 44,48 10,30 50,76 61,83 62,04 48,36 15,85 57.47 53,04 51,92 29,75 24,25 50,23 33,88 30,26 □ Polžek ■ Zajček □ Sova □Vipek ■ Hrast □ SPD ■ Delniški □ Galileo ■ KDBond ■ Rastko □ Skala □ Piramida ■ Pika ■ Živa ■Alfa ■ Modra kombinacija ■ Renta □ Vizija Likvidnost bistvena prednost vzajemnega sklada pred nekaterimi drugimi naložbami, kot so vezane vloge, življenjsko zavarovanje, nakup nepremičnine. Kot vlagatelji lahko točke vzajemnega sklada kadarkoli prodate vzajemnemu skladu in jih tako spremenite v denar. Denar v vzajemnem skladu torej ni vezan. Ni nobenih pogodb z določenimi roki vplačil in višino zneskov in torej nobenih pogodbenih kazni. DZU vam mora denar nakazati na vaš račun najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo. Vlagatelji, fizične osebe, morajo upoštevati tudi davek na kapitalski dobiček. Če so lastniki kupona vzajemnega sklada več kot tri leta, pa je doseženi dobiček popolnoma neobdavčen. Primer naložb vzajemnega sklad: 5 % bančnih depozitov, 10 % delnic podjetja A, 9 % delnic podjetja B, 7 % delnic podjetja C, 6 % delnic podjetja D, 6 % delnic podjetja E, 5 % delnic podjetja F, 3 % delnic podjetja G, 15 % obveznic države, 7 % obveznic občine A, 5 % obveznic podjetja A, 5 % obveznic podjetja B, 4 % obveznic podjetja C, 4 % delnic tujega podjetja H, 3 % tujega podjetja I, 3 % tujega podjetja J, 3 % obveznic tujega podjetja K, kar predstavlja skupaj 100 % premoženja vzajemnega sklada. VARNOST IN DONOS Varnost in donos sta v medsebojni odvisnosti. Večja kot je varnost, nižji je donos in obratno. Ohlapno rečeno je donosnost pri skladu analogija obrestni meri pri bančnem varčevanju, torej merilo uspešnosti varčevanja. Prvi element varnosti je razpršitev naložb. Vsa sredstva vzajemnega sklada so naložena v različne naložbe, ne v eno samo. Zato nihanje vrednosti posamezne naložbe vpliva na vrednost točke samo v tolikšni meri, kolikšen delež omenjena naložba predstavlja v portfelju vzajemnega sklada. Varčevanje v vzajemnih skladih je dostopno vsakomur, tako pravnim kot fizičnim, tudi mladoletnim osebam. Najmanjša vloga v slovenski vzajemni sklad je prodajna vrednost samo ene točke (kolona VEP v razpredelnici), torej od sklada do sklada različno. Pri tujih vzajemnih skladih je najmanjše možno vplačilo lahko posebej določeno. Pomembno je, da so vsi vlagatelji med seboj enakopravni. Njihov donos je neodvisen od višine vloge. Zato je vzajemni sklad posebej primeren za obročno vplače- Vzajemni skladi VEP Glede na Glede na Polletna Letna 2-letna 3-letna Povpre~na CVS Delež prejšnji konec sprem. sprem. sprem. sprem. 5 letna delnic na dan 2001 sprem. 30.9.2002 (SIT) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (%) (mio SIT) (%) Polžek 637,08 0,44 42,00 18,67 45,70 67,06 71,62 17,95 683,13 50,69 Jajček 780,10 0,61 56,22 21,80 61,64 90,84 94,12 20,86 1.375,80 69,39 Sova 124,46 0,26 10,30 5,91 14,03 NP NP NP 486,41 0,00 ^ipek 6.168,04 0,84 44,48 20,59 48,70 89,57 87,84 21,06 840,24 77,25 Hrast 5.359,81 0,59 52,27 22,08 61,69 96,36 102,83 24,82 1.000,10 67,91 SPD 383,26 0,60 50,76 23,15 60,41 103,94 127,28 24,56 824,12 69,58 Delniški 340,58 0,69 48,36 23,29 59,69 111,38 122,01 24,12 1.516,50 75,79 Galileo 1.808,64 0,76 61,83 25,81 67,04 122,69 110,85 27,90 22.162,38 76,07 KD Bond 2.386,76 0,06 15,85 6,47 18,07 29,89 47,44 13,61 722,49 0,92 Rastko 4.233,19 0,83 62,04 26,69 63,96 109,59 112,27 27,62 7.444,16 89,59 Skala 11.352,12 0,33 53,04 20,64 61,21 99,16 NP NP 2.856,77 73,25 Piramida 3.880,20 0,46 29,75 14,96 34,04 55,74 69,72 16,78 687,01 39,04 Pika 4.113,02 0,23 24,25 11,85 28,19 56,63 65,18 17,06 352,40 34,70 piva 1.956,21 0,46 51,92 22,43 56,11 108,23 NP NP 658,84 86,29 Alfa 8.189,78 0,24 50,23 24,92 56,09 102,89 153,86 29,71 5.935,92 58,08 Modra kombinacija 528,57 0,87 57,47 25,30 65,76 99,12 98,25 21,26 1.058,79 69,51 Renta 1.759,21 0,48 30,26 18,25 34,45 67,75 NP NP 164,62 58,85 feizija 370,21 0,35 33,88 18,74 39,65 59,48 65,47 15,72 457,43 28,49 Stanje vzajemnih skladov v Sloveniji na dan 5. novembra 2002 vanje relativno nizkih zneskov, posamezni vlagatelj ima lahko v lasti največ 5 odstotkov vrednosti vzajemnega sklada. Omeniti velja tudi dejstvo, da pri slovenskih vzajemnih skladih ves doseženi dobiček, ki ga družba za upravljanje s sredstvi sklada ustvari, po odbitju upravljalske provizije ostane vlagateljem in je torej vsebovan v rasti točke. Večino ostalih stroškov, kot so tiskovine, revidiranje s strani zunanjega revizorja, oglaševanje in podobno, mora po zakonu plačati družba za upravljanje iz lastnih sredstev, ki so popolnoma ločena od sredstev vzajemnega sklada. Pristop k skladu se začne z odprtjem računa in je pri slovenskih skladih brezplačen, ravno tako ni nobenih stroškov "vodenja računa". Pri nekaterih tujih skladih pa temu ni tako. Pri varčevanju v vzajemnih skladih obstajajo vstopna, izstopna in upravljavska provizija. Vstopna in izstopna provizija sta izraženi v odstotku od zneska vplačila oziroma izplačila. Vsota vstopne in izstopne provizije ne sme presegati treh odstotkov na vsak vplačani oz. izplačani znesek. Vstopna provizija je vezana na vrednost točke ob vstopu (vplačilu), izstopna provizija pa na vrednost točke na dan izstopa, torej prodaje oziroma vnovčenja točk. DZU si lahko izplača Izberite smer, pripeljemo vas na cilj Upravljanje premoženja v vrednostnih papirjiii Globalni Portfelji Portfelji Konservativni Agresivni Portfelji portfelji slovenskih tujih portfelji portfelji obveznic delnic delnic delnic delnic delnic Zaupajte svoje finančne presežke v upravljanje strokovnjakom Nove Ljubljanske banke. Za vas jih bomo donosno naložili v vrednostne papirje najuglednejših podjetij ter držav z vsega sveta in Slovenije. Vaš osebni upravitelj premoženja bo vaše premoženje upravljal kot dober gospodar v skladu z vašimi finančnimi cilji in zmožnostmi. O dogajanju z vašimi naložbami vas bo redno in natančno obveščal ter pri tem zagotavljal popolno tajnost podatkov. Naše delo temelji na strokovnosti upraviteljev premoženja, analitikov in uglednih zunanjih partnerjev. Zaupajo nam velika in mala podjetja ter številni posamezniki. Vabimo vas v Podružnico Ptuj, poslovalnico na Prešernovi 6 na Ptuju, tel. št. 02 / 787 04 10. 9 ljubljanska banica Nova Qubljanski banka d.d., Ljubljana Podružnica Ptuj največ 2 odstotka upravljavske provizije od povprečne čiste letne vrednosti sredstev vzajemnega sklada, ki ga ima v upravljanju. Upravljavska provizija je že vsebovana v vsakodnevno objavljeni vrednosti točke vzajemnega sklada. Vse višine provizij so vnaprej znane in javno dostopne v prospektu in pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Po odbitju upravljalske provizije so vlagatelji deležni celotnega preostalega dobička, doseženega s trgovanjem z vrednostnimi papirji (v nasprotju z individualnim upravljanjem portfelja pri borzni hiši, kjer si borzna hiša običajno vzame še dodaten delež doseženega dobička). Razen omenjenih treh provizij drugih stroškov vlagatelj nima, če zanemarimo malenkostne stroške nakazil na banki, katerih višina je odvisna od banke in načina nakazovanja. OBDAVČITEV DOBIČKA Po trenutnem zakonu o dohodnini (ki se mu obetajo spremembe) je dobiček fizičnih oseb, to je razlika med prodajno in nakupno vrednostjo, ki je nastal s prodajo točk vzajemnega sklada prej kot tri leta po njihovem nakupu, obdavčen. Če pa je med nakupom in prodajo točk minilo več kot tri leta, je tak dobiček popolnoma neobdavčen. Če je vlagatelj v vzajemni sklad pravna oseba, se dobiček ob prodaji točk šteje med prihodke pravne osebe in je podvržen Zakonu o davku od dobička pravnih oseb Ena od manj prijetnih lastnosti investiranja v (nematerializirane) delnice v Sloveniji je, da lahko vsakdo pri Centralni klirinško depotni družbi (KDD) kupi delniško knjigo podjetja, iz katere je razvidno, kdo ima v lasti koliko delnic tega podjetja. Za marsikaterega lastnika delnic je to velika slabost trenutne slovenske ureditve. Zato je treba poudariti, da investicijski kuponi za razliko od delnic niso vodeni pri KDD in se torej seznama imetnikov ne da kupiti. Družbe za upravljanje, ki vodijo evidenco imetnikov investicijskih kuponov, te informacije skrbno varujejo in jih posredujejo samo na izrecno zahtevo pooblaščenih uradnih organov, ki imajo za to zakonsko podlago. Osebni podatki so varovani v skladu z veljavno zakonodajo, poleg tega pa ne obstaja centralno mesto, kjer bi bili zbrani vsi podatki vseh družb za upravljanje. Skratka, za vzajemne sklade velja tako stroga ureditev, kot za banke (bančna tajnost). Vir: www.vzajemci.com za varno prihodnost Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Ker so zdravstvene storitve v tujini navadno povezane z visokimi stroški, vam svetujemo, da se pred odhodom v tujino zdravstveno zavarujete. Tako bo vaše potovanje zagotovo še bolj brezskrbno. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistencno hišo ELVIA zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco na potovanjih v tujini. Z zavarovanjem z medicinsko asistenco zagotavljamo: • plačilo stroškov nujnih zdravstvenih storitev, • organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice ali klinike, • plačilo stroškov zdravljenja v bolnišnici ali kliniki, • plačilo stroškov nujnih zobozdravstvenih storitev za odpravo akutnih bolečin, • organizacijo in plačilo prevozov obolelega ali poškodovanega zavarovancaa v domovino z zdravniškim spremstvom, če je to potrebno, • organizacijo in plačilo prevoza umrlega zavarovanca v domovino, • pomoč svojcem obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca (plačilo stroškov bivanja, prevozov, spremstvo mladoletnemu otroku zavarovanca....), • pla~ilo stro{kov odvetni{kih storitev, • pla~ilo stro{kov iskanja in re{evanja zavarovanca, • {tevilne druge oblike pomo~i, v skladu s pogoji zavarovanja. Ugodne popuste nudimo za skupine in družine. Osebam, ki veliko potujejo, priporočamo sklenitev zavarovanja po posebnem programu, pri katerem nudimo še dodatne ugodnosti. ^ ti^fap zavarovanj e različni programi ugodne zavarovalne premije najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu 24-urna pomoč organizacija zdravniške pomoči in prevozov dodatna kritja za svojce • pravna pomoč i individualno družinsko* skupinsko** (prennija po osebi) t št. dni EVROPA SVET EVROPA SVET EVROPA SVET S s' 3 1.190 2.490 2.380 4.980 833 1.743 Î 5 1.630 2.890 3.260 5.780 1.141 2.023 ! 8 1.990 3.250 3.980 6.500 1.393 2.275 10 2.190 3.450 4.380 6.900 1.533 2.415 15 2.690 3.980 5.380 7.960 1.883 2.786 21 3.380 4.820 6.760 9.640 2.366 3.374 30 4.580 6.390 9.160 12.780 3.206 4.473 45 5.970 9.840 11.940 19.680 4.179 6.888 . 60 7.480 11.240 14.960 22.480 5.236 7.868 Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistencno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. v razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. PE Maribor, Zastopstvo Ptuj, Trstenjakova 5,2250 Ptuj, tel.: 02 798 05 30 Zavarovalne premije v sklatJu z 8. Členom ZDPZP niso obdavCene. Pridržujemo si pravic» do spremembe cen. * Družinsko zavarovanje: premija velja za vso družino (starii in otrDd do 21. ieta starosti). ** Skupinsko zavarovanje veija za skupine od 10 do 19 oseb, za skupine nad 19 oseb veija 35-odstotni popust, za skupine nad 49 oseb pa 40-odstDtni popust na osnovno premijo. Zavarovanja lahko sklenete tudi za obdobje 75, 90,135,180, 270 ali 365 dni. Priporočamo, da sklenete VIŠJI PROGRAM, saj so stroški zdravstvenih storitev v nekaterih državah zelo visoki. Višji program vam nudi visoko kritje stroškov zdravstvenih storitev in prevozov. Zavarovanje lahko sklenete tudi preko Interneta -www.vzajemna.si ti OBLIKE POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Za varnejšo starost Ena najpomembnejših novosti Zakona o pokojninskem zavarovanje je uvedba prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta sprememba je poleg spremenjenih pogojev za upokojevanje tako pomembna, da zadeva prakti~no vsakega posameznika, še posebej pa tiste, ki jih do upokojitve lo~i deset let in ve~. Zaradi podaljševanja pri~akovane življenjske dobe, zmanjšanja rodnosti, staranja prebivalstva ter tudi neprimernega ravnanja z vpla~ili v pokojninsko blagajno v preteklosti sistem obveznega pokojninskega zavarovanja ne bo mogel ve~ zagotavljati zadostnih sredstev za izpla~evanje pokojnin v sedanjem obsegu. Zato je bilo z za~etkom leta 2000 uvedeno dodatno, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ne temelji na vpla~ilih prispevkov vseh zavarovancev za izpla~ilo pokojnin vseh upokojencev, ampak na var~eva-nju vsakega posameznika. Z obveznim pokojninskim zavarovanjem si bo posameznik sicer zagotovil pokojnino, ki pa bo glede na neto pla~o, ki jo je prejemal v ~asu zaposlitve, bistveno nižja. S prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem si bo posameznik zagotovil vsaj taksno razmerje med neto pla~o in pokojninskimi prejemki, kot je to veljalo do spremenjenega zakona o pokojninskem in pokojninskem zavarovanju, torej približno 85% osnove za polno pokojninsko dobo, izra~unane na dolgoletnem povpre~ju pla~, s tem pa vsaj primeren življenjski standard v starosti. Novi zakon je uvedel tri stebre pokojninske reforme: Prvi steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje, kjer se izpla~ilo pokojnin sproti zagotavlja iz vpla~anih prispevkov. Ostaja temelj pokojninskega zavarovanja. Prispevki so predpisani in imajo poseben položaj v dav~nem sistemu. Drugi steber predstavlja obvezna in prostovoljna kolektivna in individualna dodatna pokojninska zavarovanja. V obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje so vklju~eni vsi zavarovanci, ki so do uveljavitve novega zakona imeli priznano t.i. beneficirano dobo, v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pa se lahko vklju~ijo vsi zaposleni ali upokojenci, za to zavarovanje pa so izdelani pokojninski na~rti. Ta zavarovanja se izvajajo po naložbenem na~elu z vpla~ili na osebni ra~un posameznika ter z dav~nimi olajšavami, ne glede na to ali premije vpla~uje posameznik sam ali organizacija, kjer je zaposlen ali pa kombinirano. Višina premije je omejena navzdol, navzgor pa na na~in, da se nad dolo~enim zneskom vpla~ana premija ne šteje ve~ za dav~no olajšavo. Tretji steber predstavljajoindivi-dualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer lahko premije vpla~uje vsak, ne glede na to ali je zaposlen ali upokojenec. Premije niso omejene, vendar se kot dav~na olajšava upoštevajo le v okviru 3 odstotkov olajšav po Zakonu o dohodnini, če pa premije plačuje delodajalec, se upo{tevajo kot boniteta. DRUGI STEBER ZA BOGATEJŠO STAROST S prvim stebrom se zagotavlja minimalna socialna varnost. Zaradi omenjenih dejavnikov se pokojnina na podlagi vplačevanja prispevkov v tem stebru v primerjavi s sedanjimi pokojninami postopno občutno znižuje in ne bo zadoščala za primeren življenjski standard v starosti. Zaposleni in delodajalci morajo za dodatno pokojninsko zavarovanje poskrbeti sami ter se vključiti v pokojninski za varno prihodnost 84 82 80 78 76 74 72 70 68 Leto 2003 Leto 2008 Leto 2013 Leto 2018 Leto 2023 Leto 2028 Primer zniževanja višine starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, v odstotku od pokojninske osnove (v petletnih intervalih). načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga izvajajo pokojninski skladi, oblikovani kot vzajemni pokojninski skladi ali kot specializirane pokojninske družbe. Pokojninske načrte lahko izvajajo tudi zavarovalnice. Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu mora kriti izplačilo dodatne starostne pokojnine, lahko pa krije tudi izplačilo predčasne starostne pokojnine za čas od pridobitve pravice do predčasne pokojnine do pridobitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja. V drugem stebru se vplačujejo denarna sredstva na osebni račun zavarovanca na podlagi pokojninskega načrta, z namenom. da se jim ob določeni starosti zagotovijo dodatne pokojnine ali druge pravice, določene s pokojninskim načrtom. Glede na davčni status vplačil se prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje deli na dodatno zavarovanje, ki ga financira posameznik (individualno) in dodatno zavarovanje, ki ga financira delodajalec (kolektivno dodatno zavarovanje), mogoča pa je tudi kombinacija obeh. Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni pokojninski sklad ali ustanovi kot pokojninska družba.Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki se financira z vplačanimi premijami in oblikuje z upravljanjem teh sredstev, namenjeno pa je za kritje dodatnih pokojnin zavarovancev, ki so vplačevali v ta sklad. Sklad je v lasti zavarovancev, ni pravna oseba, imeti mora najmanj 1000 članov, deluje pa izključno v korist zavarovancev. Ker sklad ni pravna oseba, mora imeti upravljalca. Vzajemni pokojninski sklad je odprt ali zaprt in ima svoja pravila. Sestavni del pravil je tudi pokojninski na~rt. Vzajemni pokojninski sklad lahko upravljajo zavarovalnice ali banke. Odprti sklad je tisti, ki ~lanstva ne pogojuje z delovnim razmerjem pri istem delodajalcu in se vanj se lahko vklju~i vsak posameznik. Ustanovijo ga lahko banke in zavarovalnice. Zaprti pokojninski sklad je tisti, katerega ~lani lahko postanejo le posamezniki, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je ustanovitelj sklada (npr. velike gospodarske družbe; več družb, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za veliko gospodarsko družbo, Republika Slovenija; javni zavodi (posamično ali več skupaj), ki imajo več kot 1000 zaposlenih). Ustanovitelj zaprtega sklada mora za upravljanje sklada skleniti pogodbo z upravljalcem (banko ali zavarovalnico). Pokojninski sklad se lahko oblikuje kot pokojninska družba, ki je pravna oseba in izvaja pokojninske načrte. Pokojninska družba mora imeti vsaj 15.000 zavarovancev in mora biti oblikovana kot delniška družba. Pravzaprav je to zavarovalnica, ki je specializirana za dodatna pokojninska zavarovanja. Zavarovanec prostovoljnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, če je dopolnil starost 58 let, uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja ter je bil najmanj 10 let vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje. Dodatna pokojnina se izplačuje v obliki mesečne pokojninske rente. Ne glede na pogoje za pridobitev dodatne starostne pokojnine pa lahko zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno zavarovanje, pridobi pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine, če je bil vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 15 let, je dopolnil 53 let starosti in je vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki zagotavlja pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine. Do dodatne invalidske ali družinske pokojnine je upravičen le zavarovanec, ki je vključen v pokojninski načrt, ki krije takšna izplačila. Če zavarovanec umre v času vplačevanja premij, zavarovanje preneha, pravico do privarčevane vrednosti pa ima oseba, ki je navedena v zavarovalni polici oz. dediči zavarovanca, če v polici ni naveden upravičenec. Če zavarovanec umre med prejemanjem rente, se renta preneha izplačevati, upravičenec oz. dediči pa niso upravičeni do ničesar. Dedovanje je mogoče le v času varčevanja. Konkretni primeri dodatnega pokojninskega zavarovanje so na naslednjih straneh. Vir: Institut "Jožef Stefan" 17 Davčna olajšava in še dodatna pokojnina Zakaj ne izkoristimo tistega, kar nam zakon že tri leta omogoča in si s tem zmanjšamo dohodninsko osnovo ter zagotovimo dodatno pokojnino? Odgovor je preprost: pokojnine so visoke, dohodnine pa tako pla~ujemo zelo malo. Tiste, ki se ne strinjajo z zgornjim odgovorom vabim, da razmislijo o naslednjem ~lanku. Nova pokojninska zakonodaja, ki velja od 1.1.2000 je spremenila pogoje upokojevanja (med drugim zmanj{evanje vi{ine odmerjene pokojnine ter podalj{evanje delovne dobe). Naloga vsakega posameznika pa je, da tudi sam v ~im ve~ji meri poskrbi za svojo pokojnino, saj sama starostna pokojnina ne bo zadostovala! Statistika kaže, da ljudje v povpre~ju živimo dlje, torej se aktivna doba posameznika dejansko dalj{a. Osnovni problem, ki izhaja iz tega je seveda ta, da se manj{a razmerje med tistimi, ki delajo in pla~u-jejo prispevke in tistimi, ki so že upokojeni. To razmerje je sedaj 1 : 1,6 (junij 2002) in iz tega izhaja, da enemu upokojencu financira pokojnino 1,6 zaposlenega. Sedanji sistem pokojninskega zavarovanja seveda na dolgi rok ne more vzdržati in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more zagotavljati izpolnjevanja obveznosti. Pokojninska reforma je delno že oklestila vi{ine pokojnin in podalj{ala delovno dobo, vendar pa je to le prvi korak k znanemu dejstvu, da predstavlja vi{ina pokojnine v zahodni Evropi okoli 40 odstotkov pla~e zaposlenega. Navedena dejstva nam povedo, da bo moral vsak posamez- nik poskrbeti za to, da si bo privar~eval za svojo dodatno pokojnino. Glej spodnjo tabelo! S sklenitvijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko posameznik poskrbi za var~evanje, z namenom pridobiti si dodatno pokojnino, ki jo prejema vsak mesec ob pokojnini s stani ZPIZ. V ~asu var~evanja lahko koristi vpla-~ila na svoj osebni var~evalni ra~un kot dav~no olaj{avo pri odmeri dohodnine. Za celoten vpla~ani znesek se mu namre~ zniža osnova za odmero dohodnine (vklju-~itev v individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje). Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja v vsakem primeru do zakonsko omejenega zneska zmanj{anje dohodninske osnove in s tem nižje pla~ilo davka na dohodek (osnoven pogoj je, da je zavarovanec vklju~en v delovno razmerje oziroma da pla~uje davke in prispevke ZPIZ). V zava rova nje se zava rova nci lahko vklju-~ijo kadarkoli tekom leta in vpla~ajo tudi letno premijo, ki jo koristijo kot dohodninsko olaj{avo za teko~e leto. V veliko podjetjih so se že odlo~ili za Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ko je zaposleni vklju-~en v tak{no obliko var~evanja znotraj podjetja. Pristop k pokojninskemu na~rtu opredeljuje delodajalce kot upravi~ence, ki jim država z zakonskimi predpisi omogo~a uveljavljanje vpla~ane premije kot stro{ek, ki znižuje dav~no osnovo za odmero davka od dobi~ka. Pomembno je, da se vpla~ane premije ne v{tejejo v dohodninsko osnovo Leto Razmerje zavarovanec : upokojenec zavarovanec : upokojenec 2001 1.000 : 606 1 : 1,65 2000 1.000 : 598 1 : 1,67 1999 1.000 : 595 1 : 1,68 1998 1.000 : 602 1 : 1,66 1990 1.000 : 434 1 : 2,30 1984 1.000 : 331 1 : 3,00 Vir: ZPIZ zaposlenim in ne predstavlja posamezniku bonitete, ki bi bila obveza delodajalcu za pla~ilo davkov in prispevkov. PLAČILA V PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO VARČEVANJE (ZAVAROVANJE) Premije se lahko pla~uje mese~no, polletno ali letno. Vi{ina minimalne premije za sklenitev je v letu 2002 v vi{ini 3.683,00 SIT mese~no. Najvi{ja premija, ki nosi dav~ne olaj{ave pa je v vi{ini 5,844 odstotka bruto pla~e zavarovanca in ne ve~ kot 36.830,00 SIT mese~no. Višino premije lahko zavarovanec spreminja med trajanjem zavarovanja. Vpla~ana ~ista premija se pripisuje na zavarovan~ev osebni var~evalni ra~un in se obrestuje najmanj z minimalno zajam-~eno obrestno mero. Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev dodatne pokojnine, se zavarovancu pri~ne izpla~evati mese~na renta - dodatna pokojnina. Vi{ina mese~nega izpla~ila je odvisna od privar~evanih sredstev, starosti zavarovanca ob upokojitvi in izbire vrste rente, ki se posamezniku lahko izpla~a po pokojninskem na~rtu. Dodatna pokojnina v obliki doživljenjske mese~ne rente se izpla~uje do smrti zavarovanca. V obdobju, ko posameznik var~uje, se sredstva osebnega ra~una v primeru smrti zavarovanca dedujejo in izpla~ajo upra-vi~encu, ki ga dodeli zavarovanec ali pa dedi~em. PRIMER UČINKA DAVČNIH OLAJŠAV V nadaljevanju je prikaz u~inka dav~nih olaj{av za posameznika - tudi v primeru, ~e premijo deljeno pla~ujete delodajalec in posameznik. Letna bruto pla~a: 5.117.657 SIT Letna premija PDPZ, ki ji pla~uje posameznik: 120.000 SIT Glej tabelo na drugi strani V prikazanem se vidi u~inek dohodninske olaj{ave individualnega pla~ila premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega OBRAČUN DOHODNINSKE NAPOVEDI: za varno prihodnost plača, nadomestila plače In povračila stroškov 5.117.657 stimulacije In bonitete 14.640 regres 128.035 bruto dohodki 5.260.332 bruto dohodki Iz drugih let 0 stroški 0 stroški iz drugih let 0 socialna varnost 1.134.236 socialna varnost iz drugih let 0 akontacija dohodnine RS 1.196.186 akontacija tujina 0 samo obračunana akontacija 0 osnova brez drugih let 4.126.096 osnova drugih let 0 osnova 4.126.096 splošna olajšava 253.003 omejene olajšave (prijavljene) 123.783 omejene olajšave (dovoljene) 123.783 omejene olajšave (upoštevane) 123.783 olajšave Iz tabele B) II. 120.000 olajšava za Invalidnost 0 olajšava za študente 0 olajšava za starejše 0 olajšave za vzdrževane člane 0 zmanjšanje osnove za 496.786 zmanjšana osnova 3.629.310 osnova za Izračun 3.629.310 dohodnina 1.097.333 dohodnina za druga leta 0 znižana dohodnina 1.097.333 akontacija 1.196.186 SIMULACIJA Pred pristopom v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje S premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 123.783 123.783 373.003 496.786 3.749.310 3.629.310 3.749.310 3.629.310 1.145.333 1.097.333 0 0 1.145.333 1.097.333 1.196.186 1.196.186 vračilo: vračilo: 50.853 98.853 zavarovanja, kar je dodatna stimulacija za varčevanje posameznikov v pokojninskem načrtu (od vplačanih 120.000 SIT vračilo dodatnih 40.000 SIT). Odločitev o izbiri načina varčevanja za dodatno pokojnino oziroma dodatne prejemke po upokojitvi je prepuščena seveda posamezniku. Izbira lahko med paleto možnosti, ki jih ponuja domač in tuj finančni trg. Nesporno je, da se sistem pokojninskega Primer Tabela varčevanja Informativni izračuni dodatne pokojnine zavarovanja spreminja in da ne moremo pričakovati zadovoljive pokojnine, ki nam jo bo odmerila država. Po zgledu tujine lahko pričakujemo, da bo pričakovana aktivna vključitev varčevanja preko delodajalcev tudi pri nas še aktivneje zaživela. IZRAČUN DODATNE POKOJNINE Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev dodatne pokojnine, se zavarovancu prične izplačevati mesečna renta - dodatna pokojnina. Višina mesečnega izplačila je odvisna od privarčevanih sredstev, starosti zavarovanca ob upokojitvi in izbire vrste rente, ki se posamezniku lahko izplača po pokojninskem načrtu. Dodatna pokojnina v obliki doživljenjske mesečne rente se izplačuje do smrti zavarovanca. Pri izračunu dodatne pokojnine sta izbrana dva primera, in sicer s plačilom 3.683,00 SIT (minimalno mesečno plačilo premije) ter 10.000 SIT/mesec. Iz tabele lahko vidimo, da že minimalno varčevanje pomeni na dolgi rok zelo solidno dodatno pokojnino. Pri izračunu so upoštevani veljavni vstopni stroški 2,6 % ter povprečen 6,5 % realen donos na letni ravni. Stroški, ki si jih posamezni izvajalci zaračunamo so zelo pomemben dejavnik in se je o njih pred sklenitvijo zavarovanja potrebno natančno seznaniti (lahko se namreč zgodi, da zaradi visokih stroškov, ki si jih lahko zaračunava izvajalec, ne privarčujemo niti tistega dela, ki smo ga vplačali!). Bistvena razlika je seveda ali bo naša dodatna mesečna pokojnina 30.000 SIT ali samo 20.000 SIT. Moja Naložba d.d. Boris Pipan, član uprave Mesečna premija Starost danes Upokojitvena starost Leta varčevanja Sklad ob upokojitvi Doživljenjska Ženska mesečna renta Moški 3.683,00 53 63 10 682.864,71 3.977,67 4.940,03 3.683,00 48 63 15 1.188.517,60 6.923,09 8.598,07 3.683,00 43 63 20 1.881.305,87 10.958,56 13.609,89 3.683,00 38 63 25 2.830.485,85 16.487,51 20.476,52 3.683,00 33 63 30 4.130.944,67 24.062,65 29.884,40 3.683,00 28 63 35 5.912.685,96 34.441,25 42.774,02 10.000,00 53 63 10 1.854.099,14 10.800,08 13.413,07 10.000,00 48 63 15 3.227.036,65 18.797,41 23.345,28 10.000,00 43 63 20 5.108.080,02 29.754,44 36.953,27 10.000,00 38 63 25 7.685.272,46 44.766,52 55.597,40 10.000,00 33 63 30 11.216.249,45 65.334,38 81.141,47 10.000,00 28 63 35 16.053.993,93 93.514,12 116.139,06 Izračuni so informativni in upoštevajo vstopne stroške v višini 2,6 % ter pripisan donos v višini 6,5 % realne obrestne mere. ZAVAROVALNICA TRIGLAV Naložbeno življenjsko zavarovanje V široki paleti ponudbe Zavarovalnice Triglav je novost, tako imenovano Naložbeno življenjsko zavarovanje. Je tudi odgovor na pogosto vprašanje, kako in za kaj varčevati, kam investirati, katero zavarovanje izbrati. Naložbeno življenjsko zavarovanje je ena izmed možnosti donosnega in varnega nalaganja denarja. Naložbeno življenjsko zavarovanje ohranja glavne značilnosti življenjskega zavarovanja ter hkrati omogoča zavarovancu vstop na trg vrednostnih papirjev, pri tem pa zavarova-lec prevzema naložbeno tveganje Del premije je namenjen zavarovanju za primer smrti in morebitnim dodatnim zavarovanjem, s preostalim delom premije pa zavarovalnica kupuje enote ali delnice zunanjih investicijskih skladov. Ob zavarovalnem dogodku se izpla~a ZZV oziroma vrednost premoženja, ~e je ta ve~ja. Naložbeno življenjsko zavarovanje predstavlja kombinacijo var~evanja v investicijskih skladih in življenjskega zavarovanja, kjer zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enote premoženja izbranega investicijskega sklada. To pomeni, da v ~asu trajanja zavarovanja var~ujete v enem ali ve~ investicijskih skladih, hkrati pa ste v tem ~asu zavarovani za primer smrti z zajam-~eno zavarovalno vsoto. Ob koncu dogovorjene zavarovalne dobe bo upravi~enec prejel zavarovalno vsoto, ki bo enaka vrednosti privar~evanega premoženja v izbranih investicijskih skladih. Naložbeno življenjsko zavarovanje daje možnost, da z majhnimi sredstvi vstopite na trg kapitala ter si tako odprete možnost doseganja višjih donosov. Po lastni izbiri se odlo~ite za najbolj ustrezen investicijski sklad oz. investicijske sklade, v katere boste vlagali svoj denar. Trenutno je možno izbirati med investicijskima skladoma Triglav Renta in Triglav Steber I, v bodo~e pa na~rtujejo še vsaj en mednarodni sklad. Med trajanjem zavarovanja lahko prenesete sredstva iz enega v drug sklad. Sami se odlo~ite, koliko sredstev boste namenili za naložbe v bolj tvegan sklad, ki obi~ajno pomeni tudi višje donose, in koliko v tistega, pri katerem so donosi sicer nekoliko nižji, je pa zato tudi tveganje manjše. Naložbeno tveganje je na vaši strani, vendar pa prav zaradi tega lahko pri~akujete višje donose. Ob sklenitvi zavarovanja se odlo~ite za ustrezno višino mese~ne premije, zavarovalno dobo ter ustrezno višino zajam~ene zavarovalne vsote za primer smrti. V zgodnjem obdobju zavarovanja, ko je vrednost premoženja še nizka, je v zavarovanje vgrajena posebna varovalka, ki v primeru smrti zavarovane osebe pred potekom zavarovanja zagotavlja izpla~ilo zajam~ene zavarovalne vsote. Ko premoženje naraste ~ez to spodnjo mejo, pa je tudi v primeru smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja izpla~ilo enako dejanski vrednosti premoženja na naložbenem ra~unu. Osnovnemu zavarovanju lahko priklju~ite dodatno nezgodno zavarovanje, ki krije nevarnost nezgodne smrti ali trajne invalidnosti ter prehodne delovne nesposobnosti za delo kot posledice nezgode. V primeru nezgodne smrti se upravi~encu izpla~a tako dogovorjena zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti kot tudi zajam~ena zavarovalna vsota osnovnega zavarovanja oziroma vrednost premoženja na naložbenem ra~unu, ~e ta presega zajam~eno zavarovalno vsoto. za varno prihodnost DOBRO JE VEDETI Nezgodno zavarovanje otrok Pomembna sestavina osebnih financ je tudi nezgodno zavarovanja otrok. Primer takega zavarovanja smo povzeli po zavarovalnici Slovenica, ki tovrstna zavarovanja sklepa tudi po internetu z namenom, da star{em, mladini in {tudentom olaj{a sklenitev zavarovanja. V lanskem letu je zavarovanja prek interneta sklenilo prek 1.200 zavarovancev.. Zavarovanje krije vse vrste nezgod ne glede na kraj nastanka: v vrtcu, na poti tja ali domov, na izletu, po~itnicah, na igri{~u ali doma. Zavarovanje velja od 24.00 ure tistega dne, ko je pla~ana premija, vendar ne pred uradnim za~etkom novega {olskega leta, preneha pa veljati z za~etkom naslednjega {olskega leta. V primeru, da zavarovani otrok zaradi posledic nezgode postane invalid, zavarovalnica izpla~a upravi~encu del zavarovalne vsote v skladu s stopnjo invalidnosti po Tabeli invalidnosti, ki je sestavni del zavarovalnih pogojev. Za vsak odstotek invalidnosti, ki presega 50 odstotkov in do 99 odstotkov izpla~a dvakratni odstotek zneska zavarovalnine. Tako bi na primer za 80 odstotno invalidnost zavarovalnica izpla~ala 110 odstotkov zavarovalne vsote, za 100 odstotno invalidnost pa dvojno zavarovalno vsoto. Zavarovanje zajema tudi dnevno nado- (^Žlvljenjsko zavarovanje Slovenice z varčevanjem v vzajemnih skladih KD Investments J FONDPOLICA je oblika življenjskega zavarovanje za primer smrti in doživetja, vezanega na vzajeinne sklade. S sklenitvijo FONDPOUCE zavarovalec hkrati doseže dva cilja - zavarovalna zafifho In nalaganja aradatav v vzajanina sklaila SAULEO, RASTKO In KD BOMD po lastni libiri. Namenjena je osebam, ki lelija biti iivijenjsfco zaverovani in to hkrati le veSjo stopnjo donosnos« svoje nalotbe pripravljeni prevzeti naloibeno tveganje. PrsdnastI FONDPOUCE pred klaaifnim življanjikim zavary>vanjeni: • Zdm^uje prednosti klasičnega življenjskega zavarovanja in vatčevar^ja v vzajemne sklade. ■ Izbira se lahko med tremi vzajemnimi skladi, ki imajo razliííne stopnje tveganja in donosov. • Bmz planila stroSkov jo mogoče spreminjati posamezne vzajemno sklade • V primeru smrti zavarovanca se upraviÈencu izplaía garantirana zavarovalna vsota. Če je njegovo pramoženje vefija od garantirane zavarovalne vsote. SB mu izpl&fta zbrano prer^oženje skEada. • istoćasno je mogoče skleniti íe dodatno nezgodno zavarovanje. • Je flek&bilna in prilagodljiva naioiba življenjskim potrebam. Za dodatne infonttacije potiifiita na brezplačno telefonsko številko SLOVENICE 080 30 30. kjer vam bodo prijazno odgovorrli na vaša vprašanja Življenje ni hec! J si-cvENica m mestilo in nadomestilo za zdravljenje v bol-ni{nici zaradi nezgode Dnevno nadomestilo izpla~a zavarovalnica za tiste dneve, ko otrok zaradi nezgode ne more v vrtec, oziroma je tam z imobiliziranimi udi (mavec) ali s po{kodbo, zaradi katere je bilo potrebno {ivanje. Najdalj{i ~as dnevnih nadomestil je 200 dni po eni nezgodi. Nadomestilo za zdravljenje v bolni{nici zaradi nezgode zavarovalnica izpla~a za ~as zdravljenja v bolni{nici, to je od prvega do zadnjega dne bivanja v bolni{nici, vendar za najve~ 365 dni po eni nezgodi. V SLOVENICI, zavarovalni{ki hi{i d.d., v primeru zdravljenja v bolni{nici zaradi nezgode izpla~ajo tako dnevno nadomestilo kot nadomestilo za zdravljenje v bolni{-nici zaradi nezgode. Nezgodno zavarovanje vklju~uje tudi povra~ilo stro{kov re{evanja zavarovanca s helikopterjem ali letalom, ~e se je nezgoda pripetila v Sloveniji. Ob izgubi življenja zaradi nezgode pa zavarovalnica upravi~encu izpla~a dogovorjeno zavarovalno vsoto. Brez dopla~ila na premijo jo izpla~a tudi v primeru smrti zaradi bolezni. Po podobnih principih se sklepajo tudi zavarovanja osnovno{olske, srednje{olske mladine ter {tudentk in {tudentov. STOTIN V FUNKCIJI ZDRAVJA za varno prihodnost Kaj vse lahko zavarujemo? Zdravje je vse dražje. Nenehno se znižujejo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in za stro{ke zdravljenja moramo čedalje bolj globoko seči v žep. Zavarovanje doplačil k stro{kom zdravstvenih storitev krije stro{ke vseh doplačil, ki bi jih sicer pacient moral plačati pri uporabi zdravstvenih storitev navedenih v od 2. do 6. točke 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zavarujejo se lahko vsi, ki so po zakonu zavezanci za doplačila, skladno s splo{nimi pogoji prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja vseh doplačil k stro{kom zdravstvenih storitev. Zavarovanje krije stroške doplačil k zdravstvenim storitvam v osnovni zdravstveni dejavnosti, v zvezi z zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni, zobnoproteti~nega zdravljenja, specialisti~no ambulantnega zdravljenja, bolni{ni~nega zdravljenja, vklju~no s storitvami nastanitve in prehrane, intenzivne terapije in drugih najzahtevnej{ih diagnosti~nih, terapevtskih in rehabilitacijskih posegov, v zvezi s presajanjem organov ter najzahtevnej{ih diagnosti~nih, terapevtskih in rehabilitacijskih posegov, ugotavljanja in zdravljenja zmanj{ane plodnosti, umetne oploditve, sterilizacije in umetne prekinitve nose~nosti, zdravljenja v tujini, zdravili{kega zdravljenja v vseh primerih, vklju~no s stro{ki nastanitve in prehrane, za zdravila na recept skladno z veljavno listo (pozitivna in vmesna), za očesne, ortopedske, slušne in druge pripo-mo~ke, za re{evalne prevoze v ne nujnih primerih, skladno z indikacijami. Zavarovanja za ve~ji obseg pravic ali vi{ji standard storitev so zavarovanja, s katerimi je mogo~e sedanje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljaviti na vi{ji kakovostni ravni oziroma v ve~jem obsegu, kot so nam sicer zagotovljene v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Zavarovanje podalj{ane ortopedske rehabilitacije v ortopedski bolni{nici Valdoltra zagotavlja zavarovancu, da bo po uspe-{nem operativnem posegu v katerikoli slovenski bolnišnici deležen še strokovno vodene medicinske rehabilitacije v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, ki v ortopediji strokovno gotovo sodi v sam vrh v naši državi, sloves pa uživa tudi v tujini. Zavarovanje nadstandardnih zobozdravstvenih materialov zagotavlja zavarovancu izbiro kateregakoli zobnega materiala tudi porcelana in zlata. Zavarovanje krije stroške doplačila za nadstandardne dentalne materiale, kadar zavarovanec uporablja zobozdravstvene storitve skladno s pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri zdravljenju zob, ki so ob sklenitvi zavarovanja {teti kot zdravi zobje, krite so tudi nadstandardne storitve, ki so neposredno povezane z uporabo nadstandar-dnih zobozdravstvenih materialov. Zavarovanje nadstandardnih o~esnih pri-pomo~kov: zakon dolo~a, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krije najve~ 50 odstotkov stro{kov za standardno izvedbo o~al oz. o~esnih pripomo~-kov. V denarju izraženi standard za o~ala je razmeroma nizek, zato morajo pacienti, ki kupijo o~ala, ~eprav so dodatno zavarovani tudi za dopla~ila, kar precej{nji znesek pla~ati sami. Z zavarovanje za nadstandar-dne o~esne pripomo~ke je pokrita razlika med vrednostjo standarda in polno ceno o~al do vi{ine zavarovalne vsote. S sklenitvijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja si zavarovanci zagotovijo ortopedske in druge pripomo~ke v nadstan-dardni izvedbi. Kakovost in tip pripomo~ka si lahko zavarovanec izbere sam, mora pa pri tem upo{tevati strokovno mnenje pristojnega zdravnika, saj bi sicer izbira neprimernega nadstandardnega pripomo~ka zavarovancu povzro~ila neljube in nepotrebne težave. Zavarovanje zdravil: vsa registrirana zdravila v Sloveniji so razvr{~ena na pozitivno in vmesno listo ter nerazvr{~ena zdravila. Nerazvr{~ena zdravila, ki se dobijo izklju-~no na recept ali tudi brez recepta, si pacient lahko poskrbi le kot samopla~nik. Z zavarovanjem zdravil si zavarovanec zagotovi oskrbo s temi zdravili brez kakr{nega-koli dopla~ila oziroma pla~ila. Zavarovanje podalj{anega zdravili{kega zdravljenja omogo~a zavarovancu, da si zdravili{ko zdravljenje, odobreno na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, poljubno podalj{a v okviru zavarovalne vsote, ki si jo izbere ob sklenitvi zavarovanja. Zavarovanje hospitalizacije spremljevalca otroka; odhod v bolni{nico je za otroka hud du{evni pretres, ki lahko pusti nezaželene posledice. Tako se star{i znajdejo pred vpra{anjem, ali bi otroka v bolni{nico lahko spremljala mati, morda o~e ali kdorkoli drug, ki ga ima otrok rad in katerega bližina je zanj izjemno pomembna. S sklenitvijo zavarovanja za hospitalizacijo spremljevalca otroka si zavarovanec zagotovi pravico, do spremljanja otroka na zdravljenje v bolni{nico ali naravno zdravili{~e. Z vi{jim standardom bolni{ni~nega in 24 zdravili{kega zdravljenja je opredeljena pravica do dodatne bolni{ke nege, ki presega raven storitev, navadno zagotovljeno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. ZAVAROVANJA ZA DODATNE PRAVICE To so zavarovanja za dodatne pravice, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne zajema. Sklenitev zavarovanja za kritje stro{kov samopla~ni{kih storitev specialisti~nega ambulantnega zdravljenja zavarovancu omogo~a, da uporablja storitve zdravnikov specialistov mimo postopkov in procedur, ki so predpisane v obveznem zdravstvenem zavarovanju. To z drugimi besedami pomeni, da lahko gre na pregled ali zdravljenje h kateremukoli zdravniku specialistu v Sloveniji. Vsi stro{ki takega pregleda ali zdravljenja so kriti s tem zavarovanjem. Zavarovanje kozmeti~nih operativnih posegov zajema kozmeti~ne operacije, ki niso namenjene tistim, ki bi radi svoj mladostni videz ohranili ~im dlje, ampak za posledice po{kodb, ki ostanejo vidne. Krijte se nana{a na kozmeti~ne operativne posege zaradi posledic po{kodb, ki jih je utrpel zavarovanec v nesre~ah, ki so se mu pripetile po sklenitvi zavarovanja. Zavarovanje zobozdravstvenega nadstan-darda v celoti zapolnjuje vrzel med obsegom pravic iz obveznega zavarovanja in dejanskimi potrebami po zobozdravstvenem varstvu na eni strani in možnostmi, ki jih zagotavlja sodobna stomatologija, na drugi strani. Zavarovanje bolni{ke dnevnice - Zakon dolo~a, da zna{a nadomestilo za pla~o 90 odstotkov osnove ob odsotnosti z dela zaradi bolezni (razen v primeru poklicne bolezni, po{kodbe pri delu, dajanja krvi, ipd.), 80 odstotkov osnove pa ob odsotnosti z dela zaradi po{kodbe zunaj dela. Z zavarovanjem za bolni{ko dnevnico si je mogo~e gmotni položaj v ~asu odsotnosti z dela zaradi bolezni ali po{kodbe, precej izbolj{ati. Vi{ino bolni{ke dnevnice si med razli~icami, ki jih ponuja zavarovanje, izbere zavarovanec sam. Nega obolelega ožjega družinskega ~lana je zakonska pravica. Vendar zakon priznava nadomestilo pla~e za nego le v vi{ini 80 odstotkov osnove. S sklenitvijo zavarovanja za nadomestilo za pla~o med nego ožjega družinskega ~lana, pa je mogo~e izpad pla~e nadomestiti. Za ožjega družinskega ~lana se {tejejo otroci in zakonec. Zavarovanje nadomestila pri negi pred-{olskega otroka; življenje pi{e najrazli~-nej{e zgodbe. Žal se pogosto zgodi, da je zaradi zdravstvenega stanja novorojen~ka treba podalj{ati porodni{ki dopust. Zgodi se tudi, da bi mati že podalj{ani porodni{ki dopust rada zaradi zdravstvenega stanja otroka {e podalj{ala, vendar po veljavnih predpisih te možnosti nima. Takrat si lahko pomaga z zavarovanjem za nego pred{ol-skega otroka, ki ponuja ve~ možnosti, ~e bi bil otrok dlje potreben materinske nege. (Vir: Adriatic, d.d.) za varno prihodnost Kaj moramo vedeti pred nakupom vrednostnih papirjev na borzi Zahtevnejša oblika varčevanja na daljši rok je naložba denarja v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi. Pred odlo~itvijo za ta korak je dobro vedeti nekaj osnovnih zna~ilnosti trgovanja na borzi, torej nakupa oziroma prodaje delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Če hočemo kupiti ali prodati domače vrednostne papirje, moramo pri borzno posredniški hiši (BPH) ali banki, ki je poo-bla{~ena za posle z vrednostnimi papirji, podpisati pogodbo o borznem posredovanju. Ob podpisu pogodbe potrebujemo osebni dokument, EMŠO, davčno številko in številko bančnega računa. Borzna hiša nam po podpisu pogodbe pri Klirinško-depotni družbi (KDD) odpre račun stranke (trgo-valni račun, kjer se vodi stanje vrednostnih papirjev v imenu in za račun stranke. Vrednostni papirji so namreč v demate-rializirani obliki, torej niso natisnjeni na papir, ampak so samo zapis na računalniku. Odpiranje računa, plačamo ga samo enkrat, stane okrog 2.500 tolarjev, vodenje računa pa najpogosteje še dodatnih 1.300 tolarjev na leto. Borzne hiše se pri zaračunavanju teh stroškov nekoliko razlikujejo. Pogodbo in račun potrebujemo ne glede na to, ali kupujemo delnice, obveznice ali kratkoročne vrednostne papirje. Pomemben del pogodbe o borznem posredovanju je tudi izjava, da smo seznanjeni s tveganji pri trgovanju z vrednostnimi papirji. To tudi pomeni, da ob velikem padcu tečajev kupljenih vrednostnih papirjev ne moremo kriviti borznega posrednika oziroma BPH. Pred prvim nakupom moramo na račun BPH običajno vplačati polni znesek predvidenega nakupa vrednostnih papirjev vključno z vsemi provizijami. Pri nadaljnjih transakcijah to ponavadi ni potrebno, moramo pa znesek nakazati na BPH najpozneje dan po opravljenem nakupu. Naročilo lahko oddamo osebno, po telefonu, faksu ali internetu. Celotni znesek plačane provizije je sestavljen iz treh delov - borzno-posredniške, provizije ljubljanske borze in provizije KDD. Za delnice se borzne provizije običajno gibljejo v razponu od 1,5 do 0,5 odstotka (in tudi manj) vrednosti kupljenih papirjev. Za to imajo BPH ponavadi določene lestvice glede na doseženi promet. Kljub temu določijo še najnižji znesek provizije, ponavadi od dva do tri tisoč tolarjev, ki ga zaračunajo ne glede na vrednost posla. Z drugimi besedami - kupiti moramo najmanj za okrog 130 tisoč tolarjev delnic, da se izognemo najnižji proviziji v višini dva tisoč tolarjev. Zelo jasno je torej, da več papirjev kot kupimo naenkrat, nižje so provizije v primerjavi z vrednostjo nakupa. Borzno-posredniške provizije za obveznice so večinoma enake kot pri delnicah, pri nekaterih BPH pa so provizije za državne obveznice nižje. Ob vsakem nakupu in prodaji vrednostnih papirjev obračunata provizijo tudi KDD - 0,033 odstotka od vrednosti transakcije in ljubljanska borza. Ta za delnice zaračuna 0,08 za obveznice 0,06 in za pokojninske bone 0,1 odstotka vrednosti transakcije. Pozorni moramo biti tudi na vrsto naro-~ila. Borznemu posredniku lahko naro~imo, da proda vrednostne papirje po ceni, ki je trenutno veljavna na trgu (tržno naročilo), ali pa mu damo omejeno naročilo, kjer opredelimo, pa kateri najvišji ceni smo papir še pripravljeni kupiti oziroma po kateri najnižji ceni smo pripravljeni papir prodati. Možne so tudi nekatere druge vrste naročil in pogojev za izvedbo naročila. Opozarjamo, da nekatere hiše zaračunavajo manjše nadomestilo za preklic naročila. Borzni posrednik lahko svetuje, katera oblika naročila je najprimernejša, vendar ima zadnjo besedo vedno stranka. Ob prodaji vrednostnih papirjev se postopek ponovi, le v obratni smeri. Denar bo na računu dva dneva po opravljeni transakciji. Ob prodaji nam BPH pošlje potrdilo, kjer so navedeni vsi bistveni podatki o opravljeni prodaji. Potrdilo o prodaji vrednostnih papirjev natančno preverimo in shranimo, saj ga bomo potrebovali za dohodninsko napoved, če smo delnice prodali prej kot v treh letih od pridobitve (razen za prvo prodajo delnic, ki izvirajo iz lastninjenja). Tečaji delnic slovenskih podjetij so v zadnjem letu porasli za preko 60 odstotkov. Visoka rast je bila po sušnih letih presenetljiva, a upravičena, česar pa zelo verjetno ne bi mogli re~i za morebitno podobno visoko stopnjo rasti te~ajev v naslednjem letu. Osnovni indikatorji vrednotenja delnic kažejo, da so tečaji delnic slovenskih podjetij v povprečju verjetno blizu njihove dejanske vrednosti. Med posameznimi podjetji na Ljubljanski borzi seveda lahko obstajajo tudi pomembnejše razlike (nekatera so lahko precenjena, druga podcenjena), slovenske delnice kot celota, katerih tečaje odraža indeks SBI 20, pa bodo v naslednjih letih najverjetneje prinesle povprečno letno realno donosnost med sedmimi in enajstimi odstotki. Do bistveno višje rasti tečajev bo v naslednjih letih najverjetneje prišlo le, ali predvsem pri tistih podjetjih, ki bodo prevzemne tarče, še posebej, če se bo v prevzemno igro vmešal več kot en prevzemnik. Cene delnic PIDOV so se gibale podobno kot delnice v borzni kotaciji. Če se je zvišala vrednost indexa SBI, mu je počasi sledil tudi indeks pidovskih delnic in obratno. Večino pidov še čaka preoblikovanje, ki naj bi jim prineslo nekaj svežine, poleg tega naj bi pidi po besedah nekaterih upavljalcev vse pogosteje izplačevali dividende. Kot kažejo podatki, se je večina vlagateljev v zadnjem času odločala za nakupe pidov, katerih premoženje je najboljše, kaj se bo dogajalo v prihodnje, pa je zaenkrat še neznanka. Pretiranega razloga za strah pred padanjem tečajev ni, posebej ne jeseni, ki običajno prinese nekaj svežine, ki pozitivno vpliva tudi na cene delnic pidov. (Vir: Ljubljanska borza) TRGOVANJE NA TUJIH BORZAH Nakup tujih vrednostnih papirjev je nekoliko bolj zapleten (in predvsem dražji) kot nakup domačih, vendar vsebinsko skoraj enak. Na tem mestu bomo zato pogledali, kako bi kupili en lot (100 delnic) ameriškega računalniškega giganta IBM, ki kotira na newyorški borzi vrednostnih papirjev (NYSE). Najprej na banki odpremo poseben - Vedno bomo tu! Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Smo največji vzajemni pokojninski sklad. Na dan 30.10.2002 je bilo vključenih v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad že 22.800 zavarovancev. Prispevamo k rasti sredstev naših zavarovancev. Začetna vrednost enote premoženja Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada je bila 100 SIT, danes je 122,35 SIT. Zaradi strokovnega pristopa in preudarne naložbene politike je v zadnjem letu (od novembra 2001 do oktobra 2002) donosnost Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada znašala 12,55%. Info: 080 2345 ali info.kvps@kapitalska-druzba.si www.kapitalska-druzba.si KAPITALSKA DRUŽBA Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Kapitalska dražba pokojninskega in invalidskega zavarovanja. d.d. Dunajska 56, p.p. 2611.1000 Ljubljana, telefon: 01 47 46 700, telefaks: 01 47 46 747 za varno prihodnost Indeks rasti vrednosti delnic neloj najbolj znanih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, primerjava 01. 01. in 08.11. 2002 DELO GORENJE ISTRABENZ KRKA LEK MERCATOR PETROL PIVOVARNA LAŠKO PIVOVARNA UNION ŽITO Z 176.Ů4 'WW 50 100 150 200 250 skrbniški račun, prek katerega bomo plačevali nakupe in sprejemali izkupičke od prodaje tujih vrednostnih papirjev. Poslujemo lahko tudi prek tekočega računa, vendar v tem primeru lahko nastanejo zamude pri prejemanju plačil. Pri slovenskem borznem posredniku podpišemo pogodbo o posredovanju pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev. Pogodba se lahko sklene samo za domače ali za domače in tuje vrednostne papirje. Podpisati moramo tudi izjavo, da smo seznanjeni s tveganji, ki nastajajo pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Ob podpisu moramo imeti s seboj osebni dokument, davčno številko in številko računa pri banki, pogodbo in izjavo pa moramo podpisati pred uslužbencem borzne hiše. K pogodbi sodi aneks, kjer bodo natančno opredeljeni stroški pri posredovanju. Navadno so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela v odstotku od opravljene transakcije. Oboje se seveda plača ob vsaki transakciji. Stalna provizija je na primer okrog sto ameriških dolarjev (približno 23 tisoč tolarjev), spremenljiva pa od enega do 0,2 odstotka vrednosti posla. Nižja stopnja velja za zneske, ki so za večino zasebnih vlagateljev zelo visoki. V našem primeru (100 IBM-ovih delnic) bi lahko plačali 67,88 dolarja za delnico, pomnoženo s tečajem dolarja 226 tolarja za dolar, pomnoženo z enim odstotkom provizije, kar je približno 15.300 tolarjev. Skupaj okrog 40 tisoč tolarjev! Opozarjamo, da imajo nekatere borzne hiše določilo o najmanjšem znesku provizije ne glede na vrednost posla. Ta bo pogosto določena v približni vrednosti enega lota delnic velikih podjetij, ki kotirajo na tujih borzah - v našem primeru je vrednost enega lota IBM-ovih delnic približno 1,5 milijona tolarjev. Sestavo provizij in razmerja med stalnimi in spremenljivimi provizijami, vključno z najnižjimi, moramo izjemno natančno proučiti, saj bi se nam lahko pripetilo, da bi plačali več provizij, kot je vrednost sklenjenega posla.Ravno zaradi tega imajo nekatere borzne hiše predpisan najnižji znesek za sklenitev posla v tujini. Pomembna vrsta tveganja, ki ga mora upoštevati vsak vlagatelj v tuje vrednostne papirje, je tveganje spremembe deviznega tečaja. Na to nas posebej opozarja določilo v izjavi o seznanitvi s tveganji. Veljavni devizni tečaj je tečaj pri poslovni banki, kjer imamo skrbniški račun, in ne tečaj Banke Slovenije, kot bi lahko pomislili. To pomeni, da nam bo poslovna banka pri nakupu vrednostnih papirjev v tujini zaračunala več tolarjev za dolar, pri prodaji pa nam plačala manj tolarjev za dolar, kot če bi veljala tečajna lista Banke Slovenije. Razlike so lahko občutne, še zlasti pri prodaji - denar od prodaje vrednostnih papirjev bo iz tujine prišel z najmanj dvodnevnim zaostankom, saj se transakcije na večini borz (tudi ljubljanski) denarno poravnavajo šele dva dneva po prodaji (t.i. načelo T + 2). V tem času pa se lahko devizni tečaj spremeni toliko, da nam sprememba pobere ves pričakovani dobiček, tudi če bi vse preostale naložbene korake naredili pravilno. To je, poleg stroškov, pravzaprav edina bistvena razlika med Odstotek rasti vrednosti deinic PID-ov od 01. 01. do 08.11. 2002 TRIGLAV STEBER 1 NFD1 ZLATA MONETA 1 ZVON 1 POMURSKA INV. DRUŽBA 1 ID KD INFOND KRONA SENIOR MODRA LINIJA 0,00 20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 120,00 140,00 160,00 180,00 vlaganjem na domačem in tujih trgih kapitala. Tveganja spremembe deviznega tečaja namreč ni, če trgujemo na domačem trgu. V podpisani izjavi o seznanitvi s tveganji je tudi določilo, po katerem se strinjamo, da smo sami ustrezno presodili naložbeno odločitev. Če bi se cena delnic po nakupu močno znižala, za to ne moremo kriviti ne domačega ne tujega posrednika. Prvo naročilo o nakupu tujih vrednostnih papirjev moramo opraviti neposredno pri borznem posredniku. Ta preveri identiteto, znan pa je tudi točen čas oddaje naročila. Navadno moramo pred oddajo prvega naročila za nakup denar že imeti na računu. Poznejša naročila lahko opravimo tudi po telefonu, faksu ali internetu, odvisno od dogovora. V naročilu moramo navesti: izdajatelja in oznako vrednostnega papirja (za podjetje IBM do to kar oznaka IBM), vrednost posla ("želim kupiti za tri milijone tolarjev delnic"") ali število lotov (en lot je osnovna enota trgovanja na borzah, v tujini pogosto sto, pri nas pa ena delnica), trajanje naročila (na primer "samo danes") in vrsto naročila. Tako lahko opredelimo najvišjo ceno, po kateri sme borzni posrednik kupiti vrednostni papir (omejeno naročilo), lahko določimo natančno ceno ("vse ali nič" naročilo), ali pa se papirji kupijo po trenutni tržni ceni. Posebno moramo biti pozorni pri vrsti naročila, če kupujemo ali prodajamo več lotov kakega papirja, saj se lahko zgodi, da bo Vsi bi radi, da bi se naše želje uresničile, po možnosti čimprej. Na nel