[H Kranjska mladina se je v četrtek zbrala na Trgu revolucije na protestnem zborovanju zaradi note italijanske vlade. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 23 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič — Izdaja C P Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D~E LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, sobota, 23. 3. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO »Invalid — tvoj tovariš« Ta moto je svetovna organizacija invalidov postavila kot osrednjo misel letošnjega 24. marca, dneva invalidov. Prvi hip se človek vpraša, ali je tovarištvo in sožitje med zdravimi občani in invalidi sploh treba podčrtati. Je v naši stvarnosti invalid resnično naš tovariš? Marsikje gotovo. Kar prepogosto pa se še srečamo z mnenjem, da je invalid zaradi svoje hibe manjvreden občan. Marsikoga pogled na invalida navdaja z odporom in marsikdo skuša imeti kar najmanj opravka z njim. V letošnjem motu mednarodnega dne invalidov je zajeto nekaj, kar je s človeškega stališča popolnoma normalno. Tudi invalid naj postane enakopraven in enakovreden član naše skupnosti. Res je invalid prav tako občan naše socialistične samoupravne družbe. In vendar se včasih stvari, katerih rešitve leže tako rekoč na dlani, zelo težko uresničujejo. Usmiljenje, nerazumevanje in napačno presojanje sposobnosti invalida gradi zid med zdravimi ljudmi in med invalidi. Res pa je tudi, da je tovarištvo in sodelovanje obojestranski proces, ki ne bo uspešen, če se vanj ne bodo vključili tudi invalidi sami. Će invalid ni ustrezno usposobljen in prilagojen, se v današnjem času v življenju ne more uveljaviti, ne more najti stika z družbo. Moto »Invalid — tvoj prijatelj« je potem neuresničljiv. Invalidi se tega zavedajo in skušajo po svojih močeh podreti pregrade, ki jih ločijo od zdravih občanov. Žele se ustvarjalno vključiti v življenje in dati svoj delež k nastanku nove družbe pri nas. Razmišljanje ob prazniku pa se vendarle ne more zaključiti črnogledo. Mnogi invalidi, taki, katerih invalidnost je vidna na prvi pogled, med njimi slepi in vsi drugi, delajo med zdravimi občani in so zadovoljni z odnosom, na katerega so v družbi naleteli. Del kolektiva so. Nenehno delo in prizadevanja pa bodo prav gotovo prinesla spremembe v miselnost tudi tam, kjer invalidov še niso sprejeli tako kot si ti žele in kot zaslužijo. Želeli bi, da bi mnogi mislili podobno, kot je mislil že umrli strokovnjak na področju socialne politike in borec za socializem dr. Anton Kržišnik, ki je na ustanovnem občnem zboru Zveze slepih avgusta 1946. leta med drugim dejal: »Skupščina je dokaz, da ne računate več na miloščino drugih ljudi, ki je bila za vas bolj poniževanje, temveč, da si hočete s pomočjo svoje organizacije ustvariti sami sebi primerno življenje.« To je tisto, kar invalidi še danes najbolj potrebujejo. Možnost, da ustvarijo v naši samoupravni družbi sebi primerno življenje kot enakopravni sodelavci in soobčani, ki dajejo po svojih močeh k skupni blaginji. Anica Okorn Ob prazniku mednarodnega dne invalidov 1974 z geslom »INVALID — TVOJ TOVARIŠ« izrekamo vsem članom Zveze društev invalidov Slovenije z območja Gorenjske in vsem invalidom iskrene čestitke z željo za obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Izvršni odbor Medobčinskega DI Gorenjske Jesenice in IO podružnic: Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič in Škofja Loka novo v globusu — novo v globusu .a\obu$ . N otroška • ženska — moška g konfekcija .o za pomlad 74 o" -1 ••••••••• r • modno . ^ elegantno ^ Po praktično ^P /G. ' - Kukma, KRANJ novo v globusu — novo v globusu Kdaj in kako bomo volili? Minuli teden je bil na Gorenjskem končan predvolilni postopek. V teh dneh že povsod potekajo priprave na volitve. Do samih volitev nas loči le še nekaj dni. 28. in 31. marca bomo namreč volili. Poglejmo, kakšne bodo volitve. Vsi zaposleni občani na Gorenjskem z volilno pravico razen kmetovalcev bodo 28. marca volili v zbore združenega dela občinskih skupščin. Volili bodo torej zaposleni v gospodarstvu, družbenih službah (zdravstvo, prosveta itd.), v državnih organih, delovni ljudje v družbenopolitičnih organizacijah in zasebni obrtniki. Le tam, kjer je manj kot 30 zaposlenih v družbenem sektorju, ta dan praviloma ne bodo volili, ker njihov celoten kolektiv že predstavlja delegacijo in se vključuje v konferenco delegacij na podlagi sprejetega statutarnega sklepa. 28. marca bodo torej glasovali o poimenskem sestavu delegacij iz delovnih organizacij in tako izvolili delegacijo oziroma toliko članov delegacije, kot je določeno v statutarnem sklepu. Če bo na primer na volilni listi devet kandidatov, statutarni sklep pa določa, da ima delegacija le 7 članov, bodo volili sedem članov delegacije, tako da bodo obkrožili Številke pred njihovimi imeni. Drugi del volitev, če tako rečemo, pa bo 31. marca. Takrat bodo podobno kot 28. marca v delovnih organizacijah volili v zbore združenega dela občinskih skupščin tudi kmetovalci. Sicer pa bodo 31. marca na terenu vsi, ki imajo volilno pravico, volili delegacije za zbore krajevnih skupnosti v občinskih skupščinah. Tudi za te zbore bo način glasovanja enak kot 28. marca za zbore združenega dela. Treba bo torej obkrožiti številke pred imeni. Razen tega pa bodo 31. marca vsi glasovali tudi o listi kandidatov za družbenopolitične zbore občinskih skupščin. O listi kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine pa se bo glasovalo tako, da se bo obkrožila beseda »glasujem za« ali »glasujem proti«, pri čemer pa bo vsak lahko črtal posamezne kandidate na listi. A. 2. Protestna zborovanja po Gorenjski Protestom zaradi note italijanske vlade z dne 11. marca letos, ki je nekatere dele Jugoslavije proglasila za italijansko ozemlje, so se v četrtek in včeraj priključili tudi delovni ljudje in mladina na Goren jskem. V četrtek ob 12. uri se je srednješolska mladina iz Kranja zbrala na Trgu revolucije. Na zborovanju so izrekli podporo politiki izvršnega sveta, ki je že ostro protestiral pri italijanski vladi. Izjavili so, da nota italijanske vlade ni samo napad na naše dobre sosedske odnose, temveč tudi močan udarec na vse napredne in demokratične sile v Italiji. Ta udarec še posebej zadeva prebivalce na obeh straneh meje, saj je bilo med obema mejnima pokrajinama v zadnjih letih ustvarjeno zelo dobro sodelovanje na vseh področjih in so bili rešeni mnogi problemi, ki so še ostali iz časa fašizma. Meja pa se je spremenila v najbolj odprto v Evropi. Kranjska mladina je na zborovanju sprejela tudi protestno pismo, ki ga je poslala sekretariatu za zunanje zadeve' v Beogradu. V njem je zapisala, da odločno protestira proti takšni politiki italijanske vlade do Jugoslavije in zahteva spoštovanje mednarodnih dogovorov, ki zagotavljajo nadaljnji razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo na osnovi medsebojnega razumevanja. Protestna zborovanja so bila tudi v vseh večjih delovnih organizacijah v občini. Tudi škofjeloška mladina se je zbrala v četrtek ob 12. uri na Mestnem trgu. Zahtevala je spoštovanje mednarodnih sporazumov in poslala sekretariatu za zunanje zadeve protestno pismo. Protestna pisma so poslali tudi delavc i, ki so se zbrali na zborovanjih v vseh večjih delovnih organizacijah. V radovljiški občini je italijanska nota sprožila val ogorčenja in protestov. Iredentistične težnje italijanske vlade, ki se istovetijo z najbolj nazadnjaškimi težnjami italijanskih neofašistov, so obsodili v sredo na zboru rezervnih vojaških starešin blejskega in gorjanskega področja na Bledu. V četrtek pa so se protestom pridružile tudi vojaške starešine iz Bohinja. Občinski odbor ZZB NOV, občinski odbor ZVRS, združenje borcev prostovoljcev za severno mejo, predsedstvo občinske konference ZMS in tudi številne sindikalne organizacije v delovnih kolektivih pa so sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu poslale protestna pisma. Na Jesenicah je bilo v četrtek ob 13. uri veliko protestno zborovanje pred Titovim domom. Zbrali so se delavci iz vseh večjih delovnih organizacij, dijaki srednjih šol in učenci osnovnih šol. Na zborovanju so ostro obsodili ravnanje italijanske vlade in izrekli podporo politiki naše vlade. Sekretariatu za zunanje zadeve pa so poslali protestno pismo. Noto italijanske vlade je v četrtek obsodil tudi plenum občinskega sin- dikalnega sveta v Tržiču. Hkrati pa je pozval vse delovne organizacije, da se priključijo protestom in izrečejo podporo jugoslovanski vladi. V četrtek so bila zborovanja tudi v vseh šolah v Tržiču in v Bombažni predilnici Tržič. Včefaj pa so se protestom priključili delavci drugih delovnih organizacij. L. B. 15. STRAN: hofcej n 6. STRAN: Bo nafta prekopicnila svet? H XIII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21. i 1874 Naročnik: Kranj V sredo popoldne je bila seja izvršnega odbora občinske kon- ___ ference socialistične zveze. Na seji so razpravljali o neposrednih političnih in organizacijskih pripravah za izvedbo volitev. Obravnavali pa so tudi zaključni račun za minulo leto in predlog proračuna za letos. V četrtek popoldne pa so se na skupnem posvetu sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze in sekretarji krajevnih organizacij zveze komunistov. Razpravljali so o pripravah na volitve. A. Ž. Jutri ob 19. uri je sklicana seja komisije za srednje in poklicne šole pri občinski konferenci ZMS v Kranju. Člani komisije bodo razpravljali o pripravah na kvize znanja. Pomerili se bodo dijaki in učenci v gospodarstvu, v znanju zgodovine naše države, razvoju delavskega gibanja m poznavanju aktualnih dogodkov pri nas in v svetu. Tekmovanja se bodo začela aprila in bodo uvod v praznovanja ob mesecu mladosti. Predsednik komisije za osnovne šole pri občinski konferenci mladine v Kranju Mato Gostiša sklicuje v ponedeljek ob 17. uri sestanek predsednikov mladinskih aktivov na osnovnih šolah. Pregledali bodo dosedanje delo in se pogovorili o načrtih za prihodnje. -lb V sredo popoldne so se na skupni seji sestali svet za industrijo in obrt, svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, svet za blagovni promet in turizem in svet za kmetijstvo radovljiške občinske skupščine. Razpravljali so o smernicah gospodarskega razvoja v občini za letos in o programih stanovanjskega podjetja, temeljne kulturne skupnosti, zdravstvene službe, telesne kulture in šolstva. Obravnavali so tudi osnovna izhodišča in predlog proračuna radovljiške občine za letos. V sredo se bodo na zadnji seji v tem mandatnem obdobju sestali odborniki radovljiške občinske skupščine. Med drugim bodo razpravljali o smernicah gospodarskega razvoja v občini za letos, o sklenitvi družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo in o predlogu proračuna občine za letos. A. Ž. Za torek, 26. marca, ob 17. uri, je sklicana seja komisije za idejno-politično delo pri občinski konferenci ZMS Škofja Loka. Predsednik komisije Andrej Perko predlaga za dnevni red razpravo o samoupravljanju na škofjeloški gimnaziji in socialistično angažirani šoli ter dogovor o programu predavanj Mladi pred kongresom. -lb rji v • ^ l rzn Radovljica Škofja Loka V torek, 19. marca, je bila v Tržiču razširjena seja komisije za organiza-. _..0 0 . cijo in razvoj ZK pri občinski konfe- renci ZKS. Seje so se udeležili tudi sekretarji tistih osnovnih organizacij ZK, kjer delo ne teče najbolje in kjer kasnijo z uresničevanjem svojih delovnih programov in nalog, ki jih je sprejela občinska konferenca ZKS. Na torkovi seji so razpravljali o načinih, kako tem organizacijam pomagati in jih usposobiti za boljše in bolj organizirano delo. Dogovorili so se, da bo potrebno nekatere osnovne organizacije in stalne aktive združiti in vključiti v delo na terenu tiste komuniste, ki so sedaj vključeni v organizacije po delovnih kolektivih in ustanovah. Komisija za organizacijo in razvoj bo pripravila predlog in ga posredovala občinski konferenci ZKS, ki se bo sestala sredi aprila po 7. kongresu ZKS. Včeraj je bila v Tržiču razprava o resoluciji 7. kongresa ZKS, ki govori o vzgoji in izobraževanju. Organizator razprave je bila občinska konferenca SZDL, udeležili pa so se je predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, ravnatelji šol, predsedniki šolskih svetov in predstavniki delovnih organizacij, kjer imajo izobraževalne centre. -jk Skupna in splošna poraba V začetku tedna se je v Radovljici sestal občinski štab za pripravo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o financiranju skupne in splošne porabe za letos. Na seji kljub široko organizirani akciji v delovnih organizacijah niso sprejeli končnega predloga. Predlogi in zahteve samoupravnih interesnih skupnosti v občini so letos bili za 27 odstotkov večji. v Radovljici Toliko sredstev pa ni bilo moč zbrati in so zato nazadnje razpravljali o možnosti, da bi bila letos sredstva večja za nekaj več kot 20 odstotkov. V občini je namreč letos predvidena le za 21 odstotkov večja rast družbenega proizvoda kot lani, po določilih republiške resolucije pa mora biti poraba manjša za 4 odstotke. Strokovne službe bodo zdaj ponovno preučile možnosti in potrebe. JR Simpozij za računovodje V sredo se bo začel na Bledu šesti simpozij o sodobnih metodah v računovodstvu. Obravnavali bodo eko-nomsko-organizacijski vidik oblikovanja poslovnih informacijskih sistemov, izhodišča pravilnika o financiranju in revizijo gospodarje- nja v organizacijah združenega dela. Sicer pa je namen tega simpozija poskrbeti za čimhitrejše posredovanje novejših dosežkov računovodske in.finančne teorije v prakso, prikazati rešitve in izmenjati izkušnje o uporabi sodobnih metod v praksi. A. Ž. /-N Rekordna proizvodnja V rudniku bakra v Majdan-peku računajo, da bodo letos proizvedli največ katodnega bakra do sedaj. Porabnikom in drugim kupcem ga bodo poslali kar 145.000 ton. Večje povečanje proizvodnje pa pričakujejo po letu 1976, ko bodo v okolici sedanjega odprli še več novih rudnikov. Novi konzul v ZDA Za novega generalnega konzula v ZDA je bil imenovan Djuro Matošič. Pred odhodom na novo službeno mesto v Pitsburgu je obiskal Ljubljano. Pogovarjal se je z j republiškim sekretarjem za notranje zadeve Marjanom ' Orožnom, predsednikom skup-| ščinske komisije za vprašanja 1 mednarodnih odnosov K dom B rajni kom in načelnikom urada za mednarodno sodelo- j vanje Marjanom Osolnikom. Ena resolucija V torek je bila v Skopju seja CK ZK Makedonije in odbora za priprave na 6. kongres KP v tej republiki. Sklenili so, da bodo za kongres pripravili osnutek samo ene resolucije, s katero bodo opredelili naloge ZK na vseh pomembnejših področjih materialno družbenega. in političnega življenja. 32,2 milijarde v eni banki Pretekli teden se je sestala peta redna skupščina beograjske banke, ki je izračunala, da bo letos razpolagala z 32,2 milijarde dinarjev. S tem denarjem bi lahko zgradili štiri hidroenergetske in plovne sisteme Djerdap. Nagrajeni film Film Predraga Goluboviča Življenje Jožefa Schulca so proglasili za najboljši film mednarodnega birmigham-skega festivala. Film je prejel priznanje — zlato medaljo Beograd tudi na XX. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma ter srebrnega medveda na lanskem berlinskem filmskem festivalu. Priznanje naši državi V sredo se je v Alžiru začel sestanek koordinacijskega odbora neuvrščenih. Med razpravo o temah za dnevni red so izrekli priznanje Jugoslaviji, ki se dosledno zavzema za uresničevanje načel in ciljev neuvrščanja v bloke in tudi podpira afriške države v boju za politično in gospodarsko neodvisnost. Od lesa do papirja Svet gospodarske zbornice Jugoslavije za gozdarstvo in industrijo predelave lesa je poslal zainteresiranim delovnim organizacijam osnutek družbenega dogovora o ureditvi tržnih in dtugih odnosov v gozdarstvu, lesni industriji ter industriji celuloze in papirja. Namen družbenega dogovora je ureditev odnosov med temi panogami. Ostri protesti Na sredini seji je zvezni izvršni svet pod vodstvom D jemala Bijediča proučil naj- I novejši razvoj jugoslovansko-italijanskih odnosov in položaj, ki je nastal v zvezi z noto italijanske vlade 11. marca. V tej noti italijanske vlade je med drugim rečeno, da se »jugoslovanska suverenost nikoli ni razširila na italijansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega s vobodnega tržaškega ozemlja.« To noto, v kateri označujejo jugoslovansko ozemlje za italijansko, zvezni izvršni svet ocenjuje kot odkrit napad na suverenost in ozemeljsko nedotakljivost SFRJ, kakor tudi grob poskus kršitve veljavnih sporazumov, s katerimi je bila jugoslovansko-italijanska meja določena. To stališče je ZIS že sporočil italijanski vladi. 2 liLAb Predavanja o vlogi ZK V začetku tedna so bila v Kranju predavanja za dijake Ekonomsko administrativnega šolskega centra. Sodelavec komiteja občinske konference zveze komunistov Štefan Horvat je dijake seznanil z delovanjem zveze komunistov v preteklosti in v sedanjem obdobju. Govoril je tudi o nalogah komunistov pri organiziranju delavcev v temeljnih samoupravnih skupnostih. Podobna predavanja bodo zdaj imeli dijaki vseh drugih srednjih in poklicnih šol v kranjski občini. A. Boc Občni zbor sindikata 12. aprila V četrtek je bila v Tržiču seja plenuma občinskega sindikalnega sveta, na kateri so se med drugim dogovorili, da bo občni zbor občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič v petek, 12. aprila. Na občnem zboru bodo izvolili nov 24-članski plenum občinskega sveta, 3-članski nadzorni odbor in 9-člansko predsedstvo. Razen tega bodo v Tržiču delovale tri sindikalne konference, in sicer sindikalna konferenca tekstilne in čevljarske stroke, konferenca kovinsko-predelovalne industrije in sindikalna konferenca delavcev v vzgoji in izobraževanju. -jk Spominska plošča alpinski četi Občinski odbor zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/19 v Radovljici bo v nedeljo, 31. marca dopoldne na svečani proslavi ob 100-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra odkril na Linhartovem trgu v Radovljici spominsko ploščo alpinski četi. Na proslavi bodo v kulturnem programu sodelovali upokojenski pevski zbor Lipa iz Radovljice, " recitatorska skupina dramske sekcije DPD Svoboda Podnart in godba na pihala iz Lesc. Proslava bo ob 11. uri. Spominska svečanost na Dobravi Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja bo v sredo ob 16. uri pred zadružnim domom na Srednji Dobravi pri Kropi spominska svečanost. Pripravila jo bo krajevna organizacija zveze združenj borcev Dobrava. V programu bodo med drugim sodelovali tudi učenci osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice. Žalna svečanost pri Šorlijevem mlinu Včeraj ob 17. uri je bila pred spomenikom padlih pri Sorlijevem mlinu na Rupi pri Kranju žalna svečanost. Pripravili so jo taborniki Kokrškega odreda in učenci osnovnih šol Kokrica, Primskovo, šole dr. Franceta Prešerna in šole Simona Jenka. Počastili so spomin na padla aktivista Mileno Korbar-Ireno in Jezo Maksa, ki sta bila ubita ob nemškem napadu za bunker v Sorlijevem mlinu 21. marca 1944. leta. Taborniki in pionirji so spomenik tudi okrasili s pomladnim cvetjem in prižgali svečke. -lb Politična šola končana S predavanjem prof. Kda Robleka Sodobne meščanske kritike marksizma se bo danes končala v Tržiču politična šola, ki je obsegala 60 šolskih ur predavanj in razgovorov. Večina predavateljev je bila domačih, nekatere teme pa so obravnavali predavatelji od drugod. 30 slušateljev, predvsem mladih komunistov, je zelo redno in vestno obiskovalo predavanja in razgovore. Do 6. aprila morajo oddati seminarske naloge, 13. aprila pa jih bodo zagovarjali. S tem bo tržiška politična šola, ki sta jo organizirala občinska konferenca ZKS in Delavska univerza Tržič ob veliki pomoči aktiva predavateljev pri univerzi, zaključena. Slušatelji, ki bodo 13. aprila uspešno opravili zagovor seminarskih nalog, bodo prejeli potrdila o opravljeni politični šoli. Seminarji za člane delavske kontrole Na predlog gospodarske komisije pri občinski konferenci zveze komunistov in predsedstva občinskega sindikalnega sveta Kr^nj je delavska univerza izdelala program usposabljanja organov samoupravne delavske kontrole v kranjski občini. Odločili so se za seminarje, ki so jih razdelili v dva dela. Na prvem delu seminarja obravnavajo pomen samoupravne delavske kontrole in metode dela, v drugem delu seminarja, ki bo jeseni, pa bodo obravnavali nekatera konkretna vprašanja in že nekatere izkušnje pri delu. Doslej je bilo pet takšnih seminarjev, predvidevajo pa, da bodo v prihodnjih tednih še štirje. Na seminarje vabijo tudi predsednike delavskih svetov in osnovnih sindikalnih organizacij, da se skupaj pogovorijo o delu in nalogah članov samoupravne delavske kontrole. Na delavski univerzi v Kranju smo izvedeli, da je za tovrstne seminarje veliko zanimanje. A. Ž. Obletnica zloma Orjune Prvega junija bo minilo petdeset let, odkar so se rudarji in drugi delavci zasavskih revirjev postavili v bran teroristični, po fašističnem vzoru organizirani ORJUNI. Obletnico tega dogodka, ki pomeni eno izmed določenih akcij organiziranega slovenskega proletariata med obema vojnama, bo slovesno proslavil ne samo slovenski, ampak tudi ves jugoslovanski delavski razred. O tem je pred nedavnim sprejel sklep izvršni biro predsedstva ZKJ. V Ljubljani so sestavili 30-članski pripravljalni odbor, ki ga vodi France Popit, predsednik CK ZKS, operativne priprave za proslavo pa vodi v Trbovljah operativni štab, ki šteje več kot sto ljudi. Osrednja proslava vseslovenskega značaja, na kateri bo govoril Stane Dolanc, bo 1. junija, ves teden pred tem pa bodo v Trbovljah in v drugih delavskih središčih Zasavja številne kulturne in druge prireditve. Na dan osrednje proslave bodo na mestu spopada delavcev z ORJUNO v Trbovljah odkrili veličasten spomenik, delo kiparja Stojana Batiča. Zveza mladine Slovenije bo ob tej priložnosti priredila tabor mladih iz vse Slovenije. Računajo, da se bo zbralo na taboru pet tisoč mladih. V proslavljanje obletnice tega pomembnega dogodka bodo vključili tudi otvoritev prenovljenega muzeja revolucije v Trbovljah in izdali knjižico »Vodič Zasavja«. — Proslave in drugih prireditev ob obletnici se bodo udeležili delavci iz številnih industrijskih središč Slovenije in iz drugih republik. -t V sredo se je v Alžiru začel za neuvrščene najpomembnejši sestanek po lanskoletni četrti konferenci na vrhu v istem mestu: začeli so namreč zasedati zunanji ministri sedemnajstih držav — članic tega, septembra lani ustanovljenega telesa neuvrščenih. Razen tega so na mednarodni sceni prevladovale novice o naftnem embargu in dogajanjih na Portugalskem. Podrobnosti: ALŽIRSKI ZBOR: Koordinacijski biro neuvrščenih držav se sestaja v bistveno spremenjenih (zaradi bližnjevzhodne vojne in energetske krize) mednarodnih odnosih samo nekaj tednov pred izrednim zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku in v tem je že posredno nakazana njegova pomembnost. Zunanji ministri sedemnajstih držav (Jugoslavijo zastopa v odsotnosti obolelega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča njegov namestnik Jakša Petrič) bodo v Alžiru skušali doseči enotna stališča glede bistvenih problemov energetike in surovin, temah, o katerih bodo predvsem razpravljali na izrednem zasedanju Generalne skupščine v New Yorku. Nekaj okvirnih stališč je vsekakor že jasnih: neuvrščeni nikakor ne želijo soočenja in spopadov z razvitim delom tega sveta, marveč so za tvorno sodelovanje na enakopravnih osnovah. Cilj je tudi jasen: doseči spremembo sedaj zanje izredno neugodnega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov in trgo- vine, ki je vseskozi v prid razvitim. Podražitev nafte, ki je sicer resno prizadela tudi nerazvite, nikakor ni nesprejemljiva, saj je le uresničenje že lani v Alžiru sprejetih stališč, da ima vsaka dežela pravico suvereno izkoriščati za svoj čim hitrejši razvoj vsa svoja nacionalna bogastva. Tisto, kar pa je sedaj treba v zvezi s tem storiti, je predvsem doseči medsebojno sodelovanje med neuvrščenimi in državami v Sestanek koordinacijskega odbora razvoju in prek tega sodelovanja oslabiti negativne učinke podražitve nafte za trenutne, kratkoročne (plačilna bilanca) potrebe in poskrbeti, da bodo dežele v razvoju začele dolgoročno reševati probleme svoje energetske osnove. Sicer pa je nafta in problemi v zvezi z njo le drobec široke palete problemov surovin in energetike: zato bodo neuvrščeni na newyorškem izrednem zasedanju Generalne skupščine terjali celovite, ne pa posamične rešitve — o čemer pa bomo sicer še poročali. KONEC EMBARGA ZA ZDA: Predstavniki arabskih dežel — proizvajalk nafte so na sestanku na Dunaju sklenili, da odpravijo pet mesecev staro prepoved na izvoz in prodajo nafte v ZDA. To so utemeljili s tem, da so ZDA bistveno spremenile svoj odnos do Arabcev na Bližnjem vzhodu. Dodati je treba, da se s takim stališčem niso strinjali prav vsi (denimo Libija) in da tudi embarga niso povsem ukinili za vse. Prepoved namreč še vedno velja za Nizozemsko in Dansko. Malo pred tem so tudi sporočili, da bodo ostale cene nafte nespremenjene do 1. julija letos, ko bodo o tem znova razpravljali. NEMIRNA PORTUGALSKA: Medtem pa se je položaj na Portugalskem po poročilih tujih agencij že umiril. Deželo je namreč pred dnevi pretresla novica, da je predsednik Caetano odstavil »heroja« kolonialne vojne generala Spinozo, ki si je drznil predlagati spremembo portugalske kolonialne politike v Afriki. Njegova (in še vseh drugih visokih častnikov) odstavitev je povzročila vrenje v vrstah mlajših oficirjev, prihajala so tudi poročila o uporih nekaterih polkov. Kot kaže, pa je vladi uspelo nemire zatreti, pri čemer pa je treba vsekakor dodati, da stvarni vzroki, zaradi katerih je do njih prišlo (namreč usoda portugalskih kolonij) še vedno ostajajo. Torej ostaja tudi možnost za nove nemire. Preobrazba aktivov ZMS na Pred dvema letoma je republiška konferenca ZMS začebf akcijo 1000 krajevnih skupnosti — 1000 aktivov ZMS. Glavno vlogo pri uresničitvi te akcije so imele občinske organizacije ZMS in aktivi ZMS na terenu. Zanimalo nas je stanje organiziranosti ZM na terenu v kranjski občini. Več o delu mladinskih aktivov nam je povedal Roman Nahtigal, predsednik komisije za teren in klube pri OK ZMS Kranj: »V kranjski občini imamo trenutno 35 aktivov ZMS, ustanavljali smo jih v okviru republiške akcije 1000 aktivov ZMS. V aktivih še nimamo ustrezne kadrovske politike, kljub temu pa smo s stanjem lahko zadovoljni. Prostorskih problemov nimamo, tudi financiranje aktivov je urejeno. Uspelo nam je razviti vse dejavnosti, ki so potrebne za uspešno delo aktivov ZMS v krajevnih skupnostih — SLO, kultura, šport in rekreacija itd. Po 3. seji ZKJ se je razvilo tudi sodelovanje s KO ZK in SZDL. Občutiti je tudi sodelovanje s specializiranimi organizacijami in društvi. Skratka, aktivi so zelo samoiniciativni in marsikje pomenijo edino gibalo kulturnega in družbenopolitičnega življenja v KS.« — Ob pregledu uresničenih nalog načrta 1000 aktivov ZMS ste ugotovili, da je bilo na tem področju pri Mladi bodo spet tekmovali o prometnem znanju Učenci osnovnih šol povsod po Sloveniji se že nekaj časa pripravljajo na letošnje že šesto tradicionalno šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu, ki bo tokrat v Krškem. Izbirna tekmovanja po razredih in med razredi pa bodo seveda pokazala, kdo od najboljših učencev bo v znanju o prometu lahko tekmoval na občinskem šolskem tekmovanju in nato na medobčinskem. Letošnja šolska in občinska tekmovanja morajo biti končana že 6. aprila. Najboljši učenci se hod o v znanju pomerili na medobčinskem tekmovanju, ki bo za gorenjsko območje tokrat v Kamniku, in sicer 13. aprila. Tu bodo izbrali dve ekipi, ki se bosta z ostalimi slovenskimi ekipami kosali za naslov republiškega prvaka 20. aprila v Krškem. V Kamniku se bodo zbrale ekipe najbolj podkovane v znanju Prometnih predpisov iz vseh gorenjskih občin razen iz škofjeloške. L. M. Priznanja za prometno vzgojo Republiški svet za preventivo in Vzgojo v cestnem prometu je 24 posameznikom in 5 organizacijam v kranjski občini podelil posebna priznanja za opravljeno delo na Področju prometne vzgoje v lanskem letu, predvsem pa za organizacijo Prvega republiškega prometnega tekmovanja za mladino srednjih in strokovnih šol, za prvo občinsko srečanje pionirjev prometnikov ter °hčinsko in medobčinsko šolsko Prometno tekmovanje Kaj veš o prometu. Priznanja so dobili člani kranjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člani komisij sveta in pa sodelavci na °snovnih, srednjih šolah, na postaji 5?'lice Kranj, UJV Kranj ter člani £veze društev prijateljev mladine Kranj. Priznanja pa so prejele tudi "snovna šola France Prešeren, tovarna Sava Kranj kot pokrovitelj Prvega republiškega tekmovanja, finska zveza DPM Kranj, AMD ranj in AMD Šenčur. L. M. terenu naši OK ZMS premalo storjenega. V čem je torej slabost sedanje organiziranosti zveze mladine in kako boste probleme te vrste reševali v bodoče — po reorganizaciji mladinske organizacije? »Slabost sedanje organiziranosti ZM v Kranju je bila v tem, da je bila OK ZMS vse premalo prisotna na terenu in zato ni mogla uspešno reševati vseh problemov. Deloma bi k temu lahko dodali še nezainteresiranost DPO in KS za delo z mladimi in pa relativno bližino me- 8tpo 3. seji ZKJ in 2. seji OK ZMS Kranj smo se odločili, da se tudi komisija za teren in klube reorganizira. Zdaj že pripravljamo ustanovno konferenco mladih iz KS, ki bo v začetku aprila. Konferenca bo reševala in urejala vse tiste probleme, ki so v KS trenutno najbolj aktualni. Vzporedno s tem pripravljamo še kompleksno analizo stanja mladine v KS, katero narekujejo nova ustavna opredelitev KS ter nekateri drugi dokumenti. KMKS bo popolnoma samostojno odločala o reševanju vseh problemov, ki zadevajo terenske aktive ZMS. Pri tem bo potrebna maksimalna angažiranost tako komisije za teren in klube pri OK ZMS Kranj kot ostalih subjektivnih dejavnikov (od občinskih organizacij ZK in SZDL do KO ZK in SZDL, društev ter KS samih).« — Konferenca MKS bo vsekakor pomagala in omogočala uresničitev nove podobe OK ZMS. Kako pa bo specializirana konferenca sestavljena in kakšne perspektive vidite v novi organiziranosti mladih? »KMKS bodo sestavljale delegacije iz vseh aktivov, vsak aktiv bodo zastopali trije delegati. Predsedstvo, v katerem bo orkog 15 članov, bo formiralo več komisij. Komisija za teren in aktive bo najprej prevzela delo idejnopolitične komisije in komisije za SLO in bo reševala vso problematiko, ki zadeva politično aktivnost mladih v KS. Druga — komisija za mladinske klube — se bo ukvarjala s strokovno pomočjo in razvijanjem dejavnosti znotraj aktivov ZMS na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Več pozornosti bo posvečala klubskemu delu, kot sestavnemu elementu dejavnosti in programov aktivov v KS. Še nadalje bo treba spodbujati sodelovanje s specializiranimi organizacijami, ZKPO, Ljudsko tehniko in drugimi DPO. Od takšne organiziranosti aktivov in klubov ZMS v KS pričakujemo več rezultatov: eno je večja prisotnost mladih v samoupravnem odločanju v krajevnih skupnostih, ki ga že zdaj — po rezultatih sodeč — omogočajo evidentirani kandidati delegacij KS v Sob. Seveda ne smemo pozabiti na vsebinsko preobrazbo dela aktivov ZMS s posebnim poudarkom na izobraževanju in vzgoji mladega človeka ter večjo prisotnost mladih v vrstah ZK. Lahko bomo zagotovili uspešno kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala kadre v samoupravnih telesih KS in družbenopolitičnih organizacijah v kranjski občini.« Alojz Boc Na podlagi načrta o dokončni ureditvi Gregorčičeve ulice v Kranju je obrtno podjetje Cerklje ta teden začelo graditi arkadni prehod za pešce med Maistrovim trgom in Gregorčičevo ulico. Ureditev tega dela financira kranjska občina, predvidevajo pa, da bodo dela končana do 1. maja. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Slabo električno omrežje V nedeljo, 10. marca, je bil v Poljanah zbor volivcev. Na njem so občani načeli vrsto perečih vprašanj, ki tarejo prebivalce z njihovega področja. Predstavniki Brd so ponovno opozorili na svojo dolgoletno težavo: izredno nizko napetost v električnem omrežju, ki jim iz dneva v dan povzroča večje preglavice. Dejstvo, da Elektro Kranj in Elektro Ljubljana-okolica ne najdeta skupnega jezika, ima za posledico izredno slabo preskrbljenost z električno energijo na večjem delu krajevne skupnosti Poljane. Električna napeljava je že precej stara, razvoj industrijskih obratov, elektrifikacija kmetij in vse večja poraba električne energije v gospodinjstvih pa so povzročili, da sedanje omrežje ne prenaša več tolikih obremenitev. Zato bodo vaščani ter krajevna skupnost čimprej skušali najti skupen jezik s prizadetimi elektro podjetji ter poiskati ustrezno rešitev. V razpravi o bodočem financiranju krajevnih skupnosti so v Poljanah menili, da je njihova krajevna skupnost postavljena v neenakopraven položaj. Glede na to, da se bo večina sredstev odslej zbi- rala z določeno stopnjo prispevka delovnih organizacij od osebnega dohodka zaposlenih, Poljanci menijo, da nihče ne zagotavlja, da bi ta sredstva v resnici pritekala v krajevno skupnost, iz katere je delavec, ampak da bi lahko ostala tam, kjer je sedež delovne organizacije. Po približnih cenitvah je od več kot 1400 prebivalcev poljanske krajevne skupnosti na njenem področju zaposlenih le okrog 120, več kot 200 pa se jih vozi na delo v Škof jo Loko. Številni občani so se dotaknili tudi vprašanja zdravstvene službe v Pol janski dolini. Za več kot 5000 prebivalcev od Loga do Sovodnja skrbi en sam zdravnik v Gorenji vasi. Večkratni poskusi, da bi vsaj nekaj dni v tednu priskočil na pomoč še drug zdravnik, so bili doslej brezuspešni. Prav tako nerešeno je vprašanje zobozdravstvene službe v Gorenji vasi. Problem so tudi neustrezni prostori v. gorenjevaškem zdravstvenem domu. Na zboru volivcev je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj na osnovi razprave pripravi ustrezne sklepe, t i pa bodo krajevni skupnosti v Poljanah smernice za delo v prihodnje. V. P. /O ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno ldhko dvignete s hranilno knjižico Ljubljanske banke — podružnice Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke poslujejo za stranke: vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ob sobotah zaprto Poslovna enota hranilnica v Kranju-(pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure Denar dvigajte z osebno izkaznico /Q ljubljanska banka Za enote TO snežni metež ni ovira V okviru programa za usposabljanje enot teritorialne obrambe je bila izvedena tridnevna vaja, kombinirana s taborjenjem na Krvavcu. Sodelovali sta dve specialni enoti kokrškega odreda. Osnovna zamisel vaje je bila, da se vojaki, pripadniki TO, privadijo načinu vojskovanja na našem ozemlju. To pa zaradi tega, ker je pri nas večji del gorskega sveta, ki je pokrit s snegom tudi do šest mesecev letno. Tokrat so bili za vajo izbrani predeli Krvavca. Vremenske razmere za vajo so bile proti pričakovanju zelo ugodne. Za to je poskrbela narava, da so bili pogoji najtežji. Taki, kot bi lahko bili v vojnem času. Vaja je potekala v megli, snežnem metežu in pri zelo nizki temperaturi. Takšni pogoji so zahtevali maksimalno prizadevanje in discipliniranost vojakov in starešin. Naloge, ki so si jih zastavili, so tudi izvedli. Te pa so bile preveriti psihofizično sposobnost pripadnikov enot TO, preveriti tehnična sredstva in opremo ter način vojskovanja in gibanja v zasneženem goratem svetu, katerega lahko forsirajo samo res dobro pripravljene in opremljene enote. Zato je potrebno, da so te enote kadrovsko dobro sestavljene, in to iz vrst planincev-alpinistov, gorskih reševalcev in smučarjev, kajti le tako sestavljene enote lahko uspešno opravijo zadane jim naloge tudi v primeru vojne. Pri tem bi bilo potrebno misliti tudi na primerno specialno opremo, ki bi omogočila najboljše gibanje pri hoji, plezanju in smučanju. To je bilo ugotovljeno prav na tej vaji, da so npr. nekateri deli opreme neprimerni glede zdravja kakor tudi glede prilagoditve terenu. Kljub težkim vremenskim in terenskim pogojeni je bilo razpoloženje med pripadniki teritorialne obrambe izredno. Posebno še zaradi tega, ker je bilo med njimi tudi vodstvo odreda in tudi zdravnik. Pri vsem tem lahko upoštevamo, da je vaja dosegla svoj namen, tako glede preverjanja zadanih nalog kakor tudi glede opravičenosti, da moramo v takšne namene v prihodnje kljub varčevanju na vseh področjih vlagati še več materialnih sredstev za usposabljanje in primerno opremljenost teritorialnih enot. K uspešnosti akcije so veliko pripomogle delovne organizacije Creina z brezplačno uporabo žičnic in ostalih naprav ter sindikalni organizaciji Projekt in Merkur, ki sta odstopili svoji počitniški hišici v uporabo enotam TO. Ante Marjančič inšTDLflcue Proizvodno montažno podjetje Škofja Loka razpisuje v skladu z določili 67. člena statuta podjetja delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo elektro, ekonomske ali splošne smeri, 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornih delovnih mestih v delovnih organizacijah sorodne stroke, — da ima, srednjo izobrazbo elektro stroke ali ekonomske smeri, 12 let delovnih izkušenj od tega najmanj 7 let na odgovornih delovnih mestih, — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje, kar se dokazuje z uspešno delovno prakso, — da ima ustrezne moralno politične kvalitete. Rok za prijavo je I. april 1974. Prijave z vsemi dokazili pošljite na naslov podjetja z oznako »Za razpis«. Gorenjsko gozdarstvo in lesna predelava se povezujeta Povezovanje ne sme prerasti v — zapiranje Predstavniki gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalnih podjetij uresničujejo priporočila Gospodarske zbornice SRS in medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko 2e lani je dala Gospodarska zbornica SRS pobudo za razprave o problemih gozdarstva in lesne industrije na Gorenjskem, o medsebojnem povezovanju obeh panog in usklajevanju njunih interesov. Po sodbi zbornice je bilo na tem področju na Gorenjskem malo storjenega. Pobudi zbornice je sledil medobčinski svet ZK za Gorenjsko, ki je sklical pred nedavnim na Bledu posvetovanje predstavnikov gozdnih gospodarstev Bled in Kranj ter dokaj številnega zastopstva lesne predelave. Če žep ne prenese Vedno smo bili vajeni, da je bilo potrebno v mesnici zgubiti precej časa v vrsti za meso. Kakršnokoli. Razmere pa so se popolnoma spremenile. Mesnice so založene in čakajo na kupce. V kranjski klavnici beležijo zadnje čase kar za četrtino manjšo prodajo. Temu primerno so morali zmanjšati proizvodnjo. Skladno s tem so sprejeli nekatere ukrepe, da bi delavcem zagotovili zaposlitev in obdržali proizvodne zmogljivosti, kajti v perspektivi bodo te še potrebne. Tako naj bi do 1. maja delavci izkoristili najmanj tretjino letnega dopusta, odpravljene so vsake nadure in podobno. In zakaj vse to? Že od lanske jeseni, ko so se cene mesu povišale v povprečju za 16 odstotkov, je bilo slutiti ta pojav. Žep marsikaterega ne prenese take cene. Občutilo se je manjše povpraševanje po vseh vrstah mesa, zlasti po 1. kvaliteti, po hrenovkah, salamah, konzervah in podobno. Beležijo okroglo 20 odstotkov manjšo prodajo na domačemu trgu. Temu stanju se je pred nedavnim pridružil še ukinjen izvoz v Italijo, kamor smo prej izvažali velike količine mesa na osnovi dolgoročne pogodbe. Po nekih podatkih bo v Sloveniji v marcu in aprilu ostalo v hlevih okroglo 12.800 neprodane živine, vzrejene za trg. Na Gorenjskem tega problema ni, razen deloma na Škofjeloškem, kajti naše območje je bilo vedno močan uvoznik živine iz drugih krajev. Vendar je problem klavniške industrije in ob tem tu zaposlenih kolektivov trenutno v dokajšnji zagati. Sicer pa je to širši problem, ne le slovenski in jugoslovanski. Zato se ustrezni organi zavzemajo za ublažitev sedanjega položaja, ki nikakor ne more biti trajen. Osrednji napori so usmerjeni v to, da ne bi to začasno stanje usmerilo kmetovalce, živinorejce k zmanjš -vanju govedoreje, kar bi se prav gotovo ob jutrišnji normalizaciji hudo maščevalo. K. M. Kanalizacija v Sp. Gorjah Ze lani jeseni so delavci Komunalnega podjetja Grad Bled podaljšali kanalizacijo v Zgornjih Gorjah. Betonske cevi je dala krajevna skupnost, preostala sredstva pa občina. Vendar ta del kanalizacije še ni urejen. Trenutno potekajo dela za kanalizacijo v Spodnjih Gorjah. Od starih obratov podjetja LIP podaljšujejo kanalizacijo naprej proti avtobusni postaji. Kanalizacija bo potekala do križišča v Spodnjih Gorjah. Seveda pa s tem problem kanalizacije v Gorjah še ne bo rešen. Treba jo bo namreč podaljšati vse do novega naselja. • J. Ambrožič m m ^^ %JI JU Na posvetovanju so sklenili, da morajo gozdnogospodarske in lesnopredelovalne organizacije združenega dela proučiti možnosti sodelovanja in povezovanja obeh panog ter pripraviti predloge, ki jih bodo obravnavale delovne skupnosti zainteresiranih organizacij združenega dela, občine in medobčinski organi. Problemi pri povezovanju gozdnogospodarskih organizacij na eni in lesnopredelovalnih podjetij na drugi strani ter medsebojnem usklajevanju interesov obeh panog nedvomno so. Na Gorenjskem imamo dve gozdnogospodarski organizaciji (Bled, Kranj) in dve gozdnogospodarski območji. Dokaj uspešno sta združili gozdarsko dejavnost družbenega in zasebnega sektorja. Obe, blejsko in kranjsko. Gozdni gospodarstvi imata dolgoročne načrte za proizvodnjo in razvoj odnosov v gozdarstvu. Medsebojno se povezujeta pri nastopu pred lesno industrijo in se prilagajata razmeram na terenu, kjer delujeta. Vendar ima vsako gozdnogospodarsko območje svoje posebnosti. Na področju Gozdnega gospodarstva Kranj je lesna predelava, predvsem primarna (žaganje) zelo močna (Jelovica, Alples, Gradiš itd.) in presega gozdno surovinsko osnovo. Na blejskem je položaj nekoliko boljši in enostavnejši. Gozdovi so bogatejši, LIP Bled pa je edino močnejše lesnopredelovalno podjetje in so možnosti za dogovarjanje med GG Bled in LIP Bled in usklajevanje potreb z možnostmi večje. Slika gorenjske lesne predelave je nekoliko drugačna. Imamo vrsto lesnopredelovalnih podjetij, od katerih ima sicer vsako svoje posebnosti. Nastajala so in se razvijala samostojno in se v nekaterih primerih lotevala tudi podobnih proizvodnih programov. Zato so potrebe po določenih, predvsem boljših vrstah lesa večje, za druge pa med lesnimi predelovalci ni večjega zanimanja, čeprav bi jih gozdarji radi prodali. Takšen les se pogosto uporablja za drva ali iz leta v leto trohni po gozdovih. Ker takšen les v promet ne gre najbolje, ga gozdarji in kmetje pogosto niti ne sekajo, temveč raste neizkoriščen. Čeprav posekamo letno na Gorenjskem za trg okrog 270.000 kubičnih metrov lesa (les, ki ga posekajo kmetje za do- mačo uporabo, ni upoštevan), lesni potencial potrebam predelovalne industrije ni kos. Ta problem zna biti v prihodnje še bolj boleč, če ne bomo bolj temeljito in načrtno izkoriščali gozdove. Večina gorenjskih gozdov leži v alpskem, za gojitev, obnavljanje in izrabo težjih področjih. Stroški, ki jih imajo gozdarji in kmetje-kooperantje pri izkoriščanju teh gozdov, so večji in jim zato ni vseeno, po kakšni ceni bodo dragoceno surovino prodajali in kako bo lesnopredelovalna industrija njihovo delo vrednotila. Povezovanje med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo ter sodelovanje med lesnimi predelovalci samimi bi moralo prispevati k realnejšim in boljšim cenam za les in vzpostavitvi pravil-nejšega (denarnega) odnosa hlod : deska. Po programu razvoja Slovenije in Jugoslavije ima lesnopredelovalna industrija pomembne naloge pri izvozu. Ker nekatera podjetja, za naše razmere in pojmovanje velika, sama v izvozni bitki ne bi pomenila veliko, se je slovenska lesnopredelovalna industrija že začela združevati v precej velike grupacije kot na primer Slovenijales, Uniles itd. Njim verjetno ne bo vseeno, kako bodo gozdovi izkoriščeni. Na Gorenjskem je pripravljenost za sodelovanje gozdarjev in lesarjev. Predvsem bi moralo sodelovanje temeljiti na skupnem investiranju tako v bazo (gozdove) in njeno izkoriščanje kot v lesno predelavo. Graditi bi morali takšne lesnope-delovalne obrate, ki jih bomo lahko zalagali z domačo surovino in jim bo doborodošel les, ki zraste v naših gozdovih, pa naj bo to visokokvalite-ten ali les manjše vrednosti! Lesna predelava bo morala nedvomno prispevati tudi k ustvarjanju možnosti, da bodo gozdovi čim bolje izkoriščeni. To je predvsem opremljanje gozdarjev s sodobno mehanizacijo in gradnja gozdnih cest in vlak. Seveda povezovanje, v katerega gredo gorenjski gozdarji in lesarji, ne sme preiti v drugo skrajnost — v zapiranje za regijske meje. Sodelovanje z ostalimi predeli Slovenije in države bi se moralo krepiti. Gorenjska lesna predelovalna industrija in gozdarji z dobrimi 270.000 kubičnimi metri letnega poseka v širšem, tudi mednarodnem merilu ne pomenita veliko! J. Košnjek Dobro doslej, v prihodnje še uspešneje Delegati, člani dosedanjega upravnega in nadzornega odbora, predstavniki občine, JLA, republiške gasilske zveze ter občinskih gasilskih zvez z vse Gorenjske so na nedeljskem občnem zboru občinske gasilske zveze Škofja Loka ugodno ocenili delo v preteklih dveh letih. V dvajsetih krajevnih in petih industrijskih gasilskih društvih v škofjeloški občini je trenutno povezanih 1498 članov (med njimi je 20 častnikov in 108 podčastnikov), 98 članic, 67 mladincev, 23 pionirk ter 158 pionirjev. Predlanskim je bilo v občini 9 požarov, lani pa 36, med njimi najhujši v začetku novembra v Skofji Loki. Skoda pri požarih po približnih ocenah za preteklo leto znaša 740.000 dinarjev, s hitro in učinkovito intervencijo gasilcev pa je bilo obvarovano premoženje v vrednosti 5,400.000 din. Vsestranska dejavnost gasilskih društev se kaže na več področjih. Tako je bilo lani izvedenih 8 sektorskih vaj (po 2 v vsakem sektorju), občinsko tekmovanje, 150 članov je opravilo izpite za izprašane gasilce, 61 strojniški tečaj, 27 pa podčastniški tečaj, pionirji so uspešno tekmovali na občinskem tekmovanju, tekmovanju za memorial Janeza Doli-narja in tekmovanju o spoznavanju gasilske organizacije. Poleg teh so bila pripravljena še številna tekmovanja v okviru posameznih društev, gasilci iz občine pa so se udeležili tudi področnih in republiških tekmovanj. Tako v poročilu kot razpravi je bila nakazana nuja, da se tudi gasilska organizacija kar najhitreje in najbolje prilagodi novi ustavi. To predvsem pomeni ustanovitev požarnovarnostne skupnosti v občini, tesnejšo povezavo s krajevnimi skupnostmi ter z enotami teritorialne obrambe. Dosedanje sodelovanje med gasilsko zvezo in občinskimi organi je bilo ugodno ocenjeno. Prav tako ugodno so udeleženci občnega zbora ocenili sodelovanje s škofjeloško garnizijo, enota zavarovalnice Sava iz Kranja pa je za izredno razumevanje pri potrebah in željah gasilcev v škofjeloški občini prejela diplomo. Hude kritike je bilo deležno Dimnikarsko podjetje iz Kranja, ki kljub številnim razgovorom in obljubam v zadnjih letih svoje osnovne dejavnosti — preventivnega čiščenja dimnikov — ne opravlja dobro. Za izredno uspešno delo v minulem obdobju so bila pohvaljena gasilska društva Stara Loka, Trebija, Hotavlje in Bukovica ter industrijsko društvo Alples. Občinska gasilska zveza Škofja Loka namerava letos prispevati znatna sredstva za nakup nove avtocisterne za PGD Škofja Loka, novega gasilskega avtomobila TAM 2001 za PGD Železniki, nove motorne hrizgalne za PGD Javorje ter nakup druge gasilske opreme, v načrtu pa je tudi nakup gasilskega avtomobila za sektor Poljane. Predvidoma bo letos spet pripravljen tečaj za častnike, s širše zasnovano akcijo pa naj bi letos po vseh osemletkah v občini seznanjali učence z nalogami in delom gasilcev ter jih navdušili za vključitev v svoje vrste. S pospešenim vključevanjem pionirk, mladink ter članic v društva pa naj bi gasilci skušali v prihodnje ustanoviti tudi več ženskih desetin. V. Pintar ELAN Elan tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja prosta delovna mesta za TOZD proizvodnja Elan — več KV mizarjev — več KV ključavničarjev — več NK delovnih mest in — več učnih mest za kovinsko in elektro stroko. Nekvalificirani delavi imajo možnost pridobiti polkvalifikacijo v lesni, kovinski in plastični stroki. Nastop službe takoj.. Osebni dohodki se v povprečju gibljejo za KV delavce od 1800 din dalje, za PK delavce od 1600 din dalje. Po enem letu zaposlitve ima vsak delavec možnost pridobiti kredit za gradnjo ali nakup stanovanja. Kandidati za učna delovna mesta naj se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku podjetja. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest, katere pošljite v kadrovski oddelek podjetja ali pa se osebno zgla-site. /O ljubljanska banka objava ponovno obveščamo kandidate, ki želijo pridobiti svojstvo delavca v enoti Kranj, na poslih blagajne in likvidature, da lahko oddajo ponudbe na naslov ljubljanska banka podružnica Kranj splošni posli do vključno 2. aprila 1974. Kandidati morajo imeti dokončano 4-letno srednjo šolo ekonomske ali administrativne smeri. Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja samoupravne delovne skupnosti kadrovska služba delovne organizacije Soua Uraro industrija gumijevrh, usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje prosti vodilni delovni mesti: direktorja splošne službe Pogoj: — zaključena visoka strokovna izobrazba pravne smeri, — uspešna praksa na enakem ali podobnem delovnem področju, — sposobnost organiziranja delavcev v strokovni službi za uspešno delo in skladno urejanje samoupravnih odnosov, — aktivno znanje enega tujega svetovnega jezika. Prijave z zadnjim šolskim spričevalom, s prepisom zadnje odločbe o zaposlitvi ali drugimi dokazili o dosedanji praksi in usposobljenosti sprejema kadrovska služba podjetja — Kranj, Škofjeloška 6 do 7. aprila 1974. V tem roku so zainteresiranim kandidatom v oddelku za zaposlovanje na razpolago dokumenti o organizacijski strukturi splošne službe, opis delovnega mesta, letni gospodarski načrt podjetja ter drugi organizacijski predpisi v zvezi s tem delovnim mestom. direktorja službe marketing Pogoj: — zaključena visoka strokovna izobrazba, — uspešna praksa na enakem ali podobnem delovnem področju, — sposobnost organiziranja delavcev v strokovni službi za uspešno delo in skladno urejanje samoupravnih odnosov, — aktivno znanje enega tujega jezika. Prij ave z zadnjim šolskim spričevalom, s prepisom zadnje odločbe o zaposlitvi ali drugimi dokazili o dosedanji praksi in usposobljenosti sprejema kadrovska služba podjetja — Kranj, Škofjeloška 6 do 7. aprila 1974. V tem roku so zainteresiranim kandidatom v oddelku za zaposlovanje na razpolago dokumenti o organizacijski strukturi službe marketing, opis delovnega mesta, letni gospodarski načrt podjetja ter drugi organizacijski predpisi v zvezi s tem delovnim mestom. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. O sklepu odbora za medsebojna razmerja bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri, oziroma najkasneje v 30 dneh po poteku roka razpisa. Folklorna skupina na Bledu Bled — Na Bledu so že več let pogrešali svojo folklorno skupino. Februarja letos so končno na pobudo predsednika gasilskega društva Franca Mandeljca ustanovili iniciativni odbor. Na ustanovnem sestanku se je zbralo 17 fantov in deklet. Nato pa so se začele vaje v gasilskem domu na Mlinem. Ta mlada folklorna skupina je tudi sekcija novoustanovljenega kulturno umetniškega društva Bled. JK Radovljiški likovniki v Trbovljah Radovljica — Amaterska likovna skupina LIKOR, ki že dve leti uspešno deluje pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij Radovljica, ima 34 slikarjev amaterjev. Skupino vodita Ciril Kraigher in Jože Smolej. V kratkem delovnem obdobju je LIKOR navezal tesne stike z likovnimi skupinami DOLIK z Jesenic in RELIK iz Trbovelj ter z likovniki iz Krškega in Varaždina. V okviru letošnjega programa 16 članov skupine LIKOR razstavlja 37 olj, akvarelov in grafik v teh dneh v Trbovljah. Razstavo je organiziral RELIK pri DPD Svoboda Trbovlje — Center v galeriji Delavskega doma v Trbovljah. Trboveljski slikarji bodo razstavljali svoja dela v Radovljici junija letos. JR Razstava del Groharjeve kolonije Škofja Loka — V galeriji na loškem gradu bodo v ponedeljek, 25. marca, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del članov VI. Groharjeve slikarske kolonije, ki je bila pred dvema letoma (1972). Razstavo prirejata odbor kolonije in Loški muzej, odprta pa bo do vključno 17.aprila, in sicer vsak dan med 9. in 12. ter med 15. in 17. uro. Premalo ubrani zvoki Medvode — Godba na pihala Medvode deluje že 45. leto ter ima v svojem sestavu 35 godbenikov. V preteklem letu so imeli 39 nastopov na raznih prireditvah, toda s kakovostjo igranja niso bili zadovoljni. Uspeli so delno pomladiti vrste z vključitvijo desetih novih članov, kar je plod sodelovanja z glasbeno šolo. Lani so kupili nove uniforme ter nakupili del instrumentov. Prizadevni godbeniki računajo, da bo že letos rešen njihov status v okviru krajevne skupnosti ter vprašanje financiranja, tako da se bodo lažje posvetili podmladku in seveda kakovostnejšemu igranju. -fr Otvoritev razstave Medvode — V soboto je bila v prostorih gostilne Dobnikar na Katarini otvoritev razstave slikarskih del Aca Dremlja »Svet v Dolomitih«, ki je posvečena dolomitskemu odredu. Otvoritve so se udeležili predsednik CK ZKS France Popit, predsednik skupščine mesta Ljubljana ing. Tone Kovič, predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška prof. Danilo Sbrizaj in številni domačini ter gostje. V 25 motivih avtor predstavlja ravninski del dolomitskega sveta ter prehaja v Ločniško dolino, v kateri razpada zadnji mlin tega kraja in z njim intimnost preteklega življenja. Predvsem izstopa čudovito nebo nad Dolomiti in neposrednost številnih motivov. F. Rozman Planinska fotografija Milana Ropreta Radovljica — Planinsko društvo Radovljica je sinoči pripravilo v dvorani radovljiške graščine razstavo planinskih fotografij Milana Ropreta. Ob otvoritvi razstave je imel koncert moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart pod vodstvom Marjana Eržena. Razstava bo odprta do 31. marca. r Violinistki Lidija Grkman in Martina Malej sta ob klavirski spremljavi Barbke Kune (vsi Glasbena šola Jesenice) zaigrali Miranovo Kolo — Foto: F. Perdan Po koncertu V sredo ob 17. uri je bil v dvorani Glasbene šole Kranj koncert učencev Glasbene šole Jesenice in Glasbene šole Radovljica. V prvem delu so nastopili učenci z Jesenic. Slišali smo štiri pianistke, tri harmonikarje, violinistko, kitaristko in kar tri ansamble. Vsi izvajalci so bili skrbno pripravljeni in so se dobro vživeli v skladbe, kar je posebno težko, če nastopajo v tujem kraju. Nastop v drugi dvorani je preizkusni kamen za vsakega mladega umetnika; in če nastop uspe, je lahko vesel učenec in njegov učitelj, kajti trud s študijem instrumenta je na ta način javno poplačan. V drugem delu sporeda so se predstavili učenci Glasbene šole Radovljica. Zanimivo in pozitivno je to, da imata obe šoli enakomerno močno zasedene oddelke. Le na ta način je bilo mogoče pripraviti za gostovanje v Kranju toliko pihalcev in violinistov poleg harmonikarjev in pianistov. Očitna je usmerjenost v komorno in skupinsko igro, ki je bolj privlačna za učence in poslušalce. Kot zadnji je nastopil harmoni-karski orkester pod vodstvom Jožeta Ažmana. Ker ga sestavljajo malo bolj odrasli učenci, je bil spored precej zahteven. Po Romunski smo slišali znano Waldeuflovo skladbo Estudiante v priredbi Egija Gašper-šiča. Skladba je pisana za simfonični orkester in je lepo zvenela tudi v priredbi za harmonikarski orkester. Igral je enotno, ritmično točno in z lepo dinamiko. Občinstvo je nagradilo nastopajoče s toplim aplavzom, ki so ga nastopajoči pošteno zaslužili. Lidija Kunst-Dolgan Kitarista Metka Horvat in Borut Kralj iz radovljiške glasbene šole — Foto: F. Perdan Izreden uspeh šenčurskih gledališčnikov V soboto, 16. t. m., in v nedeljo, *t. m., so amaterski igralci DPD Svoboda Šenčur zelo uspešno predstavili v tamkajšnjem Domu kulture Zahtevno odrsko delo Sveti plamen, '-'ramo je kmalu po prvi svetovni ^°jni napisal sloviti angleški pisatelj ^ornerset Maugham, avtor neštetih r°nianov, novel in gledaliških iger. Leta 1874 rojeni pisatelj je umrl Pred nekaj leti. Kljub temu da sodi avtor v starejši pisateljski rod, se njegova dela, posebno dramska, še vedno znova in znova uprizarjajo. j~ač zaradi visokega humanega poslanstva, s katerim je prežeto sle-nerno Maughamovo delo. Taka je tudi drama Sveti plamen, kl v jarki svetlobi prikaže svetost ^aterinskega razumevanja in žrtvo- Po prevodu Cirila Debevca je s"10, izvrstno zrežiral Silvo Ov-enk. Taisti je opravil tudi neumorno »cenografsko nalogo zelo domiselno. Vsebina drame je na kratko taka: na invalidski voziček prikovani ponesrečeni nekdanji pilot ima mlado, j®Po ženo, ki pa si po dolgih letih ^votarjenja ob bolnem možu le za-*eh zdrave življenjske sreče. Naveže Se na moževega brata in že pričakuje °troka, ki ga pa z bolnim možem seveda ni mogla spočeti. Mati letal-eva sluti vse to, prav tako tudi nekoliko ljubosumni bolniški strežnici 111 to všeč. Ko pa bolnik nenadoma umre in zdravnik že hoče napisati Potrdilo, da je smrt nastopila zaradi oslabelosti srca, tedaj nastopi bolnica sestra s trditvijo, da je nemočnega letalca nekdo umoril s preveliko Oozo uspavalnih tablet. In zahteva ^ato preiskavo in obdukcijo trupla, j eveda skozi vsi sumijo, da je to sto-tu£ Pokojnikova žena, da bi ji bila ako pot (|() sreče v novem zakonu oprta. Tedaj pa se oglasi mati in j ove, da je ona sama to storila, iz 'ju! Jezni do le še napol živega sina pa tudi do nesrečne snahe, ki je venela ob bolniku že toliko let: »Sinu sem življenje dala, sinu sem zdaj tudi, sama življenje vzela ...« Na prvi hip, ko človek zve, da bodo na podeželju uprizorili to resno in zahtevno psihološko dramo, ki je v najboljših zasedbah obšla že vse svetovne odre (med obema vojnama je bila večkrat uprizorjena tudi v Ljubljanski Drami) — da bo le pretrd oreh za amaterske igralce. Saj delo zahteva izjemno kultivirano govorico pa tudi uglajeno svetovljansko vedenje na odru. Posebno nerodno je, če kje na podeželju uprizarjajo meščanske drame, govorica pa je narečno obarvana, vedenje pa okorno, bolj gorjansko. No, vseh teh hib v Šenčurju ni bilo. V glavnem starejši igralci (z eno ali dvema izjemama) so obvladali tekst brezhibno, tudi nastopi so bili uglajeni. Režiserju je treba čestitati, da je uprizoritev tako izgladil, da tudi kak zahteven (ali pa le siten!) gledalec ne more prav nič ugovarjati. Zato je treba z vso pohvalnostjo priznati delež uspeha vsem nosilcem glavnih vlog. Tu je predvsem častitljivo lepa pojava gospe Tabre-tove (Tončka Prestor), ki je z zadržano, decentno igro ves večer obvladovala situacijo na odru. Posebna hvala ji gre tudi za čisto dikcijo njenega občutljivega, čustveno obarvanega teksta. Nenavadno prijetno in estetsko zadovoljujoč je bil odrski pojav le-talčeve žene Stelle (Cilka Ravnik). V potek drame je vnesla čarobno, sicer nekoliko otožno, lepoto žene, ki se žrtvuje za bolnega moža, hkrati pa hrepeni po življenjski sreči, ki gre vsaki zdravi ženi. Pri Stelli velja omeniti tudi smiselno kostumogra-fijo, ki mora najti sklad je v različnih situacijah v zvezi s potekom dogajanj. Bila pa je vsakokrat res lepa, ta šenčurska Stella, tembolj, ker je bila tudi njena govorica tako kultivirana, igra sama pa čustveno niansi-rana. Posebno v prizorih nemoči ob hudih očitkih bolniške sestre. Tretja ženska vodilna vloga je bila vsekakor vloga bolniške sestre Way-landove (Darka Miklavčič). Mlado dekle, vsestransko uporabna igralka, ki jo poznamo že iz prejšnjih iger v Šenčurju, še bolj pa z recitalov, je tudi to pot svojo nalogo odlično opravila. Nehvaležna vloga ljubosumne, sovražno nasršene bolniške strežnice, ki je na svojega bolnika čustveno kar preveč navezana, je bila za mladega dekleta res prava preizkušnja. Darka io je presenetljivo dobro opravila. Čeravno so režiserji to vlogo drugje dajali starejšim, bolj zrelim igralkam — saj se bolniška strežnica Waylandova tudi že odpoveduje življenjski sreči, kajti njeno delo je le žrtvovanje za bolnike, je šenčurska varianta, sedemnajstletna Darka, le prinesla v nekajkrat prav morečo atmosfero, ki je disponirana v drami, čar lahkotne, a uporne mladosti. Maurice Tabret (Štefan Šavs), bolnik v vozičku, nekdaj pa hrabri letalec, je svojo trpko usodo prena- šal s humorjem, a vendar s strahom, da izgubi ljubljeno ženo. Njegova igra, sicer omejena le na prvo dejanje, je bila prepričljiva, zdaj resno zadržana, drugič spet sproščena. Prav taka sta bila tudi hišni prijatelj major Liconda (Vinko Vidmar) in zdravnik dr. Harvester (Alojz Prosen). — Skoro bi težko našli boljša nosilca teh vlog. Liconda je imel figuro in impozanten nastop upokojenega policijskega majorja, dr. Harvester pa je bil v svoji naravni pojavi res prepričljiv zdravnik. Uglajen in zanesljiv nastop sta bili njegovi vrlini. Mlajši Tabret (Vlado Sitar) v drami nima zahtevne vloge, saj je le soigralec Stelli in ves čas nekako v ozadju. Zato velja zanj kot za služkinjo Alice (Nadja Zupan), da sta svoj delež pri drami dostojno odigrala. Posebno pohvalo pa zasluži Janez Prestor, ki je oder opremil v skladu s časovno determinacijo igre, kakor tudi z oskrbo stilnih odrskih rekvizitov. » Vsekakor priporočam, da si predstavo ogledate v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri v domu kulture v Šenčurju. Črtomir Zoreč Kdo naj plačuje vzdrževanje loškega gradu Kot smo že poročali, je muzej v Škof j i Loki, ki slovi po izredno bogatih zbirkah in ki ne uživa zaman slovesa ene najboljših ustanov svoje vrste v Sloveniji, od 14. avgusta lani za javnost zaprt. Ker se občani zmeraj češče sprašujejo, kako da z najavljenim pleskanjem zidov in razporeditvijo ter popestritvijo razstavnih kolekcij še niso zaključili, smo sklenili stopiti v upravo ter povprašati, kaj je s st var jo. Direktor Andrej Pavlovec je povedal, da bi prvotno načrtovano obnovo zares lahko opravili v dobrem mesecu dni, toda med natančnim pregledom prostorov so v četrti sobi v pritličju odkrili poškodbo obokanega lesenega stropa: popustil je trhleni nosilec. Ko so ga nato hoteli zamenjati, se je izkazalo, da ni počen le en, marveč kar pet t ramov, skritih pod debelimi plastmi peska in malte. Ker bo omenjeni strop moral nositi precejšnjo težo, saj so v galerijo spremenjeni tudi saloni v prvem nadstropju, vodst vo ni hotelo tvegati in si privoščiti zgolj zasilnega krpanja odslužene konstrukcije. Podjetje Tehnik je predlagalo zidavo plošče iz votla-kov (monta opeka), kar bi stalo okrog 1(X).()()() dinarjev. A ker ni bilo dovolj denarja, so se odločili za namestitev dveh jeklenih traverz, ki predstavljata enako učinkovito, vendar pol cenejšo rešitev. Kljub temu je še zmeraj primanjkovalo sredstev, zaradi česar so dela le počasi napredovala. No, kot kaže zdaj, bodo muzej odprli konec marca ali v začetku aprila letos. V zvezi z nepredvidenimi dodatnimi stroški popravila notranjosti gradu je spet postal aktualen problem vzdrževanja poslopja in skanzena v bližnjem vrtu, ki sta splošno ljudsko premoženje v uporabi Loškega muzeja. Najemna pogodba ne obstaja, niti ni rešeno vprašanje financiranja obnovitvenih posegov v stavbo. Nujno bi bilo treba odpreti rezervni fond pri ustrezni občinski službi ali pri TTKS, ampak doslej menda o njem ni nihče razmišljal. Kako prav bi prišel, pa odgovornim mora postati jasno že ob. krajšem sprehodu skozi skanzen: razen Skoparjeve bajte so vsi ostali objekti v kaj klavrnem stanju. I. G. Pevski zbor v Zasipu Kulturno umetniško društvo v Zasipu nad Bledom bo prihodnje leto praznovalo 50-letnico obstoja. V društvu so že 1925. leta ustanovili pevski zbor, ki je deloval vse do 1967. leta. Kulturno delo v tem društvu pa je več ali manj zamrlo, ko jim je pred petnajstimi leti stari dom uničil požar. Šele ko so pred leti v Zasipu ukinili štirirazredno šolo in je društvo dobilo pritlično šolsko poslopje, se je spet začela prebujati dejavnost. Prebivalci so naredili precej prostovoljnih delovnih ur in danes imajo lep kulturni dom. Lani pa so spet ustanovili pevski zbor, ki ima 18 članov. Vodi jih Marjan Eržen, ki je zborovodja tudi v Podnartu. Pomlajeni pevski zbor je imel svoj prvi nastop lani za dan mrtvih. Potem je nastopil na proslavi za dan republike in letos na proslavi ob obletnici Leninove smrti na Bledu in za praznik žena na Bledu in v Zasipu. J. Ambrožič Uspešna gledališka sezona na Javorniku V soboto, 16. marca, je bila v dvorani delavskega doma na Javorniku že tretja premiera v letošnji gledališki sezoni. Tokrat se je dramska skupina DPD Svoboda »France Mencinger« Javornik — Koroška Bela, ki letos slavi štirideset-letnico obstoja, predstavila z dramo Toneta Ču farja Ljubezen v kleti. Dramo v štirih dejanjih je režiral Janez Kejžar. Že več kot dvajset let je zvest odrskim deskam, zadnjih deset let pa se ukvarja tudi z režijo, poleg tega pa pri Svobodi pripravlja skoraj vse proslave in prireditve. Po sobotni premieri je povedal: »Vse kaže, da bomo letošnjo sezono, ko dramska skupina slavi 40-letnico obstoja, sklenili uspešno. Tudi dramo Ljubezen v kleti so ljubitelji gledaliških predstav dobro sprejeli, kar je lepo priznanje, da naš trud ni bil zaman. Kot zanimivost moram vsekakor omeniti to, da je izmed devetih nastopajočih sedem prvič zaigralo na odrskih deskah. Kljub neizkušenosti so zaigrali zelo prepričljivo in doživeto, kar je dokaz, da so delo vzeli resno. V zadnjem času je med mladimi na Javorniku in Koroški Beli zelo naraslo zanimanje za delo v dramski skupini. To je razveseljivo, saj tako ni ogrožen nadaljnji obstoj dramske skupine, ki ima pri Svobodi za seboj že štirideset let uspešnega delovanja. S to Ću far j evo dramo, ki je zadnje delo v tej sezoni, bomo gostovali tudi v nekaterih okoliških krajih, poleg tega pa se bomo prijavili na revijo dramskih skupin Slovenije.« J. Kabič Sobota, 23. marca 1974 Bo nafta prekopicnila svet? Zaradi napovedane tehnološke revolucije se utegne petrolej iz biča v rokah Arabcev sčasoma spremeniti v svoje nasprotje — v bumerang s povratnim učinkom Na vrsti je morje Jasno je, da novembrski šok in streznitev nista zvodenela v brez-močni obup. Povzročila sta kvaliteten premik v pojmovanju in ravnanju vplivnih Zemljanov, ki držijo v Vsaka stvar, vsak proces, zlasti če je ekonomske narave, ima svoj dramatični začetek, svoj višek in svoj zaključek, epilog. Svetovna energetska kriza, ki so jo sprožili nedavni bližnje-vzhodni zapleti, je trenutno nekako na prehodu iz začetne v zrelo fazo, o kateri pa poznavalci razmer menijo, da lahko traja desetletja dolgo. Sodijo tudi, da prihaja v pravem času, saj neusmiljeno razgalja slabosti bipolarnega sveta, razdeljenega v dve popolnoma različni polovici: v visoko razviti porabniški Eldorado in v zaostal, a s surovinami bogat rezervat »molznih krav«, ki se je doslej zdel strogo odvisen od mogočnih severnih odjemalcev. V bistvu gre za krizo zveličavne potrošniške družbe, za krizo profitarske mentalitete in življenja, v katerem sta pojma »standard« in »razvoj« igrala zveličavni vlogi. Edino gibalo napredka so bile (in so za zdaj še) nikdar potešene človekove želje f>o dobrinah, po vedno večjih ko-ičinah raznovrstnega blaga. Ustreči tej umetno podpihovani lakomnosti je osnovno vodilo buržoaznih ekonomij, ki niso nikdar upoštevale omejenosti, končnosti planeta Zemlja. Plat zvona ekologov je izzvenel v prazno — dokler ni neprepričljivih opozoril nenadoma zamenjal razpad ustaljenih odnosov kot znanilca bližnje stiske. Dolarji, reke dolarjev Površneži so si omejitvene ukrepe Arabcev napačno tolmačili. Pomenili naj bi trmoglavo, nespametno izsiljevanje kupcev, nekakšen pritisk pretežno političnega značaja. A že zdaj je jasno, da mislijo lastniki vrtin predvsem spodnesti noge roparskim naftnim koncernom, ki so do nedavna sami oblikovali ceno petroleja. Crno zlato je v njihova skladišča in rafinerije pritekalo malone zastoni, da bi ga nato prodajali dalje pet- ali šestkrat dražje. Toda kljub astronomskim profitom posrednikov so derivati prihajali na trg po nerazumljivo nizkih tarifah, zlasti če jih primerjamo s klasičnima pogonskima viroma, s premogom in lesom. Človeštvo je zato nafti prilagodilo proizvodnjo, promet in ogrevanje ter v pičlih štiridesetih letih ustvarilo supercivilizacijo moderne dobe, ki bi brez smrdeče tekočine ne mogla obstajati niti eno uro. Ta civilizacija namreč petrolej jemlje kot samoumevno sestavino vsakdanjosti, podobno kakor jemlje Beduin pesek. Noro razsipniško je doslej sleherno noč v obliki razsvetljave pognala v nič količino energije, ekvivalentno energiji, ki so io ljudje pokurili v letih od 500 pred do 500 po našem štetju! In zdaj? Revni, kapitala lačni azijski podkontinent, v čigar tleh je skrito 60 odstotkov znanih rezerv nafte, nenadoma noče več gledati, kako veletok denarja dere v blagajne kapitalističnih trustov, medtem ko do »molznih krav« pricurlia le droban studenček dolarjev, mark, jenov .... Noče več gledati, kako plinsko olje izpod arabskih nog krepi Evropo in Ameriko, kako nenehno jača finančno moč Severa in mu pomaga podjarmljati Jug. Vsai del vele-toka bi rad preusmeril nazaj domov, da bo mogel ozeleniti puščave, postavljati šole, zidati bolnišnice in spodobna stanovanja, speljati ceste, spodbuditi nastanek industrije. Preprosto je podražil petrolej in omejil izvoz, kajti tudi arabski vrelci niso neizčrpni. Politiko »iz rok v usta« polagoma zamenjujeta smotrno planiranje in poostren nadzor nad izkoriščanjem nahajališč, ki V Iranu, Iraku, Saudski Arabiji in Kuweitu krijejo čez 90 odstotkov proračunskih izdatkov države. Vendar so si vodstva v svesti, da z zaostrovanjem mednarodnih odnosov in z »zastraševanjem« zahodnih sistemov ne smejo pretiravati, sicer bodo pospešili tok dogodkov, ki peljejo v zaton naftne ere, torej v diametralno nasprotje zastavljenih ciljev. Kam merimo? Km JL# A 23* Sobota, 23. marca 1974 Celo Američani varčujejo Ozko vzeto je nafta strahotno orožje v rokah proizvajalcev. Prvo etapo »vojne« so slednji nedvomno dobili, saj jim je uspelo v industrijske kroge Severa — socialistični Vzhod ni izvzet! — vnesti nemir in negotovost ter posredno omajati trdnost demokratičnih režimov. Ne gre namreč pozabiti, da spričo širokega spektra uporabnosti petroleja celo najmanjša podražitev povzroči verižno reakcijo neslutenih razsežnosti, ki najhuje prizadene srednje in dolnje sloje državljanov. Derivati nafte »krmijo« avtomobile, ladje, letala, vlake in stroje, osvetljujejo avenije in hranijo termoelektrarne, iz izvlečkov zemeljskih olj farmacevti izdelujejo zdravila, beljakovinska krmila ipd. Enostavno povedano — nepogrešljivi so. Zato ni nič čudnega, če je Nixon decembra razglasil varčevalne ukrepe — dasi uvoz z Bližnjega vzhoda ne dosega niti 15 odstotkov letnih potreb ZDA. V Evropi pa se gornji delež giblje od 60 do 85 odstotkov! Sleherni komentar je menda odveč. Kajpak obstajajo različne zasilne rešitve. Zlasti dve. Obe sta administrativne narave in ju pogojujejo razmerja vplivov in teženj neštetih interesnih skupin (lobb.vjev) znotraj posameznih geografsko-političnih regij Zahoda. Ena za buržoazne režime ni sprejemljiva, čeprav bi bila najpreprostejša: zakonodajalci naj bi ukinili zaščitne predpise, dovolili oblikovanje novih razmerij zakonu trga ter naftnim družbam omogočili, da prodajno ceno goriv prilagodijo (zvišani) odkupni ceni petroleja. Sledila bi neslutena inflacija, padec splošnega in osebnega standarda prebivalstva, padec vrednosti valut, zastoj v vseh gonilnih vejah gospodarstva, skokovit porast brezposelnosti ter — zagotovo — zaporeden odstop številnih vlad, ki ne bi zdržale pritiska razjarjene javnosti in parlamentov. Boljša je druga varianta: cene obdržati zamrznjene, omejiti raz-sipništvo, uvesti štednjo in iskati dodatne izvore energije. Super profiti Shella, British petro-leuma, Texaca, Standard oila in njim sorodnih orjakov bodo resda usahnili, vendar ni bojazni, da bi lastniki in delničarji obubožali. Nasprotno! Analitiki računajo z naglo preusmeritvijo nakopičenega denarja v bolj perspektivne panoge, v panoge bodočnosti. Tu pa smo že prekoračili mejo predvidljivega, mejo, ki ob ne dovolj pretehtanem manevriranju utegne arabsko gor-jačo spremeniti v dvorezni meč, naperjen zoper maščevalce. dlaneh vajeti usode severne hemisfere. H krmilu so pritegnili hladne računarje, znanstvenike in raziskovalce. Kratek stik v krhkem monetarnem organizmu je potisnil vstran pragmatike in trgovce, mešetarje in borzne špekulante, katerih domena je mahiniranje v umetni finančni nadgradnji, rastoči iz čvrste ekonomske podlage. A podlago so žal načele globoke razpoke. Izgubila je nekdanjo čvrstost, postala je neuporabna in najbolje bo, da ji najdejo trdnejše nadomestilo, sposobno nositi breme, ki seda nanj. Govorili smo o streznitvi. Streznitev je propad iluzij, propad utvar, ki so skregane s stvarnostjo. Streznitev je v našem primeru sprožila proces obračanja navznoter, mrzličnega preštevanja »hišnih« zalog energije. Doslej ugotovljena in preučena nahajališča zunaj vroče arabske cone vsebujejo okrog 40 milijard ton nafte. Ce prištejemo zraven »odpisanih« 60 milijard ton, bi pri stopnji porabe v letu 1972 rezerve zadoščale za kakih 30 let — ne upoštevaje 5-odstotnega naraščanja potrošnje na vsakih 12 mesecev. Temačne zaključke, ki se vsiljujejo, malce omili dejstvo, da so dna oceanov še skoraj neraziskana in da skupaj z neobljudenimi prostranstvi Sibirije najbrž skrivajo v sebi ogromno olja ter plina. In medtem ko vojska geologov neumorno sondira nedri zemeljske oble, tehnologi izpopolnjujejo metode »ožemanja« oljnih skrilavcev in podvodnega vrtanja; niso redki vrtalni stolpi, posajeni v globino 180 metrov, napovedujejo pa že takšne, ki bodo zagrizli v tla 300 metrov pod morjem. Po novembru 1973 je vprašanje ekonomičnosti Odbor za medsebojna razmerja delavcev Šolskega centra ZP Iskra Kranj objavlja prosto delovno mesto čistilke Delovni čas je popoldanski od 14. do 22. ure. Prijave sprejema; Šolski center ZP Iskra Kranj, odbor za medsebojna razmerja delavcev, 64001 Kranj, Savska loka 2, p. p. 27, do 6. aprila 1974. vlaganj tretjerazrednega pomena, saj ni dvoma, da stojimo pred valom znatnih podražitev, ki obetajo narediti rentabilno sleherno luknjo, sleherno špranjo, iz katere brizga ali curlja petrolej. Energetska kriza je izkristalizirala spoznanja, o kakršnih so do včeraj besedičili zgolj osamljeni »laboratorijski utopisti«. Nobeni deželi ni prizanesla: Američani ugotavljajo, da bo »krvi«, ki napaja njihovo zmehd-nizirano avtomobilsko kulturo, zmanjkalo v 12 letih, ko bodo izpraznjeni naravni bazeni nafte v Texasu, Pensylvaniji in na Aljaski (agonijo si utegnejo podaljšati s pospešenim poseganjem v Pacifik, a le začasno); Evropa poloka dnevno 1,6 milijona ton nafte — čeprav doma pridelana »litraža« dosega komaj smešna 2 odstotka svetovne proizvodnje; nič lepše perspektive se ne odpirajo Japonski, kjer je ogroženo nadaljevanje nepretrganega povojnega »gospodarskega čudeža« ... Bencin danes in nikoli več Tudi Vzhodu ni prizaneseno. Čeprav so komentarji sovražno razpoloženih Hearstovih časopisov v navalu prenagljenega, površnega tehtanja skrhane uravnoteženosti Sovjetski zvezi prisojali vlogo sopo-budnika privijanja naftnih pipic, je reagiranje Moskve prepričljivo demantiralo namige ameriških desničarjev. Sicer pa so na voljo podatki, ki Sovjetom ne jamčijo najbolj rožnate prihodnosti. Dasi bodo letos načrpali blizu 480 milijonov ton surovega petroleja (lani 430 milijonov ton), je spričo obveznosti do zaveznikov' (Poljska, NDR, ČSSR, Madžarska, Bolgarija) naraščanje odločno prepočasno. Vrelci v Bakuju usihajo in kremeljski planerji so prisiljeni posegati v nepregledna prostranstva Sibirije, kjer ni ne cest, ne železnic. Toda v marsičem vrhunska sovjetska tehnologija je, kar zadeva petrokemijo, v znatnem zaostanku za Zahodom. (Rusi, denimo, ne poznajo postopka izdelave nepogrešljivih brezšivnih cevi). Brez pomoči ameriških, nemških in japonskih soinvestitorjev so daljnovzhodna petrolejska bogastva zanje še najmanj 20 let nedosegljiv sen. To spoznanje je bilo tehten argument v prid razbijanja tradicionalne izoli- ranosti, v prid vojaškega popuščanja, dogovarjanja in ekonomskega sodelovanja SZ in ZI)A. Zal so poteze bližnjevzhodnih zaveznikov obetavnemu sodelovanju zadale nevarno nizek udarec, kajti zaskrbljene kapitaliste razjedajo dvomi v umestnost obsežnejšega, dolgoročnega vlaganja v »negotov komunistični prostor«. Slišati je predloge, naj bi namesto kompleksnega, sistematičnega osvajanja step onkraj Urala raje šli v »prožnejše naložbe«. Preprosteje povedano: namesto izgradnje zaključenih industrijskih kompleksov, rafinerij in predelovalnih obratov naj bi samo napeljali naftovode in plinovode ter petrolej v prvobitni obliki, nepreči-ščen, spravljali do tihomorskih obal oziroma do sovjetskih, korejskih in japonskih luk. Kremlju ideja — razumljivo — ni pogodu, saj želi ohraniti nadzor nad vrtinami in prodajati v tujino končne derivate (bencin, dragoceni kerozin, težka maziva itd.), ki so trikrat dražji od prirodnega plinskega olja. Moral bo bodisi zavreči obetavne kooperantske projekte in ob bajnih zalogah trpeti energetsko lakoto, bodisi popustiti zahtevam businessmanov. »Mi potrebujemo gorivo danes, takoj. Jutri nas ne bo zanimalo,« je pred tedni izjavil japonski trgovinski minister. V skopih stavkih je orisal tendence bodočega razvoja tehnike, ki se bo prisiljena zateči k bolj zanesljivim energetskim potencialom kot je nafta. Petrolejske družbe, avtomobilske tovarne in armade v deželah — uvoznicah črnega zlata začenjajo odkrivanju postopkov ekonomičnega pridobivanja in uporabe tekočega vodika (surovina je navadna voda), radioaktivnih snovi, sončnih žarkov ter gravitacije namenjati pet do desetkrat višje vsote kakor doslej. Futurologi napovedujejo, da bo nafta verjetno zdrsnila v »drugi plan« že v 25 letih. Čez 25 let bosta potemtakem večino avtomobilov, letal in vlakov gnala vodik ali uran, topilnice pa sonce. Prototipe vozil jutrišnjega dne ravnokar preizkušajo in rezultati so osupljivo ugodni. Ugodni za konstruktorje, seveda — in nespodbudni za Arabce, katerih podzemsko bogastvo je za zdaj zelo učinkovito sredstvo v spodkopavanju hegemonije neokolonialistov, a bi se ob pretiranem stopnjevanju napetosti utegnilo izroditi v bumerang s povratnim učinkom. Igor Guzel j »Pomislite, za novinarja bi šel rad študirat! Dajte, vi mu povejte, da nima smisla. Povejte mu, naj si izbere kak drug poklic — karkoli, samo ne novinarstva,« me je nekoč prosila obupana mama novopeče-nega maturanta, ki je nameraval pomnožiti vrste slovenskih časnikarjev. Priznati moram, da nisem vedel, kaj storiti. 'Kako svetovati mlademu fantu, ki stoji pred pomembno prelomnico v življenju? Ali imam pravico postaviti se v vlogo jezička na tehtnici ter nemara odločilno poseči v prihodnost človeka, katerega pot bo v primeru napačne izbire lahko eno samo veliko razočaranje't A potlej sem sklenil biti odkrit. S suhim, žilavim dolginom razmršenih las in svetlih, prodornih oči sva sedla v kot mestne kavarne ter jela secirati morda najbolj čuden »kšeft«, kar jih poznamo. Namenoma sem razgrnil predenj najbolj neprijetno plat časnikarstva. Govoril sem o nenehni časovni stiski, ki kot mora preganja reporterje, o tem, da ne poznajo nobenega ustaljenega urnika, da so praktično zmeraj v službi, da neredko obedujejo pozno zvečer in večerjajo zgodaj zjutraj. Povedal sem mu vse o možnostih zaslužka, ki je bolj pičel in ki praviloma ne ustreza vloženemu trudu, pa o težavah in nerazumevanju, s katerim se bo srečeval, če bo hotel dosledno spoštovati načela novinarske etike in objektivnega poročanja. Poslušal je pazljivo, skoraj napeto, vendar se je videlo, da ga nisem prepričal. Trije ali štirje dobri prispevki, ki so izšli v eni izmed slovenskih revij in pod katerim je kraljevalo njegovo ime so storili svoje. Bil je že okužen s strastjo do pisanja, z vonjem po »Tu počiva tepec!« tiskarskem črnilu, z virusom ustvarjalne obsedenosti. Bil je obsojen, da bo v naslednjih desetih, dvajsetih letih kot furija begal naokrog, odkrival zanimivosti, napake in zablode sodobnega sveta, spremljal tragedije, nesreče in katastrofe, intervjujal lepotice, stoletnike, športne ase, politike in udarnike, žel pohvale in prenašal posledice spodrsljajev. Zgolj od njega samega je odvisno, ali bo zdržal v središču dogajanj dlje kot po ugotovitvah statistikov zdrži poprečni jugoslovanski časopis ar, ki odide na oni svet pri 42 letih —prej kot knapi, šoferji in preobremenjeni poslovni možje. Vedel sem tudi, da je brez haska, če mu razložim, koliko mojih kolegov so pobrali infarkti in srčne kapi, kolikim čiri razjedajo želodce, koliko se jih je zaradi notranje napetosti, morilskega tempa in »kraha« v zakonu zapilo. Niti en argument »proti« ni spodkopal fantovega sklepa. Ko sva pred kratkim spet trčila skupaj, je še vedno vztrajal pri starih nazorih. Medtem je dokončal fakulteto in pristal v redakciji znanega slovenskega lista. Da so delovni pogoji pasji, je pravil. Da je svinjarija, ker nam ne priznajo beneficiranega staža in ker nas plačujejo trikrat slabše kot kolege v tujini, je bentil in hlastno zlil vase ostanek union piva. Da bi gotovo že crknil, če bi imel čas, je pribil ter živčno pogledal na uro. Madona, zamudil bo tiskovno konferenco o ukrepih zoper energetsko krizo! Ob desetih je, do treh popoldan pa mora oddati članek. Da le ne bi preveč mečkali, kajti ob pol šestih odpotuje z letalom v Črno goro! Zapečaten je, sem si rekel. Padel je v začarani krog, iz katerega uidejo le redki. Smo pač kasta norcev, zavestnih, v ropot pisalnega stroja zaljubljenih obsedencev, kakršen je bil znani angleški kritik in publicist, ki je v oporoki zahteval, naj v nagrobni kamen vklešejo naslednje besedilo: Tu počiva prezgodaj umrli časnikarski tepec. Mnogi menijo, da je izdihnil prepozno. A če bi se znova rodil, bi zagotovo napravil isto napako. I. G. Obvestilo Obveščamo vse potrošnike premoga na našem območju, da smo začeli dobavljati premog za letošnjo zimsko sezono. Naročila sprejemamo v pisarnah zadruge v Šenčurju, Voklem in Cerkljah. Vsem, ki potrebujete premog, svetujemo, da ga nabavite takoj, ker le na ta način si boste zagotovili tople zimske dni. Nadalje obveščamo vse potrošnike, da imamo vedno na zalogi tudi gradbeni material, pa tudi razni kmetijski stroji in priključki se dobijo. SE PRIPOROČAMO! Kmetijska zadruga Cerklje Ognja (na vso srečo) ob dveh ponoči po končanem lovu nismo zakurili. Polurni počitek se je pa vseeno prHegel. In da je bilo vse kot se spodobi, je nazadnje najstarejši France (nehote) še sedel na žabe. Noč z gorenjskimi žabarji »Poglej, poglej. Krota in žaba skupaj. Kaj takega pa še ne.« zavrl. »Pa ja ni kdo na cesti,« je rekel France in že pripravljal fotoaparat in fleš. »No, a so žabe, a niso,« je zaklical eden od fantov in pobral žabo na cesti, ki bi jo skoraj povozili. Končno smo le prišli do tistega otoka. Čuden kraj. Poln nekakšnih vrtač, varljivih lukenj, malo suhega terena in veliko vode. Prejšnji dan sta bila Peter in Milan tam z avtom. Menda sta srečno prišla nazaj, vendar brez registrskih tablic na avtomobilu. »Kje pa je tisti otok?« sem popra-šal. »Tamle.« Sredi precejšnje mlakuže je molel ven nekakšen kucelj. Menda bi bil pred dvema urama skoraj usoden za Franceta. Ko so lovili žabe, se je nenadoma pogreznil v blato in se komaj ujel za tisto kepo zemlje. Fantje so bili že prestrašeni, kaj je, pa so potem ugotovili, da je le očala zgubil. In tako so kraj krstili za otok. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj na podlagi 11. člena Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa odbora za medsebojna razmerja z dne 12. marca 1974 objavljamo prosto delovno mesto: 1. kopiranta — kurirja Pogoj: dokončana osemletka Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja 1 mesec Na prosto delovno mesto se sprejme delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prednost imajo moški, ne starejši od 20 let. Prijave za zaposlitev pošljite v 15 dneh na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA6/V Central GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ TOZD Gostinstvo objavlja prosto delovno mesto čistilke v hotelu Kazina na Jezerskem Zagotovljena samska soba. Osebni dohodek okrog 20(X) din. Nastop takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema splošni sektor podjetja Kranj, Maistrov trg 11, ali osebno v hotelu Kazina na Jezerskem. Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj TOZD — tiskarna sprejme več mlajših delavk za delo v proizvodnji Delo je v dve izmeni. Prošnje na razpisano delovno mesto oddajte do 30. marca 1971 v tajništvo podjetja ČP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijade 1. M Cesta JLA 6/1 U nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ TOREK OB 23. URI V torek dopoldne sem zvedel po telefonu, da vesela druščina iz Lesc pripravlja zvečer akcijo na žabe in da sva povabljena. Še zdaj ne vem, kdaj sva si pridobila tolikšno zaupanje, saj je znano, da žabarji za nobeno ceno ne bodo izdali kraja, kjer so žabe. Vendar kaj več kot to, da morava biti ob šestih zvečer na dogovorjenem kraju, nisva zvedela. Zal se nama je začetek podrl. Prišla sva lahko šele ob devetih. O Petru, Stanetu, Milanu, Francetu in Jelotu ni bilo več ne duha ne sluha. Zvedela sva le, da so odšli in naročili naj jih počakava. Vendar se nisva dala kar tako odpraviti. Skušala sva jih najti. V trdi temi z baterijama v roki sva potem v dobri uri in pol prečesala znane in neznane kraje v Ribnem, Koritnem, Bodeščah, Selu in okolici. Toda nič. Ne žab ne žabarjev. Slabe volje sva se vrnila k Tulipanu v Lescah, saj sva bila prepričana, da je zamisel o slikovni reportaži propadla. Na tem kraju so potem nastali tudi pričujoči posnetki. Zab seveda ni bilo več toliko kot prej, vseeno pa se jih je v košari spet nabralo kar lep kupček. SREDA OB 2. URI Torek se je prevesil v sredo, ko smo še kar brodili po nemogočem terenu. Potem smo se le odpravili 'proti avtomobilom. Bil sem že po malem naveličan žab, lukenj, blata, kričavih rac, čudnih šumov in smrdečih karbidovk. Okrog druge ure zjutraj smo prišli do avtomobilov. In glej ga, zlomka. Namesto, da bi sedli vanje in čimprej prišli domov je rekel Peter: »Ognja se zdajle ne splača kurit. Bomo pa malo sedli in zalili.« Pol ure smo potem »počivali«, se krepčali s prestami in steklenica je krožila od ust do ust. Preden smo se odpravili, pa je za slovo najstarejši France še sedel na - žabe. Nazaj seveda nismo šli po isti poti, saj bi se lahko meni ali Francetu posvetilo, kje smo pravzaprav bili. Če bi Jacques Cousteau, ki je posnel toliko zanimivih, lepih in poučnih filmov o morju in življenju v njem, vedel, kaj se v teh dneh oziroma bolj točno povedano v teh nočeh dogaja na Gorenjskem in še kje, bi nedvomno prišel sem in posnel še en Poučen film. Priča bi bil lahko spomladanskemu prebujenju žab, naravnemu zbližanju teh dvoživk v vlažnih in zamočvirjenih terenih in njihovemu koncu, ko te zanimive predstavnice živalske vrste z zadnjimi kraki krasijo pladnje in mize pred očmi specialitet željnih sladokuscev. Najbrž ste že uganili, da gre za lov na žabe. Danes ta šport oziroma rekreacija (najbrž lov na žabe lahko tako imenujemo, saj tudi vsak drug lov enačimo s športom in z rekreacijo) še nima organizirane povezave. Toda če bo šlo tako naprej, bomo pri ^as kmalu priča društvom in zvezam ^abarjev. Lahko bi rekli, da se je ta dejavnost v zadnjih letih že tako razvila, da bi jo lahko primerjali z najbolj množičnimi športi pri nas. Skoda, seveda predvsem za tiste, ki so vneti žabarji, je le, da ta rekreacija traja le nekaj dni. Približno toliko časa kot trajajo zadnja leta Pasji dnevi poleti, saj pravega dolgega vročega poletja že lep čas nismo doživeli, trajajo tudi žabji dnevi. Pa pustimo prozaično razmišljanje, saj namen tega zapisa ni, da bi razglabljali o naravni selekciji, pa o takšnih in drugačnih posegih in ravnovesjih. Lotimo se kar dogodka. Petra, Staneta, Milana, Franceta, Jelota in še nekatere iz te zanimive oruščine poznam že dlje časa. Ko so 'ani jeseni lovili polhe v pokljuških Rozdovih, nisva mogla zraven, da bi ^oživela noč z gorenjskimi polharji, 'akrat je zato obveljal dogovor, da ?e dobimo ob koncu zime ali spom-'adi, ko bo odprt lov na žabe. No, žabe so se končno pred dnevi le prebudile. O tem sem se lahko pre-Pnčal že v ponedeljek zvečer, ko sem ^ bližini Kranja opazil, da so nena-ooma oživele mlakuže, ki jih sicer med letom živ krst ne povoha. Sprva sem menil, da gre za nenavaden Pojav, potem pa se mi je le posvetilo, (,a so številne luči v zakotnih, zamočvirjenih predelih last vnetih lo-v,'cev žab. Ob enajstih zvečer pa jo je druščina primahala nazaj. Kar lepa bera je bila. Hudomušno so nama prigovarjali, češ, da sva zamudila zanimiv dogodek. Potem pa je France bolj za šalo kot zares rekel, da je vse skupaj navadna potegavščina in da so žabe kvečjemu kupili ne pa ujeli. To je nenadoma sodu izbilo dno. »Prav. Gremo pa še enkrat. Zato, da se bosta prepričala,« je menil France, na jstarejši med n jimi. V visokih ribiških škornjih, v klobukih s širokimi krajci in karbidov-kami smo odšli na pot. Čeprav že ves čas razmišljam, kje smo potem bili, pri najboljši volji ne morem ugotoviti. Bilo je toliko ovinkov, križišč, grmovja in kaj vem kaj še, da nisem bil povsem prepričan, če nismo vsi skupaj zašli. Mraz je od časa do časa grizel v kosti. Končno smo le obstali. Toda prišli smo v pravo zimo. Spla-šili smo le nekaj rac in ujeli eno žabo. »Tu je še prehuda zima in bodo šale čez kakšen teden prišle,« je rekel Stane. Sledil je kratek bojni posvet, kaj če bi šli tja ali pa tja in nazadnje je Peter menil, da bi bilo najbolje, da gremo na otok. Spet pot, ki ji ni bilo konca. Nenadoma je avto pred nama močno Pri Tulipanu je potem sledil še obvezen pregled in ocena. Ugotovitev je bila, da med nekaj sto žabami ni nobene krote. Verjela sva, saj nama drugega tudi ni preostalo. Kakšna je razlika med žabo in kroto se res najbolje ne spoznam. Štiri zjutraj je bila ura, ko sva prišla v Kranj. Če bi naju kdo pobliže pogledal, bi težko verjel, da sva lovila žabe. Zamazana kot sva bila, bi naju prej kdo zamenjal s kakšnima potepuhoma. »Dobro jutro,« mi je nekaj sto metrov pred domom rekel dežurni mož postave. Bil sem tako zmeden, da nisem vedel, kaj naj odgovorim. Zame je bil namreč še večer. Mislim, da mi je verjel, ko sem mu povedal, da sem zato tako zgoden oziroma pozen, ker sem bil v službi. Naslednji dan sem šel potem pogledat že »slečene« žabje krake. Za nekaj lepih porcij jih je bilo. Danes, ko to prebirate, jih ni več. Sinoči so fantje pripravili še žabjo ohcet. Kakšna je bila? Zanimiva. Zabe smo pojedli in zalili. Službena žabarja: A. Zalar F. Perdan ma najbrž ni bilo žal, posebno gospe ne.« »Karli?« »Se je še spominjaš? Še veš, ko je bila v trgovini za vajenko? Sedaj je prava gospa. Kakor stara Heisingerica. Jaz za staro ne vem, ampak tako pravijo tisti, ki sojo poznali.« »Zmeraj v sivi obleki?« sem rekel. »V črni, kar je umrl Josip, s črnim trakom okoli vratu, z belimi lasmi... kakor nalašč za Heisingerjevo hišo.« Pomislil sem na našo domačijo in sem rekel: »Heisingerjeva hiša bo najbrž ostala?« »Veš, da. Heisingerjeva hiša je znamenitost. S takimi okni, s takimi balkoni. Pravijo, da je vredna veliko denarja.« »Zaščitena?« »Zaščitena,« je rekel znani neznanec. »Mladi Heisinger ... "orko ... je odprl spodaj nekakšno točilnico .. . trgovine ni Več... sedaj je tam Heisingerjev hram ... s sabljami pa s suli-cami na zidu.« »Pa Rdeča vila?« sem se domislil. »Za Rdečo vilo je kar prav, da so jo podrli. Tovarno so razširili... do vode ... Grigorjeva pa sta sedaj pri hčeri.« »Pri Veri?« »Na Skalnjaku, da,« je rekel znani neznanec. »Kje?« »Nad mestom. Še nisi bil na Skalnjaku?« se je čudil. »Ne.« »Mimo uršulinskega samostana moraš... v njem so spet nUne, pred leti so jim ga vrnili... pa pod gozdičkom ...« »Imajo tam hišo?« »Hišo?« je bil skoraj užaljen znani neznanec. »Graščino bi •ahko rekel, če bi ne bilo vse tako novo. Jedilnica, znotraj in na rasi, prenočišče za goste, kegljišče, bazen .. . Nikjer ne boš ako postrežen kakor na Skaln jaku ... če imaš denar.« Sklonil se mi je čisto k ušesu in mi zaupljivo zašepetal: »Na Skalnjaku lahko naročiš tudi mlado dekle za v posteljo. Dosti tujcev prihaja . .. največ Nemci... možaki z debelimi trebuhi in debelimi denarnicami.« »Zasebno?« sem vprašal. »Zasebno, kako pa drugače! Verinega moža so upokojili, pa se je lotil oštirstva. Na veliki nogi.« »Aha!« »Na Skalnjak moraš iti, vreden je ogleda.« Kako bi me. Gašper pozdravil? sem pomislil. Kakor starega vojnega tovariša, kako pa drugače. Bolj prisrčno a .manj spoštljivo, kakor je sprejemal Nemce. In kako bi me pozdravila Vera? Spomnil sem se plesa na Gašperjevem svatovanju in sem si rekel: Sedaj je debela krčmarica s tolstimi zapestji in široko zadnjico, sedaj bi ji z roko ne segel okoli pasu, če bi plesal z njo. »Ne verjamem, da bom šel,« sem rekel znanemu neznancu. »Samo po mestu bi rad stopil in rad bi srečal nekaj ljudi.« Obotavljal sem se in nazadnje le vprašal: »Pa Iza?« Znani neznanec je namrščil čelo: »Katera Iza?« Iza, bi bil rad rekel, moja draga Iza . .. Toda znani neznanec je že zmajal z glavo in dejal: »V našem mestu nikoli ni bilo nobene Ize.« »Da ne?« »Kar jaz pomnim, ne, pa poznam vse ljudi... saj veš, majhen kraj.« »Da je ni?« sem ponovil. »Ne,« je rekel znani neznanec. Ozrl se je v nebo, v oblake, ki so se zgostili nad mestom, pokazal na roko, kamor mu je kanila prva kaplja, in dejal: »Dež bo.« Potem mi je pokimal v pozdrav: »Morebiti se še vidiva.« Tako praviš, kadar se ne želiš poslavljati, kajti znani neznanec je znova podvomil, če me je imel za pravega. Izginil je za vogalom, in tedaj sem tudi sam začutil, kako mi je težko in mrzlo kanilo na roko in potem še enkrat in še enkrat, in na asfaltu so zacveteli črni cvetovi in se zmeraj bolj gostili. Umaknil sem se v kavarno. Kavarna je bila prazna. Niti enega gosta, samo natakarica, ki se je dolgočasila v kotu za točilnico. Mize so osamljene stale .ob oknih, bile so pobrisane in tudi pepelniki so bili očiščeni. In v zraku ni bilo težkega vonja, ki so ga polne kavarne v velikih mestih. Tu je dišalo po zelenju ... po meti... po pomladi, ki se tisto leto ni mogla predramiti. Sedel sem v oblazinjeni naslanjač in se zastrmel v ulico, ki se je bila izpraznila. Težke dežne kaplje so odskakovale od tal in nekaj jih je veter zanesel v šipo, kjer so za trenutek obvisele na steklu, potem pa so zdrknile po njem. Gledal sem svoje mesto, kakor bi zrl v dekliške oči, kadar jih zalijejo solze. »Želite, gospod?« Bila je mlada natakarica v kratkem črnem krilcu, zadosti kratkem, da so prijetno debelušne noge pritegnile moške oči, a hkrati zadosti dolgem, da ni moglo prizadeti kake gospe... Petkove... ali Heisingerjeve Karle... Heisingerjeva Karla je spodobna gospa, je rekel znani neznanec. .. Heisingerjeva Karla je gotovo pozabila, da je hodila nekoč v kamro nad hlevom in da jo je Anton slačil na otomani... v našem mestu je zmeraj nekaj takih gospe... ob določenih dneh se zbirajo v kavarni.. . zmeraj imajo isto mizo in zmeraj naročajo iste stvari. »Nekaj žganega,« sem rekel natakarici. »Viski?« »Nekaj domačega.« Kar predolgo je ni bilo, in ko je prinesla pijačo, je postala pri mizi, kakor da nečesa pričakuje. Pogledal sem jo in se ji poskušal nasmehniti, natakarica pa kakor da je čakala na nasmeh. Prestopila se je in rekla: »Tako grdo vreme imamo.« »Da,« sem rekel. »Nič sonca, samo deževje, zato tudi cvetja ni.« »Da,« sem rekel. »Nič pomladi nismo imeli, kakor bi iz zime stopili v jesen.« »Da,« sem rekel. »Ko ste vstopili, sem mislila, da vas od nekod poznam.« »Res?« sem rekel. »Zdelo se mi je, da ste od tu ... sedaj pa vidim, da ste tujec.« »Tujec,« sem rekel. Spet sem se zagledal skozi okno. Dežne kaplje so bile prekrile steklo in hiše onstran šipe so oživele, če sem se premaknil, zvijale so se in se nagibale na ulico. »Kdaj odhaja avtobus?« sem vprašal iznenada. Natakarica se je zamislila, pogledala na uro in rekla: »Ob tri četrt na pet, gospod.« KONEC Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in i. nagrado vstaje slovenskega naroda. w m cg* q Sobota, 23. marca 1974 »Mati, ti čudovita beseda, kako neizmerna je tvoja ljubezen, kako velika je tvoja sreča, kadar se prvič zazreš v otroške oči, kako neskončno je tvoje potrpljenje, ko noč za nočjo skrbno bediš nad njim! In kako sladko zveni njegova prva beseda MAMA. — In vse tvoje življenje je prežeto z nenehno skrbjo zanje, ki ti pomenijo vse .. . Tako se je začela proslava 6. marca v kulturnem domu v Železnikih. Namenjena je bila ženam, materam in dekletom, ki so se ta dan zbrale in napolnile dvorano, da je prijeten občutek množice v dvorani spodbudil nastopajoče in jim pregnal tremo. Žene v Železnikih so praznovale Nenadoma je luč ugasnila, dvorano in odrski prostor je objela tema. Zastor so počasi odgrnili in pogled je obstal na recitatorjih. Reflektorja sta usmerila svoje pramene v postave in napeto tišino je pretrgal recital stoječih mladincev in nekaterih osmošolcev, izbran iz Kajuhovih in Borovih pesmi. Prelivale so se nežne ljubezenske izpovedi, ohrabrujoči vzkliki junakov, ki so darovali življenje za svobodo, mešal se je hrup smrti, lakote in obupa z nepopisnim trpljenjem trpinčenih mučenikov, a vendar vedno in povsod se je pokazala podoba žene, nežne, toda trdne in neutrudne slovenske matere, ki v sili duši solze in jih spreminja v ponos in ljubezen do domovine, čeprav ve, da je njen sin padel za lepšo prihodnost. To posvetilo vsem slavljenkam je doživelo buren aplavz in bilo hkrati uvod v nadaljn ji program. Nato so k prijetnemu vzdušju prispevali pevci, re-citatorji in plesalci domala iz vseh razredov osnovne šole, pestre točke pa je povezovala napovedovalka. Mamicam, učiteljicam, sestram, tetam, babicam so se iskrile na očeh solze sreče, ko so s preplašenim srcem spremljale svoje malčke, ki so ponazarjali, oblečeni v prikupne zajčke, hudomušne lastnosti dolgouhcev. Potem so zajčke zamenjali učenci z Orffovimi instrumenti, pozornost občinstva je bila v veliki meri posvečena glasbi, igranju, in petju. Prvo človeka sprosti in napravi veselega, petje, še posebej narodno, prijetno razbremeni uho in je lahko za poslušanje. Vse to je bilo zajeto v zvokih naših znanih harmonikarjev, v mladih, sočnih glasovih nadebudnih pevk. Te so popeljale zaverovane od pesmi do pesmi v tisti svet, ki ga poznata samo mati in otrok, v neskaljeno in ubrano ljubezen. Instrumentalni kvartet Mladi se je predstavil z raznimi popevkami in požel precej ploskanja. Ženam so se posebno vtisnili v spomin člani instrumentalnega seksteta iz Sorice, ki so z igranjem zasanjali povabljene s spomini na brezskrbne mladostne dni. K dobremu razpoloženju sta prispevala tudi komorni in pionirski zbor osnovne šole. Izpela se je melodija in izzvenela je beseda nastopajočih, ki so ostali v upanju, da so žene, matere in dekleta prijetno preživele ta čas in da je njihov program dodal cvetko v šopek cvetic in čestitk za praznik. Sonja Plešec, 8. c r. osn. š. Železniki, Železniki Kako sem dobil smuči Kot drobni kristalčki padajo snežinke na zemljo. Igrajo se in plešejo svoje zimsko kolo. Stric veter pa jih moti in jim nagaja. Da, prav danes sem dobil nove smuči! Tiste smuči, ki sem si jih želel že v četrtem razredu, tiste smuči, ki mi jih je oče obljubil že pred tremi leti. Bližal se je konec šolskega leta. Takrat sem bil v četrtem razredu. Razmišljal sem, ali naj očeta naprosim za smuči. Kmaiu smo imeli spričevala v rokah. Oče je bil vesel mojega odličnega uspeha. Obljubil mi je smuči. Prvi sneg je pobelil zemljo, ko sem očeta spomnil na obljubo. Očetu se je zmračilo čelo in dejal je: »Veš kaj, Jože! Glej, namen imam kupiti vrtalni stroj; pa saj vidiš, zima bo skopuška s snegom.« Tisto leto ni bilo nič. V petem razredu si očeta nisem upal prositi za smUči. Imel sem prav dobro spričevalo in oče bi vsako mojo prošn jo zavrnil. Opogumil sem se ob polletju, ko sem bil v šestem razredu. Tudi tokrat nisem nič dosegel. Očetov izgovor: »Kaj, Jože, ali ne bi bilo bolje opremiti eno izmed sob? Veš, pa tudi nevarno je. Lahko si zlomiš nogo. Ker bi izostal iz šole, bi bil lahko na Andrejeva maškarada Že mesec dni, preden se je pričel pust, je začel bratec Andrej, ki hodi v prvi razred, misliti, kako bo maskiran. Tokrat se je odločil, da bo masko napravil sam. Delal je vse popoldne, strigel in zelo lepo izoblikoval- papir. Zelo se je trudil. Barval je zelo natančno in z lepimi barvami. Prišla je maškarada. Andrej je masko nesel v šolo, kjer so imeli sprevod. Počasi so hodili po hodniku in se razkazovali učencem. Tedaj stopi k njemu učenec tretjega razreda in mu jo malo strga. Andrej je ves žalosten in potrt odhitel k mamici. Mamica je rekla, da to ni nič hudega in da se lahko zlepi, a je ni poslušal. Zmečkal je svojo masko in jo vrgel ob tla. Dejal je, da je grda. Mamica je bila zelo huda, ker maske ni hotel pobrati. Doma ga je očka natepel in okregal. Taka je bila Andrejeva maškarada. Mitja Kregar, osn. šola Cvetka Golarja, Škofja Loka Ko bom velik Večkrat razmišljam o raznih poklicih. Ce gledam strica, ki vse leto tesari in uživa na svežem zraku, takoj pomislim, da bi se mu pridružil. Toda, ko pride jesen in ko pade sneg in pritiska mraz, bi bil najrajši mesar kot je moj oče. Klal bi debele prašiče in jih predelal v krvavice in pečenice in vso zimo dobro živel. Živim na vasi, blizu starega očeta. Kmet je. Ko zabrni njegov traktor, ki ga vozi oče, mi je tako všeč, da me stisne pri srcu in že sem kmet. Ko pa pomislim na vse drugo, trdo kmečko delo, ko ni prostega dneva v tednu, niti v nedeljo, se zopet premislim. Pomislim na počitnice na morju in vem, če bi bil kmet, si tega prav gotovo ne bi mogel privoščiti. Ker hodim šele v 4. razred, bi težko govoril o mojih odločitvah. Marko Benedik, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj s šolskih klopi Rada bi postala... Sedim in premišljujem. Moje oči se zazrejo skozi okno. Sonce je vsrkalo še zadnjo meglo in ljudje hitijo po opravkih. Mrki so njihovi obrazi, zgubani od dela in vsak dan je njihova prva skrb delo v tovarni, kjer se borijo za vsakdanji kruh. Zapihal je veter in potegnil za sabo listje. Kje ga bo pustil? Vleče ga s sabo v pot brez cilja, toda nekje mora obstati. Pa kje? Morda v blatu ali pa na sončni livadi. Da, tako kot to listje se počutim jaz: list, ki gre v neznano in ima pred sabo neodkrito pot, list, ki lahko obtiči v »blatu«. Seveda pa so misli, ki segajo v to mojo neodkrito življenjsko pot, daleč. Doktor kirurgije? Ne! Preveč bi se mi smilil pacient in ne bi mogla narediti tistega reza, ki bi lahko pomenil smrt ali novo življenje; zdravnica za otroške bolezni bi pa zelo rada postala. Pomagala bi otrokom, mamice pa reševala skrbi. Lahko bi postala tudi zdravnica za odrasle, vendar otroke imam rada, posebno dojenčke. Njihov jok in tiste ljubke ročice, ki se oklepajo matere. Vendar so to le želje. Veliko šol bi morala narediti in zelo pridna bi morala biti. »Andreja!« pokliče mamica. Šele sedaj se zbudim iz premišljevanja. Nehote se pogledam v ogledalo in opazim, da so moje oči rosne. Zakaj? Tega še sama ne vem, in če bi tudi vedela, tega z besedami ne bi mogla opisati. Andreja Po tokar, 6. b r. osn. š. Cvetko Golar, Škofja Loka Ptice — bogastvo narave Letošnja zima ni zagodla le ljubiteljem smučanja, temveč tudi vsem privržencem ptic pevk. Ptičje »restavracije« so sedaj prazne. Tudi skozi okna ne opazujemo prezeblih in lačnih ptičk, ki so se ob hudih zimah nazobale krušnih drobtinic in nato zadovoljno odletele. Narava je pač poskrbela zanje in lepo po drevesih pobirajo gosenice. Ostali jim bomo dolžni, kajti doslej smo jih vsako leto prezeble krmili, v zahvalo pa so nam zadovoljno žvrgoleli. Naše uho prav rado sprejme prijetne melodije iz njihovih kljunčkov. V Mihevku stoji pod gozdom majhna hišica. V tisti samoti je videti kot hišica iz sanj ali pravljice. Tišino oživlja le žvrgolenje ptic. V hišici prebiva stara žena. Odkar ji je umrl mož, so njeni prijatelji v tej samoti le ptički. Vse ima rada. Pozimi skrbi zanje, a tudi spomladi jim nastavlja pogačne drobtine v travo, da bi z njimi nakrmili svoje mladičke. Naš razred jo je šel obiskat, da bi nam povedala kaj koristnega o ptičkih. Po poti smo se veselo pogovarjali. Kmalu smo bili pred njeno Izsek popoldneva Ravno ko sem premišljevala, kdaj se bom naučila vse, kar so nam učitelji v šoli naložili, me je poklicala Saša. »Greš z menoj na smučanje?« »Saj ni dovolj snega. Sicer se imam pa še toliko učiti.« »Prav taka si kot naša Nela. Pozdravljena!« »Pozdravljena!« Sedla sem nazaj h knjigam, saj me je čakala še Panonska nižina, Mozart pa druga svetovna vojna pa Pitagorov izrek pa še in še. »Tisto, kar se imaš ti naučiti, je še zelo malo,« vedno pravi brat. Mogoče je res malo, vendar je zame dovolj. Ce pa pomislim na ekonomsko šolo! Ta je še veliko težja kot bratova gostinska, pa še on se uči včasih do polnoči. Večkrat mislim, da je ekonomska pretežka zame, pa vendar, saj je veliko ekonomov. Ce so vsi ti zmogli to šolo, jo naredim tudi jaz. Sicer me je pa še čakala to popoldne Panonska nižina pa druga svetovna, ki je najbrž ne bom nikoli znala, pa Mozart pa . .. Marta Oblak, 8. a r. osn. š. Stanka Mlakarja, Šenčur hišo. Povabila nas je, naj se usedemo v uto. Ker ni bilo prostora za vse, smo nekateri kar stali. »Ptice lahko pozimi krmimo z raznimi pogačami, bučnimi pečkami in lojem, nikoli pa ne s kruhom. Ptičkov ne smete streljati s fračami in puškami! Nekoč so jih že prišli fantiči k moji hiši streljat, a sem jih prosila, naj nehajo. Ptički mi čisto zaupajo. Sedijo na moji rami ali roki, tudi v kuhinjo pridejo. Nekoč sem imela v vsaki roki tri mladiče, stara dva pa sta sedela na mojih ramenih. Ptice so koristen del naše narave. Brez njih bi kmalu izumrli vsi gozdovi, saj ptice uničijo brezmejno število gosenic.« Žena je nato hotela na roko priklicati siničko, ki pa ni priletela, ker se nas je bala. Pripovedovalka se je utrudila, mi pa smo odšli nazaj k šoli. Ce ptic ne krmimo, ne uničujejo gosenic, ki povzročajo tolikšno škodo velikim tovarnam kisika — gozdovom. Zrak bi se zastrupil in človek bi izumrl. Zato skrbimo za veliko bogastvo narave, za čudovite ptice. Zoran Jelovčan, 5. c r. osn. š. Ivan Tavčar, Gorenja vas Muca Pri sosedu imajo muco, ki je zelo ljubka. Sosedu Janezu skače kar po nogah in se suče zmeraj okrog njega, tudi kadar zunaj kaj dela. Zato sta zelo dobra prijatelja. Pri vratih ga počaka, da ji prinese kaj za pod zob. Muce imajo najraje mleko. Poleti in jeseni lovijo po polju miši; po hišah pa jih imamo za to, da nam lovijo miši po kleteh in podstrešju. Jelka Žerovnik, 2. a r. osn. š. Stanka Mlakarja, Šenčur koncu leta prav dober!« Vse tarnanje ni pomagalo. Preden je lani pobelil sneg zemljo, sva z očetom prišla v pogovor o smučeh. Zopet sem prosil očeta zanje. Nenavaden očetov odgovor: »Jutri je sobota. Oba sva doma. Odšla bova v Kranj. Pogledala bova v Globusu, če imajo kakšne primerne smuči.« Obraz mi je zažarel. In danes zjutraj sva se odpeljala z avtom v Kranj. Izbire je bilo v Globusu dovolj. Poiskal sem primerne smuči. Oče je plačal in odpeljala sva se domov. Doma sem smuči spravil v svojo sobo. Odšel sem v spalnico. Sedaj sem tu. Izpolnila se mi je triletna želja. Vesel sem smuči, hkrati pa me je strah, da jih ne bi zlomil. Obraz mi žari in zopet in zopet se oziram v nebo, ki sipa le še redke snežinke. Jože Zupane, 7. a r. osn. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Zima je stisnila rep med noge Dobro smo že v marcu, ko nam svetlo sonce jemlje zimsko bogastvo — sneg. Smučarji lovijo v gorah še zadnje snežne krpe in prav nič prijetno ni, ko hitiš s polno paro po hribu navzdol, zapelješ nenadoma na kraj, kjer ni snega. Ustaviš se v hipu, avtomat se ti odpne, ti pa zletiš na mokro prst kot riba iz vode na suho. Ko z brado poljubiš tudi kamen, od presenečenja zazijaš. Potem se pa čediš in se kislo držiš, saj imaš za čevlji polno prsti, zvončkov in trobentic. Doma že odvažamo s samokolni-cami pepel in odpadke, ki so se nabrali čez zimo. Na vrtu sem videl že dva zvončka — imam revno zbirko — ker sem jih usadil šele lani. Upam pa, da se bodo še pokazali. Po vrtu hodijo tudi kokoši — ne naše — tako gosposko, kot da me ne vidijo, kako težko lazim za njimi in pometam tisto, kar spuščajo izpod repa. Ko pa mi je dovolj te zabave, saj hodimo kar v krogu, mi metla poleti iz roke in zaplapola po zadnjici petelina, ki je kriv umazanije. Gostje zaženejo tak živžav, da prihitijo sosedje iz hiš in se ozirajo naokrog, kje tuli sirena. Kokoši pa ni več. Motajo se že okrog pravega gospodarja in mu zadovoljno koko-dajsajo. Tudi ptiči se že oglašajo. Vsako jutro vidim vsaj pet kričačev, ki se prepirajo za malenkosti. Drevje se že spreminja in tudi mačice se že dovolj košate. Cesta je popolnoma suha in po njej do prvega ovinka drvi pet kolesarjev — dirkačev, ki se na ovinku soočijo iz oči v oči s trdim asfaltom. V našem razredu je sedaj v modi gripa, saj noben razred ni popoln. Kdaj pa kdaj čez nebo poleti ptič, ki mi zaželi srečno pomlad. Letos, pravijo, zima ni bila prava, vendar upamo, da bo pomlad prava. Zdrav k o Potočnik, 7. b r. osn. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Zdravstveni dom Kranj Takoj sprejmemo 3 ekonomske tehnike za delo v računovodstvu. OFENZIVA NA BLEGOS NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Naša četa se je razdelila na več skupin, da nas med umikom ne bi bilo preveč skupaj. Spustili smo se po pobočju proti Žirem in naleteli na bataljon obrnjenih policajev. Ti so se nas zelo bali, ker smo jih na meji že večkrat napadli, in ko so nas ugledali, so se umaknili proti Golemu vrhu. Tudi mi se nismo hoteli spuščati z njimi v boj. Iz Gorenje vasi in Tadraža pa so pridrveli SS-ovci. Nekaj naših ljudi so presenetili in pobili, požgali nekaj hiš in potem prišli do naših bunkerjev in skladišč. Tu smo imeli spravljene nekaj moke, masti in sladkorja. Ko smo kasneje prišli na to mesto, smo videli, daje bilo po tleh vse pokapljano od masti. Najbrž so jo Nemci kar z žlicami žrli-Od Žirovskega vrha do Gorenje vasi je bilo po tleh moč najti koščke sladkorja, ki so ga odvlekli s seboj. radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 23. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Čez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Glasbena medigra, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Kitara v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja, 20.(K) Radijski radar, 21.00 Majhni ansambli zabavne glasbe, 21.15 Zabavna radijska igra — M. Marine: Inšpektor Ris ne miruje, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9..40 Minute z duhrovniškimi starimi mojstri, '6.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta, 17.45 Narava "i človek, 18.15 Z orkestrom RTV Ljubljana, '8.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, °troci, 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun Pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Na-ročnina: letna 90 din, polletna din, cena za 1 številko 1 dinar. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Šepeta, 20.(H) Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21/10 Melodije v ritmu, 22.15 ()4063 493(53 156993 357113 834 95934 58674 59014 98(X)4 71814 007171 181094 545724 343111 a 'i »z ■85 N JO m TJ 20 40 600 5.000 20 40 800 800 1.000 1.000 20 60 60 80 600 10.(X)0 10 600 800 l.(KK) 5.(XX) 5.(XX) 100 (>()() 800 800 800 1.000 5.000 5.000 5.000 1().(X)0 a V X a aj £ M .M c 11 12 N JO h< 0 Tj X OO ® "O 75 20 15 50 94785 600 21135 1.04N) 183035 5.(X)0 168715 1().(X)() 053545 150.(XX) 46 30 0336 300 12176 600 78236 l.(XX) 208826 1().(X)() 464356 1().(X)() 17 30 37 30 70247 600 78317 600 02137 800 8 10 08368 (i()0 14248 8(X) 12188 1.000 478138 5.000 89 20 («9 80 4119 200 7819 500 66429 (i00 00069 800 13829 800 80249 l.(MH) SOBOTA, 23. MARCA 9.30 TV v šoli (RTV Beograd), 10.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 12.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.20 Zlata doba avtomobilizma — ameriški barvni dokumentarni film, 17.10 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.25 Nogomet Hajduk : Čelik — prenos (HTV Zagreb), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar (RTV Ljubljana), 20.30 Pred festivalom Pesem Evrovizije 74 — I. del posnetkov pesmi prve polovice nastopajočih (RTV Zagreb), 21.05 Pravnuki — barvna risanka, 21.30 Cannon — serijski barvni film, 22.20 TV dnevnik (RTV Ljubljana) 0 NEDELJA, 24. MARCA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 10.15 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.05 Otroška matineja: Enciklopedija živali, Risanka, 11.45 Balkanski kros — prenos iz Velenja, 13.(X) Poročila (do 13.05), 14.40 Nedeljsko popoldne: Prvi aplavz, Miličniki, barvni film Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.25 Košarka Bosna : Radnički, prenos (RTV Sarajevo) v odmoru Rezerviran čas, 18.(X) Moda za vas — barvha oddaja, 18.10 Poročila, 18.15 Nesmrtne melodije — celovečerni italijanski film, 19.45 Barv na risanka, 20.(X) TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (RTV Ljubljana), 20.40 A. Kovačič: V registraturi — barvna nadaljevanka (RTV Zagreb), 21.35 Mongolija: Gospodarji stepe — barvni film (RTV Ljubljana), 22.05 Športni pregled (RTV Zagreb), 22.40 TV dnevnik, 22.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni posnetek srečanja Jugoslavija : Romunija (RTV Ljubljana) PONEDELJEK 25. MARCA 8.10 T V v šoli, 9.00 Angleščina, 9.15 Nemščina (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli (do 10.35) (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev, 15.00 Angleščina — ponovitev, 15.15 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.00 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TVD (RTV Beograd), 17.35 Čudna pošiljka — lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.30 Kaj hočemo, aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Sodobna oprema prostorov — barvna oddaja, 20.35 Friedell- Polgar: Goethe, 21.(X) Nokt urno: Vrnitev pesnika, 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos II. in III. tretjine srečanja Jugoslavija Norveška, v odmoru Rezerviran čas, 22.45 TV dnevnik (RTV Ljubljana) TOREK, 26. MARCA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli (RTV Sarajevo), 10.05 TV v šoli (do 11.10) (RTV Beograd), 14.10 T V v šoli — ponovitev, (RTV Zagreb) 15.00 Ruščina (RTV Zagreb), 15.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Sarajevo), 16.05 Madžarski TVD (RTV Beograd), 16.40 K. tržni pregled TRŽIČ Solata 16 do 18 din, špinača 16 do 18 din, korenček 10 do 14 din, slive 18 din, jabolka 6 do 7 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din, čebula 6 do 7 din, fižol 14 do Ki din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din KRANJ Solata 15 din, špinača 20 din, korenček 7 din, slive 17 din, jabolka 3 do 5 din, pomaranče 6 din, limone 9 din, česen 30 din, čebula 6 do 7 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, čebulček 18 din, banane 6,40 din, žganje 35 din, ajdova moka 10 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 45 din, skuta 18 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zel je 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 9 din, krompir 2,50 din, grozd je 9,40 din, med 35 din JESENICE Solata J3 do 15 din, špinača 8,50 din, korenček 4,50 din, slive suhe 21 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6,20 do 6,50 din, limone 9,80 do 10 din, česen 40 din, čebula 5,40 din, fižol 11 do 12,80 din, kaša 9,80 din, paradižnik 22 din, koruzna moka 2,87 din, jajčka 1, 1,05, 1,10 in 1,15 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,30 din, cvetača 9 din, krompir 2,20 din, pesa 3,50 din poročili so se V KRANJU Jerenko Janez in Bezjak Terezija V TRŽIČU Anton Ive in Irena Kralj, Anton Toporiš in Fanika Resnik, Mevludin Baličevac in Ivana Zlodej umrli so V KRANJU Krt Blaž, roj. 1934, Bukovec Simona, roj. 1974, Eržen Ana, roj. 1904, Golorej Ivana, roj. 1886, Kovačec Roman, roj. 1970, Hočevar Janez, roj. 1894, Robin Leopoldina, roj. 1892, Tominec Alojzija, roj. 1895, Bedenk Mihael, roj. 1892 V TRŽIČU Marija-Ana Papler, roj. 1903, Uršula Oman, roj. 1895, Marija Dečman roj. 1920 Capek; Poštarska pravljica — II. del barvne oddaje, 17.(X) Notranji in mednarodni položaj Jugoslavije — govori Edvard Kardelj, 18.10 Obzornik, 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra, 18.55 Mozaik, 19.00 Prehrana dojenčkov — izobraževalna oddaja, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor o delegatskih odnosih, 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi — 19. del, 22.10 Poročilo s kongresa Z K BiH, 22.25 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 22.40 Boks: Foreman — Norton, posnetek SREDA, 27. MARCA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli — (do 11.25), 14.00 TV v šoli — ponovitev, 15.00 Madžarski TVD (RTV Beograd), 16.10 Risanke (RTV Ljubljana), 16.25 Košarka Jugoplastika : Crvena zvezda — prenos (RTV Zagreb) v odmoru Rezerviran čas, 18.(X) Risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 Dinamitarji — reportaža TV Zagreb (RTV Ljubljana), 19.(X) Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.20 Ne prezrite — Cortesova vrnitev — opera, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Goha — francosko-tunizijski barvni film, 21.55 Poročilo s kongresa ZK BiH, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvi posnetek srečanja Jugoslavija : Japonska (RTV Ljubljana) ČETRTEK 28. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.05 Angleščina, ponovitev ob 15.05, 9.20 Nemščina (RTV Zagreb), '9.35 Francoščina (do 10.10), 15.25 Nogomet Dinamo Vojvodina — posnetek (RTV Zagreb), 17.35 A. Ingolič: Mladost na stopnicah — barvna TV nadaljevanka, 18.05 Obzornik, 18.25 L. Bernstein predstavlja — Srečanje absolventov, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 V. Zupan: Vest in pločevina, barvna TV nanizanka, 21.20 Četrtkovi razgledi: Kadri v gospodarstvu, 21.50 Poročilo s kongresa ZK (BiH), 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PETEK 29. MARCA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 Angleščina (RTV Beograd), 14.10 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.45 Angleščina — ponovitev, 16.30 Madžarski TVD (RTV Bograd), 17.35 Veseli tobogan — Celje I. del, 18.05 Obzornik, 18.20 Ansambel Borisa Terglava, 18.55 Cesta in mi: Moj prometni vsakdan — barvna oddaja, 19.05 Nalezljive bolezni: Kolera, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 2().(X) TV dnevnik, 20.20 Tedenski gospodarski komentar, 20.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja Jugoslavija ZRN, pribl. 22.45 Poročilo s kongresa ZK AP Kosovo, 23.(X) TV dnevnik (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 24. marca, ob 18.15: NESMRTNE MELODIJE — italijanski film; režiser Giacomo Genti-lomo, v gl. vlogah: Pierre Cressoy, Carla del Poggio, Vera Molnar, Mario del Monaco; l'ietro Mascagni predstavlja enega izmed tistih skladateljev, katerih dela tvorijo železni repertoar vsake operne hiše. To velja še predvsem za opero Cavalleria Rusticana, o katere nastanku govori ta film. Njegova zasnova je klasično biografska — melodramska, prepletena z lepimi melodijami in arijami ter z izseki iz Mascagnijevega življenja. Sreda, 27. marca, ob 20.35: GOHA — francosko - tunizijski barvni film; režiser Jacqucs Bara-tier, v gl. vlogah Omar Sharif (na sliki) in Zina Bouraine; Film je bil leta 1958 na festivalu v Cannesu nagrajen za svojo poetično originalnost in izjemen komentar in dialoge. Goha je lepa orientalska pravljica o ljubezni med ženo bogatega posestnika in revnim mladeničem, ki se za oba usodno konča. Film odlikuje še lepa fotografija in docela svojska eksotičnost. Odprl je vrata tudi sedaj slavnemu Omarju Sharilu. Prispele so hladilne naprave Na Bledu vse poteka po programu za izgradnjo umetnega drsališča. V začetku tedna so že prispele hladilne naprave iz Vzhodne Nemčije. Zato so prepričani, da bo umetno drsališče nared ob koncu letošnjega leta. Sicer pa so blejski gostinski turistični delavci tudi v teh dneh kar zadovoljni. Hoteli so dobro zasedeni, med gosti pa je tudi precej tujcev. jfi^ W m ^^ 44 %M m^JHk 11 9 lip bled LIP lesna industrija Bled upravni odbor počitniškega doma v Seči pri Portorožu razpisuje za sezono 1974 naslednja delovna mesta: 1. upravnika 2. kuharice (kuharja) 3. servirke 4. gospodinjske pomočnice Pogoji: pod 1.: šofer avtomobila in smisel za voden je del in evidence pod 2.: KV kuharica ali KV kuhar pod 3.: KV ali PK servirka pod 4.: nekvalificirana gospodinjska pomočnica Osebni dohodki po dogovoru. Prijave pošljite do 5. aprila 1974 na naslov LIP, lesna industrija Bled, za počitniški dom, 64260 Bled. Na podlagi 7. in 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ prosto delovno mesto vratarja Zahtevani pogoji: — dokončana osemletka — eno leto ustreznih delovnih izkušenj — tečaj za izprašanega gasilca, katerega lahko opravi po razporeditvi na delovno mesto — sposobnost komuniciranja Prijave z dokazili pošljite na naslov »BPT Tržič — Kadrovsko družbeni sektor« do vključno 1. aprila 1974. Tovarna obutve Tržič razglaša za svojo prodajalno v Kranju, Titov trg 13 dve prosti delovni mesti trgovskih pomočnikov. Pogoji za sprejem: — kvalificiran delavec v trgovini, — polni delovni čas, — poskusno delo tri mesece. Prijave sprejema poslovalnica Peko I Kranj, Titov trg 13, v 15 dneh od objave razglasa. Žito Ljubljana TOZD Gorenjka tovarna čokolade Lesce odbor za medsebojna razmerja, razpisuje prosta delovna mesta: 1. K V električarja Pogoji: kvalifikacija električne stroke, poskusni rok 2 meseca; 2. štirih PK delavcev za določen čas 5 mesecev Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Prijave pošljite na upravo TOZD Gorenjka, Lesce. Odbor za medsebojna razmerja Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj objavlja prosto delovno mesto s polnim delovnim časom za nedoločen čas kemijskega tehnika v oddelku za higieno — higiensko kemijski laboratorij Pogoji: srednja tehniška šola — kemijska smer z nekaj prakse. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj, Gosposvetska 9. Rudnik kaolina Črna-Kamnik razpisuje prosto vodilno delovno mesto GLAVNEGA TEHNIČNEGA VODJE RUDNIKA Pogoji: diplomiran rudarski inženir s 6 leti delovnih izkušenj v sorodnih rudarskih organizacijah združenega dela in 3 leta prakse kot tehnični vodja jame ali površinskega odkopa. Kandidat mora imeti dokazilo o opravljenem izpitu za vodilne ljudi v rudarstvu. Zahtevane so tudi potrebne moralno-politične kvalitete. Stanovanja ne nudimo. Obenem razglaša prosto vodstveno delovno mesto VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU IN PROJEKTIRANJE Pogoji: diplomiran rudarski inženir z najmanj 6 leti delovnih izkušenj na vodilnih mestih v rudarstvu ter dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu. Stanovanja ne nudimo. Za obe delovni mesti je rok prijave 15 dni od dneva objave, in sicer je treba vloge poslati priporočeno na Rudnik kaolina Crna, Kamnik, Medvedova 25, z oznako Razpis-razglas. Kandidati bodo obveščeni o rezultatu odločanja najkasneje v 7 dneh po objavi razpisa ali oglasa. Podravka vas vabi, da sodelujete v posebni nagradni igri za Slovenijo: PODRAVKINI DUKATI Nagrade: 15 Podravkinih dukatov skovanih posebej za to priložnost v »Zlatarni Majdanpek«, 50 Srebrnih tolarjev 250 Podravkinih kožic za juho 500 Podravkinih jušnikov Kako boste sodelovali pri igri? Kupujte Podravkine juhe, spravljajte prazne vrečke in škatlice. Ko jih boste zbrali 10, jih pošljite v kuverti na naslov: PODRAVKINI DUKATI 61001 — LJUBLJANA Poštni predal 31 Vaša pisma bomo sprejemali do 31. maja 1974. Dobitnike bomo izžrebali. Izid žrebanja in seznam dobitnikov bo objavljen v Glasu takoj po žrebanju. Dober tek in srečo v igri vam želi Podravka NAGRADNA IGRA Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam 5000 kg SENA prodam. Teran, Bistrica 1, Duplje 1719 Ugodno prodam KOPALNO BANJO, 170 cm. Dolžan, Kranj, Staneta Žagarja 18 1759 Prodam stabilni MOTOR na petrolej 5 KS z 2500 obratov na minuto. Hafnarjeva 2 a, Kranj 1760 Prodam rabljeno, dobro ohranjeno SPALNICO. Sešek, Kovačičeva 7, Kranj, Primskovo 1761 Prodam rabljeno DNEVNO SOBO. Jovič, Staneta Rozmana 3, Kranj > 1762 Prodam SENO. Predoslje 3 1763 Prodam suhe smrekove DESKE 25 in 50 mm. Babni vrt 9, Golnik 1764 Prodam semenski KROMPIR cvetnik in desire. Naklo 100 1765 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BERTOLINI in motorno ŠKROPILNICO za konjsko vprego. Hraše 34, Smlednik 1766 Prodam globok otroški VOZIČEK, bele barve in moško KOLO. Hafnarjeva pot 17, Stražišče 1767 Prodam 2000 kg krmilne PESE. Pivka 2, Naklo 1768 Prodam OMARO z vitrino, skoraj novo. Ogled v popoldanskem času. Planina 34, Kranj 1769 Prodam SENO. Ševlje 15 ali soseda 16. Selca nad Škofjo Loko 1770 Prodam TELICO ali zamenjam za BIKA ali VOLA. Podbrezje 6, Duplje 1771 Prodam težko KRAVO, dobro rillekarico, ki bo konec marca drugič telila, in SLAMOREZNICO s puhal-nikom LITOSTROJ. Kunčič, Lan-covo 11, Radovljica 1772 Prodam KOBILO, staro 5 let. Studenčice 1, Lesce 1773 Prodam več ton MRVE. Grošelj Ana, Dobje 2, Poljane nad Škofjo Loko ' 1774 Prodam obnovljen starejši TELEVIZOR RR, brezhiben, za 1000 din. Telefon 22-263 1775 Prodam TELICO, ki bo aprila te-letila. Trstenik 14 1776 Ugodno prodam malo rabljeno DNEVNO SOBO — regal. Naslov v oglasnem oddelku 1777 Prodam 3000 kg krmilne REPE. Jezerska 2, Kran j 1778 Rejci perutnine! Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo začela s prodajo 2—3 mesece starih jarčk, vsako sredo od 6. do 18. ure in vsako soboto od 6. do 12. ure. Cena za 1 kom je 30 din. Na razpolago so rjave in bele nesnice. KZ Naklo SALONIT PLOŠČE 120x 92 in strešno OPEKO »špičak«, večji format, oboje malo rabljeno, ugodno Prodam. Češnjica 23, Železniki 1779 , Prodam GARAŽNA VRATA 200 x 220, OKNO z roleto 160x 140, «?mplet KUHINJO visečo in kuhinjsko sedežno garnituro. Čirče 31, Kranj 1780 .. Prodam PRAŠIČA za zakol. voklo 31 1781 0 Stereo MAGNETOFON in KASETNI MAGNETOFON s tranzistorjem PHILIPS ter stereo gramofon TOSCA prodam. Ogled od 15.30 00 16.30. Borišek Janez, Stritarjeva 5» Kranj 1782 . Prodam KRAVO pred tretjo telit-v»jo in TELICO. Voglje 76 1783 Prodam dve KRAVI. Podreča 24, Kranj 1784 Barvni TELEVIZOR ISKRA prodam za 14.000 din. Informacije na telefon 22-107 1785 .Prodam nove SAMOKOLNICE. 1 redoslje 1, Kranj 1786 . Prodam SENO, JABOLKA ter-•j^nlni in semenski KROMPIR igor. ,Jobi se popoldan. Olševek 11 1787 .Prodam dobro ohranjeno SPAL-. '^O, Ogled vsak dan od 15. ure J.al.)e. Hvala Rudi, Šorlijeva 5, ^ranj 1788 , Prodam lepo TELICO, 7 mesecev "rejo. Miklavčič Janez, Strmica 7, ca nad Škofjo Loko 1789 Prodam KRAVO simentalko, 9 Mesecev brejo. Voglje 53 1790 .Prodam OBRAČALNIK MARATON 140 B, priključek za BCS in °UTARE. Srednja vas 9, Golnik D 1791 prodam dve KRAVI s teletom. u°Pret, p. d. Šimenč, Bohinjska «ela 88 1792 Ugodno prodam POHIŠTVO za Palnico, dobro ohranjeno. Zakot-Mlakarjeva 22, Kran j 1793 Naprodaj sta 8 mesecev stari, či-^okrvni nemški PSIČKI (BOXER) l" 'odovnikom. Sta potomki od psa, 2 CACIB. Telefon 60-889 ali 1794 3l\rodam HLEVSKI GNOJ. Čirče i, ? Ugodno prodam SENO, 400-litrski SOD za gnojnico in MLIN na kamne. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 1796 Prodam RADIO NIŠ, MOPED T 12 na 3 prestave in KRAVO s teletom. Povije 2, Golnik 1797 Prodam suhe BUTARE. Trstenik 37, Golnik 1798 Prodam KROMPIR igor. Kogov-šek, Repnje 46, Vodice 1799 Prodam jedilno KOLERABO. Škofjeloška 25, Kranj 1800 Prodam semenski KROMPIR igor in KRAVO s teličkom ali brez. Svoljšak Jože, Zbilje 43 _ 1801 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV in semenski KROMPIR igor. Visoko št. 39 1802 Prodam dve KRAVI s teleti ali brez. Kodras, Selo 33, Žirovnica 1803 Prodam semenski KROMPIR igor. Dragočajna 16 1804 Prodam dva PRAŠIČKA, stara 6 tednov, in PUNTE za fasado. Pivka 14, Naklo 1805 Prodam večjo količino SP^NA. Srednja vas 14, Golnik 1806 Prodam semenski KROMPIR igor. Češnjica 15, Podnart 1807 Prodam semenski KROMPIR igor. Breg ob Savi 4 1841 Prodam italijanski globok OTROŠKI VOZIČEK. Valant, Šorlijeva 4, tel. 24-972 1842 Prodam SEME črne detelje. Zg. Brnik 103 1843 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 11, Cerklje 1844 Prodam STROJ za izdelavo strešne opeke »folc« z 800 modelov. Cena 13.000 din. Babič Milan, Voglje 36, Šenčur 1845 Prodam PRAŠIČKE in dober jedilni FIŽOL. Glinje 10, Cerklje 1846 Prodam KROMPIR desire za seme, SADILEC za krompir, traktorske stezalne VILE in SLAMOREZNICO ULTRA s puhalnikom. Pšata I, Cerklje 1847 Prodam BIKA za dopitanje. Pšata II, Cerklje 1848 Prodam mesnato SVINJO za zakol. Kern, Praprotna Polica 28, Cerklje 1849 Prodam TELIČKO, 18 mesecev staro. Lahovče 23, Cerklje 1850 Prodam SEME črne detelje. Lahovče 32, Cerklje 1851 Prodam 3000 kg krmilne REPE. Dvorje 38, Cerklje 1852 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Lahovče 61, Cerklje 1853 Prodam KRAVO, ki bo v štirinajstih dneh teletila. Cerklje 48 1854 Prodam enovrstni avtomatski SADILEC za krompir za vprego, lahko tudi za traktor. Zalog 42, Cerklje 1855 Prodam ca. 260 betonskih VOT-LAKOV 20x30x40. Grims, Staneta Žagarja 39, Kranj 1856 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan popoldne. Lavrič Milena, Zg. Gorje, Blok 1 1857 Prodam semensko GRAHORO. Voglje 83 1858 Prodam KONJA in dobro SENO. Ilovka 5, Kranj 1859 Prodam večjo količino SENA. Ra-kovec Marija, Sp. Duplje 1 1860 Prodam mlado KRAVO, tik pred telitvijo, ali brejo KRAVO z mlekom in 800 litrov domačega kisa. Kupim kuhinjsko omaro. Gole, Vi-šelnica 13 nad Gorjami 1870 Prodamo star KLAVIR oz. klaviaturo. Interesentom je na ogled vsak dan od 16. ure dalje v telovadnici TVD Partizan, Škofja Loka, Mestni trg 16 1871 kupim Kupim BETONSKI MEŠALEC znamke LESCH. Dernič, Gradiška 5, Radovljica 1867 Kupim rabljene DESKE za opaž, 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 1868 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Dvorje 45, Cerklje 1869 Kupim dobro ohranjen KULTl-VATOR z ježem na 7—9 peres. Olševek 3, Preddvor 1825 vozila Prodam PREVLEKE in KOLESA z mišelinkami za R 16. Informacije na tel. 22-515 1604 Ugodno prodam FIAT 850 SPORT COUPE, dodatno športno opremljen. Rozman, Skalica 2, Kranj ' 1735 VW 411 L, letnik 1970 in FIAT 750, letnik 1962, prodam. Avtoličar Torkar, Lesce, Begunjska 23, telefon 75-320 1740 Ugodno prodam SIMCO 1300, letnik 1966. Možnost kredita. Cena 22.000 din. Luznar, Pintarjeva 12, Čirče, Kranj 1747 PRIKOLICO za osebni avto, skoraj novo, ugodno prodam. Češnjica 23, Železniki 1808 Kupim ŠKODO ali ZASTAVO 750, od letnika 1971 naprej. Milijon kredita, ostalo v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 1809 Prodam NSU PRINZ, letnik 1970. Gorenjesavska 62, Kranj 1810 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1963 december. Možno tudi po delih. Ogled vsak dan. KM Djed ovi č Ahmed, Potoče 27, Preddvor 1811 AMI 8, letnik 1970, prodam. Konjar, Smlednik 3 1812 Prodam FIAT 124, dobro ohranjen. Kidričeva 5, Škofja Loka 1813 Prodam KOMBI IMV, letnik 1965 po delih. Imam vse dele. Stroj odličen. Ogled možen samo dopoldan razen nedelje. Čater Milan, C. ko-krškega odreda 26, Kranj, telefon 24-374 1814 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Zg. Bitnje 26 1815 Prodam FIAT 600 in dve JAWI 175. Tenetiše 12, Golnik 1816 Prodam MOPED na 4 prestave (predelan v 5 prestav). Podobnik, Stražiška 39 b, tel. 24-313 1817 Kupim dober MOTOR za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 1818 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1969. Telefon 24-009 1819 Prodam ŠKODO MB, letnik 1968. Lom 30, Tržič 1820 Prodam skoraj nov PONY EXPRES. Dragočajna 11, Smlednik 1821 Prodam RENAULT 8, letnik 1968. Naslov v oglasnem oddelku 1823 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, po ugodni ceni. Mertelj Anton, Rateče-Planica 156 1824 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1968. Tavčar Ciril, Kebetova 18, Kranj, telefon 23-601 1877 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, po generalni. Gasilska 55, Šenčur 1861 Ugodno prodam garažiran avto ZASTAVO 750, letnik 1964. Informacije tel. 24-728 1862 Kupim ZASTAVO 750, starejši letnik, po možnosti brez motorja. Čebulj, Breg 7, Komenda 1863 Prodam FIAT 750, Poženik 14, Cerklje 1864 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1962, registriran do marca 1975. Sp. Brnik 20, Cerklje 1865 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Zaplotnik Joža, Pivka 64, Naklo 1866 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1968. Pungart 14, Škofja Loka 1872 zaposlitve Sprejmem otroka v VARSTVO. Ponudbe pod »Na deželo« 1754 Sprejmemo mlado dekle za pomoč v KUHINJI ali GOSTILNI. Plača po dogovoru. Gostilna Rekar, Zasavska 13, Kranj 1755 ZIDAR in njegov pomočnik iščeta delo pri OBRTNIKU. Vzameta tudi izkope. Pišite na naslov: Vukašino-vič Vojislav, Huje 2, Kranj 1832 Zaposlimo POKLICNO KUHARICO za čas sezone l. maj—september, proti najboljšemu plačilu. Ponudbe pod »5.000,00« 1833 Zaposlim kvalificiranega INSTALATERJA za centralno kurjavo. Dolenšek Stane, Britof 44, Kranj 1834 N NOVO! SAVNA V PAVILJONU MURKA NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU od 12. do 21. aprila 1974 — različne velikosti — montaža na domu — švedski agregat se priporočamo murka 1954 LESCE v Sprejmem POHIŠTVENEGA MIZARJA in VAJENCA. Lipar Lado, Rožna ul. 39, Šenčur, Delavnica, Lahovče 31 1835 Hrano, stanovanje in 1000 din mesečno nudimo ženski, ki bi 5 dni tedensko čuvala 2 otroka. Havlina, Lipnica 7, Škofja Loka 1873 stanovanja V opremljeno SOBO s posebnim vhodom in GARAŽO na Kokrici sprejmem dva študenta ali uslužbenca. Ponudbe pod »Nekaj predplačila« 1826 Oddam opremljeno SOBO fantu. Žanova 18, Kranj 1827 Takoj vzamem STANOVANJE v najem za dobo 10 mesecev v Kranju (3-članska družina). Klavčič Alojz, Begunjska 9, Kranj 1828 Kupim manjše STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 1829 Iščem enosobno STANOVANJE v najem za nedoločen čas ali SOBO s souporabo kopalnice, v Kranju. Ponudbe pod »Ugodno« 1830 Iščeva SOBO od Kranja do Škofje Loke. Plačava 1 leto vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 1831 obvestila Vsak dan od 14. do 19. ure je odprta EXPRES KEMIČNA ČISTILNIC'A v Preddvoru 4 (pri Lom-bar). Čistimo vse vrste tkanin, obleke, delovne halje, semiš, zavese, odeje ter jančka. Kvalitetno, hitro in poceni. Se priporočamo 1838 Ljubitelji narave in lepih vrtov, pozor: Nudim vam vrtne KOZOLCE za okras. Preddvor 66 1757 EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« na Kokrici, C. na Rupo 13, vam nudi usluge kvalitetno, hitro in poceni. Čistimo vse vrste oblek, tkanin, semiš, odeje, zavese ter jančka. Odprto vsak dan od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Se priporočamo! 1357 Vrtnarija Tušek Podbrezje vam nudi velikocvetne VRTNICE, okrasno grmičevje, kot so: magnolije, rdečelistni lešniki, češmin, ruj ter iglavce: tiso, okrasne smreke in več sort brinov. Odprto ves dan razen nedelje. 1875 ran i 1795 Sprejemamo naročila in vplačila za vso kmetijsko mehanizacijo, ki je v programu KŽK Kranj — agromehanika, in sicer: • igK-M - traktorn 25 in 35 * utrGv te proi*vo Z *romP^ngvatz, V°«o 25 kub. tu _ izkopa^ w0mPir* f^oUce odvtorje i I ^ ter v sen v Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika tel. št. 23-485 in 24-778 Živinorejci! Prodajamo odlično koruzno silažo. Cena ugodna. Oglasite se na farmi Šenčur ali Hrastje. Oddaja vsako dopoldne. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD kmetijstvo izgubljeno V ponedeljek, 18. 3. 1974, med 15. in 16. uro, sem se peljal z Labor do Kranja z avtobusom in z avtobusne postaje Primskovo sem šel peš. Med to potjo sem izgubil DENARNICO z večjo vsoto denarja, pretežno v tuji valuti. Poštenega najditelja prosim, naj proti dobri nagradi vrne denarnico na naslov, ki je na listinah v denarnici. 1874 čestitke Dragemu možu FRANJOTU RADI KOVIČIJ vse najboljše za njegovo 40-letnico z željo, da bi bil zdrav in še nadalje srečen v zakonu. To mu želi žena Zalika Radikovič 1840 ostalo Zahvaljujem se J ERE MIČU DRAGU, SEKULIČ JAGODI in ŠTER JOLANDI iz Tržiča za pomoč pri reševanju življenja moji hčerki Helenci. Posebno se še zahvaljujem za nesebično pomoč tov. JE-REMIČIJ DRAGU. Resman Lado in Marija 1839 posesti Kupim GARSONJERO v Škofji Loki ali Kranju. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka 1696 Prodam STOJEČE BUKVE za drva v okolici Kranja. Dostop s kamionom. Ponudbe pod »Drva« 1836 Proda se takoj vseljiva enostano-vanjska HIŠA z lokalom in vrtom. Celovška 84. Ljubljana. Informacije pri Bozovičar Francki, Partizanska 35, Škofja Loka 1837 prireditve Vsako nedeljo v ŽIROVNICI pri Osvaldu PLES za staro in mlado 1876 MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni 1504 II i v m iq ML* 42P IJ Sobota, 23. marca 1974 Ko je v nedeljo popoldne v Dovjem voznik osebnega avtomobila Pavel Ovčak iz Lesc nenadoma in iz neznanega vzroka zapeljal v levo, je bilo trčenje z avtomobilom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Boris Lazar z Jesenic, silovito. Oba voznika in štirje sopotniki iz njunih avtomobilov so bili prepeljani na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih pa je bilo za 20.000 din. — Foto: F. Perdan Odbor za medsebojna razmerja Komunalnega podjetja Vodovod Kranj Koroška c. 41 razpisuje po določilih 7. in 16. člena samoupravnega sporazuma naslednji delovni mesti: 1. vodje tehničnega sektorja 2. snažilke Kandidat pod 1. mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo strojne ali gradbene stroke z najmanj 5-letno prakso v dejavnosti vodovoda in izkušnje na ustreznem vodilnem delovnem mestu. Za delovno niesto pod št. 2. zadostuje nepopolna osnovna šola. Vse informacije se dobijo v tajništvu podjetja. Razpis velja osem dni po objavi. Dopolnilo k sestavkoma Carinik rešil dekletce in Tomažek je živ in zdrav Ker v času poročanja še nismo poznali vseh podrobnosti dogodkov, ki bi se lahko tragično končala, dolgujemo bralcem in prizadetim dodatna pojasnila. Drsenje Helence Resman po kamnitem žlebu in padec v odtočni kanal je prva opazila Jolanda Šter iz Tržiča. Tomaža Globočnika pa sta najprej začela reševati 17-letna Janči Perko in Zeljko Perko iz Tržiča. -jk 1>l 4P* * m IBfc *** %M lUf JHk Novi pionirji prometniki Na štiiih centralnih osnovnih šolah v občini Kranj prav sedaj potekajo seminarji za pionirje prometnike. Predavan ja o prometu bo v tej sezoni poslušalo okoli 200 učencev, ki so se prijavili kot pionirji prometniki. Predavatelji so miličniki. Ob zaključku seminarjev bodo morali bodoči pionirji prometniki opraviti tudi izpite in šele potem bodo lahko pomagali svojim sošolcem v križiščih in na prehodih za pešce pred šolo in drugje. V kratkem bodo pionirjem prometnikom na osnovnih šolah razdelili tudi nova oblačila; rumene pelerine z znaki in s čepicami, da jih bodo ostali udeleženci v prometu bolje videli — in upoštevali. L. M. Zoženje ceste Na zoženem delu ceste promet zastaja prav zaradi tega, ker pogosto vozniki ne vedo, kako voziti. Kadar se vozni pas zoži tako, da je dovolj širok za en red vozil, problema ni. Takrat vozniki vedo, da bodo zavo-zili na nasprotni vozni pas in čakajo na prost prehod. Problem pa nastane na tistem voznem pasu, ki je dovolj širok za dva reda vozil, kjer so označeni ali pa neoznačeni prometni pasovi. Će sta na voznem pasu označena dva, potem tu vozita dve koloni vozil: zunanja (desna) in (notranja). Ko ti dve koloni prideta do prometnega znaka »zoženje ceste z desne strani«, se desni prometni pas zoži ali popolnoma izgubi. Takrat navadno desna kolona vozil išče prehod na levi prometni pas z grobim izsiljevanjem. V takih primerih nastaja avtomobilska gneča, ker si marsikateri voznik drugače razlaga prometni znak in po njem kroji svojo prednost. Položaj je še slabši, če na voznem pasu, ki je širok za dva reda vozil niso označeni prometni pasovi. Takrat smo priča izsiljevanja prednosti z desne strani zaradi »desnega pravila«. Otrok pred avtomobil V križišču Ceste JLA in Stritarjeve ceste v Kranju se je v torek, 19. marca, dopoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Jelovčan (roj. 1945) iz Mač je vozil proti Koroški cesti, ko je v križišču nenadoma pred njegov avtomobil skočil Matjaž Rakovec, star 6 let, iz Stru-ževega, ki se je iztrgal materi iz rok. Avtomobil je otroka zbil po cesti, na srečo pa je bil Matjažek le lažje ranjen in je bil po zdravniški pomoči poslan v domačo oskrbo. Nepreviden otrok Na Smledniški cesti v Kranju je v torek, 19. marca, ob 19. uri z desne strani skočila na cesto pred avtomobil Borisa Puclja (roj. 1948) iz Kranja 7-letna Renata Severnik s Savske ceste. Avtomobil je deklico oplazil, da je padla po cesti. Voznik je po nesreči ustavil in deklico vprašal, če se ji je kaj zgodilo. Ta je zanikala, zato je voznik odpeljal naprej. Kasneje pa se je izkazalo, da ima Renata rane po levi roki in so jo prepeljali v bolnišnico. Avtomobil pod cesto V torek, 19. marca, ob 23. uri se je na cesti med žičnico Vogel in hotelom Zlatorog pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Sašo Jug (roj. 1949) iz Kranja je v ostrem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno, kjer je avtomobil trčil v steber ograje na mostu, od tu pa ga je vrglo v grmovje pod cesto. V nesreči je bil voznik Jug ranjen, prav tako tudi sopotnik Marino Martinčič. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 6000 din. Motorist umrl V sredo, 20. marca, nekaj po 1. uri zjutraj se je na Cesti železarjev na Jesenicah pripetila huda prometna nezgoda. Motorist Nešad Popaja (roj. 1949) z Jesenic je vozil proti Jesenicam. V desnem nepreglednem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po sredini ceste zaneslo v tovornjak, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Muslija Andrović (roj. 1940) z Jesenic. V trčenju je bil voznik Popaja tako hudo ranjen, da je v bolnišnici umrl, sopotnica Cvetka Rajlič z Jesenic pa se zdravi hudo ranjena v bolnišnici. Nenadoma pred avtomobil V četrtek, 21. marca, popoldne je na Kolodvorski cesti na Bledu nenadoma skočila pred avtomobil Božidarja Jemca (roj. 1940) z Bleda osemletna Jana Ščančar z Razgledne ceste na Bledu. V nesreči je bila deklica ranjena in so jo prepeljali v bolnišnico. Padel s kolesom V četrtek, 21. marca, ob 20. uri je na cesti drugega reda v vasi Podpulferca med Škofjo Loko in Poljanami pri zavijanju v desno na stransko pot padel voznik pony ekspresa Anton Erbežnik (roj. 1937) z Drage. Huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico. L. M. SC-2. Kako naj se vozniki v takih primerih ravnajo? Na sliki št. 1. je narisan primer, če se vozni pas za en red vozil zoži z desne strani. Zelo redko pa se navadno zoži z leve strani. Ne glede na to ali je zoženje ceste zaznamovano ali nezaznamovano s prometnim znakom, mora voznik takoj ugotoviti, kakšno je stanje ceste, po kateri vozi. Videti mora, če Odpeljal avtomobil V torek, 19. marca, med 21. in 22. uro je neznanec odpeljal z dvorišča hotela Jelen v Kranju osebni avtomobil fiat 1300 last Bojana Erbežni-ka iz Naklega. V avtomobilu je bil še plašč iz rjavega velurja s krznenim ovratnikom, usnjena aktovka in manjša sprevodniška torbica, v kateri je bilo okoli 1600 din ter strojček Ames za vozovnice. Avtomobil so našli naslednji dan karamboliran v H rastju, za »sposojevalcem« pa poizvedujejo. SI. 3 se vozni pas zožuje ali popolnoma izgublja. V obeh primerih mora voznik voziti previdno in prilagoditi hitrost vozila stanju ceste. Če je vozni pas popolnoma zožen z desne strani, mora voznik počakati (če je to zaradi prometa potrebno) tam, kjer se pas izgublja. Ko se prepriča, da je nasprotni vozni pas prost in da ga nihče ne prehiteva, vključi ustrezni smerni kazalec in zapelje naprej. Tam, kjer je vozni pas širok za dva reda vozil, se lahko nenadoma izgubi desni ali pa levi prometni pas. V takih primerih se mora voznik ravnati po prometnem znaku, če pa ga ni, pa mora voziti prav tako kot če bi bil znak postavljen (slika št. 2 in 3). Ko se na taki cesti prometni pas zoži, mora voznik počakati tam, kjer se pas izgublja, ali pa že prej zapelje na pas, ki ga zoženje ceste ne ovira. Pri zoženem delu voznega pasu se mora torej voznik prepričati, če je prometni pas, na katerega mora zapeljati, prost, šele nato se vkl juči v promet. Velja Kocič Zahvala Ob nenadni izgubi drage mame in babice Jožefe Nerat se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala sosedom in družinam Kočar, Ferjan, Dolenc, Peternel in Blejc ter uslužbenkam Tovarne Verig Lesce za nesebično pomoč. Hvala dr. Gračnerju za zdravniško pomoč, godbi na pihala DPD SVOBODA Lesce za spremstvo in g. župniku z Bleda za tolažilne besede pri maši zadušnici. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Žalujoča hčerka Jožica in vnuk Branko Lesce, 15. marca 1974 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame Ane Papler roj. Kersnik se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem ter kolektivom LIP — Bled, Iskra Otoče, Peko Tržič, za tolažilne besede, izraze sožalja, številne vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi dr. Martinčiču za požrtvovalno zdravljenje na domu ter gasilcem PGD Leše za tako številno spremstvo. Iskreno se zahvaljujemo tudi č. župniku za poslovilne besede, kakor tudi pevcem bratov Zupan za prelepo petje na njeni zadnji poti in ob odprtem grobu. Posebno zahvalo pa smo dolžni Marici Valjavec in Anici Bohinjec za njuno nesebično pomoč v času njene hude bolezni in nazadnje za pomoč v naših najtežjih trenutkih. Še enkrat vsem najlepša hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerke Mira, Anica, Micka z družinami, brat Francelj in sestra Marija. Leše, Podnart, Zadraga, Tržič, Popovo, 15. marca 1974 Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Blaža Krta šoferja v Iskri se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje in ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Najlepša hvala požrtvovalnim sosedom, ki so nam ob tem težkem trenutku pomagali in vsem tistim, ki so nam nudili denarno pomoč. Hvala podjetjem ZP Iskra (ATN, obrat merilnih naprav, prevoz, Iskra Lipnica, kolektiv Iskra), Merkurju, Globusu in podjetju Živila Kranj ter I. č. razredu gimnazije Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Stanetu Potočniku in zdravniškemu osebju Onkološkega instituta v Ljubljani, ki so mu lajšali bolečine, g. župniku Slabetu za pogrebni obred in poslovilne besede ter za poslovilne besede šoferja Andreja Ažmana. Zahvaljujemo se tudi gasilcem iz Iskre in Šenčurja. Žalujoči: žena Amalija, hčerka Hermina in ostalo sorodstvo. Šenčur, 18. marca 1974 Zahvala Še vedno ne moremo verjeti trenutku usode, 15. marca 1974, ko nam je gospodar življenja in smrti v 38. letu starosti nenadoma poklical k večnemu počitku našega ljubljenega, nepozabnega sina, brata in strica Jožeta Krča Matjakovega iz Grada Ob tej izgubi se najlepše zahvaljujemo požrtvovalnim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegov mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni izreči sodelavcem Jelovice — obrat Cerklje in LIP Jelovica, častiti duhovščini za pogrebni obred, fantom iz Grada, ki so ga nosili na njegovi zadnji poti, oktetu Jelovica za izredno lepo zapete žalostinke, tov. Umniku Janezu za ganljiv govor ob odprtem grobu, krajevni skupnosti Grad in mizarjem Trata za podrajeno cvetje in vence. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, brat Štefan, sestra Angelca, sestra Anica z možem, sestra Micka z družino. Grad, 20. marca 1974 Posredujemo prodajo Skaramboliranihvozil: 1. osebni avto VAZ-LADA, leto izdelave 1972 s 26.000 prevoženimi km. L' y,% h1 . Začetna cena 17.000 din. 2. osebni avto citroen 2CV, leto izdelave 1972 z 21.600 prevoženimi km. Začetna cena 6000 din. Ogled vozila pod št. 1. je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj v Kranju. Ogled vozila pod št. 2. pa je možen pri lastniku vozila Kranj — Kidričeva c. 17. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava PE Kranj do srede, 27. marca do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Po izbirnih nastopih je končno znana jugoslovanska moška in ženska reprezentanca, ki bo od 17. do Danes in jutri Ljubljana — V Hali Tivoli se bodo danes in jutri nadaljevali boji na svetovnem prvenstvu v hokeju skupine B. Jugoslovanska reprezentanca se bo jutri ob 20.30 pomerila z Romunijo. Kranj — V zadružnem domu na Primskovem bo jutri ob 7,30 slovensko člansko prvenstvo z zračno puško za »zlato puščico«. Planica — Na 90-metrski skakalnici | bo on 10. uri slovensko člansko prvenstvo v skokih. -dh 25. maja branila naše barve na svetovnem prvenstvu v kegljanju. Na pot v zahodnonemško mesto Heidel-berg bodo odšli: Dragaš (Medve-ščak), Steržaj (Branik), Turk (Triglav), Česen (Gradiš), Miklavčič (Koper), Biber (Grmoščiča) ter Mihajlovič (Novi Sad), pri ženskah pa Krištof (Tekstilac, Zagreb), Sivka (Grmoščiča), Urh, Marine (obe Celje), Culič, Janša (obe Ljubljana-Cen ter) in Ludvig (Store). V okviru priprav bodo naši izbranci odigrali še nekaj mednarodnih prijateljskih srečanj z ZHN, Romunijo in CŠSR. -dh Uspehi Alplesovih športnikov V Železnikih v Selški dolini delujeta dve športni društvi: ŠD Alples in ŠD Železniki. Prvo ima pod svojim okriljem rokometaše, nogometaše in smučarje tekače, drugo pa sankače in alpske smučarje. Tokrat želimo predstaviti športnike, ki tekmujejo pod Alplesovo zastavo, drugič pa bomo spregovorili še o sankačih in alpincih iz ŠD Železniki. »Zdi se mi, da smo dolgo vsako sekcijo po malem zanemarjali,« prvi predsednik ŠD Alples iz Železnikov Tone Kemperle. »Šele letošnjo sezono smo praktično resneje poprijeli za delo, začeli delati bolj načrtno. Vzgajamo celo vrsto mladih športnikov. Začeli smo pri pionirjih, ki jih je več kot športnikov iz ostalih starostnih kategorij skupaj. Morda bi najprej kazalo spregovoriti o smučarjih tekačih. S panogo so precejšnje težave. Zanjo je značilen izredno visok odstotek osipa. Želeli smo ustanoviti tudi žensko tekaško ekipo, vendar nam ni uspelo. Kljub temu še nismo vrgli puške v koruzo. V tesnem sodelovanju s šolo bomo na vsak način skušali spraviti stvar z mrtve točke. Med najboljše dosežke naših smučarjev tekačev bi brez dvoma lahko prišteli rezultate tekmovalca Grašiča, zmagovalca letošnjega tekmovanja za jugoslovanski memorialni pokal ter republiškega prvaka in tretjeuvrščenega z državnega prvenstva v biatlonu. Med mladinci se je domačin Tone Nastran na državnem prvenstvu uvrstil na tretje mesto, zmagal pa je tudi na tekmovanju za Beštrov memorial. Veliko pričakujemo od državnega prvenstva za pionirje, ki bo v Ložu, in to kljub temu, da bomo startali brez našega najboljšega predstavnika Vilka Berceta, ki je odpotoval v Švico na tekmovanje za pokal Berauer.« V okviru Alplesa delujeta dve ženski in dve moški rokometni ekipi. Najboljše rezultate dosega ženska A garnitura, saj so dekleta uvrščena v II. zvezni ligi — zahodna skupina na četrto mesto. »Rokometašice se na drugi del tekmovanja v II. zvezni ligi načrtno in z vso zagrizenostjo pripravljajo že od decembra. Ekipa sodeluje tudi na tekmovanju v zimski ligi. Lahko rečem, da je naraščaja med rokometaši dovolj, res pa je tudi, da vmes manjka najmanj ena generacija. Povprečna starost B ekipe je 14 let, treba pa je povedati, da katerekoli igralke iz najboljše ekipe ne bi bilo lahko nadomestiti.« Športno društvo Alples je bilo ustanovljeno pred približno štirimi leti. Danes ima v svojih vrstah približno 160 aktivnih športnikov. Društvo ima enega profesionalnega in sedem honorarnih trenerjev. Treba pa je tudi pripomniti, da je najmanj vsak petnajsti prebivalec kraja aktiven športnik. »Sodelovanje s ŠD Železniki je odlično!« pravi Tone Kemperle. »Vse prireditve pripravljamo skupno. Plodno sodelovanje pa seveda nameravamo še razvijati in krepiti!« J. Govekar Jubilejna »zlata puščica« v Kranju Po gorenjskih krajih KOROŠKA BELA (DS) — Kljub pomanjkanju snega bo krajevna organizacija ZB NOV Javomik —Koroška Bela organizirala v nedeljo, 24. marca, tradicionalni kurirski smuk na IVistavi v Javorniških Rovtih. Tokrat ga bodo zaradi pomanjkanja snega organizirali le za šolsko mladino. Kurirski smuk prirejajo v spomin na padle kurirje, ki so padli med zadnjo vojno v Karavankah v Medjem dolu. PLANICA (JJ) — Na 90-metrski skakalnici bo v nedeljo republiško prvenstvo ,v skokih za člane, kjer bo nastopilo okoli 40 skakalcev. Državno prvenstvo za starejše mladince pa bo v nedeljo, 31. marca, na Pokljuki skupaj s prireditvijo za pokal Tržiča, ki jo organizira TVD Partizan Križe. PODNART (CR) — Strelska družina Stane Žagar Podnart bo organizirala v nedeljo, 24. marca, ob 9. uri pri kulturnem domu strelsko tekmovanje za vse člane aktiva mladih iz krajevne skupnosti Ljubno in Podnart. KRANJ (JP) - V spomin na tragično preminulega mladinskega aktivista Jožeta Konca je mladinski aktiv Creine preteklo soboto organiziral na Krvavcu tekmovanje v veleslalomu, na katerem je nastopilo blizu 1(X) tekmovalk in tekmovalcev iz 14 mladinskih aktivov. V konkurenci mladink je zmagala Eti Kurnik iz Ljubljanske banke, med mladinci pa Luka Krničar (Jezersko). IVehodni pokal v ekipi konkurenci je osvojila ekipa Elektrotehničnega podjetja Kranj. ŠKOFJA LOKA (DE) - v letošnjem tekmovanju občinske pionirske košarkaške lige za pionirke občine Sk. Loka so nastopile v prvi skupini tri ekipe. Vrstni red: 1. OŠ Ziri H, 2. OŠ Trata H, 3. OŠ Škofja Loka. Najboljša strelka je bila Neda Kavčič (Tabor) s 7!> koši. ŠKOFJA LOKA (JS) - Jutri bo v Šk. Loki občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje bo organiziral Kondor z (lodešiča. Tekmovali lx>do člani in mladinci. Vinko Frelih (Iskra) 10-kratni občinski prvak in 3-krat ni republiški zmagovalec tekmovanja za »zlato puščico«. Smučarji iz Jelovice so tekmovali Sindikalna organizacija lesnoindustrijskega podjetja Jelovica Škofja Loka je minuli ponedeljek na Starem vrhu organizirala tradicionalno .smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Prijavljeni člani kolektiva — 32 jih je bilo — so se pomerili na 300 metrov dolgi progi s 35 vratci. Pri moških je zmagal Brane Medja (0:37,20) pred Lovrom Kalanom in Mihom Plešcem, ki si delita drugo in tretje mesto (0:39,60), pri ženskah pa Smiljana Oblak (0;49,20) pred Stanko Emeršič (0;52,20) in Rado Krajnik (1;09,00). M J% gggr 4 C Četrtkove svečane otvoritve in tekme Jugoslavija : Avstrija so se poleg pokrovitelja svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani podpred-TTftlrpi »74 sednika predsedstva SFRJ in predsednika SZDL Mitja Ribičiča ogledali nuKCJ 1 ^ tudi sekretar predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik CK ZK Slovenije France Popit, predsednik IS Slovenije Andrej Marine in drugi. — Foto: F. Perdan Felc med komentatorji Eden izmed najboljših jugoslovanskih hokejistov Jeseničan Albin Felc letos ni med izbranci, ki se na svetovnem prvenstvu bore v Ljubljani. Vseeno pa je Bine prisoten v Hali. Ima »»ovo nalogo, saj dogodke n& ledeni ploskvi komentira za Sportske novosti. •dh Jugoslavija: Avstrija 10:3 Ljubljana — V Hali Tivoli se je v četrtek začelo svetovno hokejsko prvenstvo skupine B. Po govoru predsednika organizacijskega odbora Leopolda Kreseta je prvenstvo pred tekmo Jugoslavija : Avstrija odprl pokrovitelj podpredsednik predsedstva SFRJ in predsednik SZDL Mitja Ribičič, ki je dejal: »Kot pokrovitelj svetovnega prvenstva želim organizatorjem, da bi uspešno izpeljali zahtevno organizacijo in ustvarili najbolj-še pogoje za potek prvenstva. Želim vsem reprezentancam osmih držav veliko športnega uspeha in dobrega počutja v naši domovini, socialistični Jugoslaviji ter želim vsej športni javnosti in številnim gledalcem veliko športnega užitka.« »Ob tej priložnosti prinašam pozdrave predsednika republike Tita z željo, da bi ta prireditev prispevala k sožitju med n»rodi. Otvarjam svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B 1974 v Ljubljani.« Med gosti so bili tudi sekretar predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marine, predsednik CK ZKS France Popit in drugi. 2e dopoldanska ter večerne tri uvodne tekme so pokazale, da bomo v Ljubljani videli lepe in zanimive igre. Za prvo presenečenje so Poskrbeli Nizozemci, ki so prepričljivo odpravili favorizirane Romune. V °stalih dveh pa je Norveška izgubila 2 ZRN, ZDA pa so premagale Japonsko. JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA 10:3 Ljubljana — Svetovno prvenstvo " skupine Jugoslavije : Avstrija 10:3 (1:1, 3:1, 6:1) Hala Tivoli, gledalcev 3000, sodnika Ehrensperger (Švica) »n Erhard (ZRN). Strelci 1:0 G. Hiti (8), 1:1 Samo-(20), 2:1 G. Hiti (22), 3:1 R. Hiti (26), 3:2 Platzer (29), 4:2 Tišler (36), B. Jan (41), 6:2 R. Hiti (47), 7:2 Mlakar (50), 8:2 R. Hiti (55), 8:3 Woves (56), 9:3 G. Hiti (57), 10:3 G. Hiti (57). Jugoslavija: Knez, Albreht, Jug, Jakopič, S. Košir, Tišler, Kumar, ^enaud, Beravs, G. Hiti, Putrle, kmolej, Petač, Poljanšek, Mlakar, Hiti, Gojanović, B. Jan, T. Košir. n Avstrija: Schilcher, Prochaska, uareb, Felfernig, Hausner, Schvvit-Russ, Jager, Samonig, Puschnig, "oller, Zahradnicek, Haiszan, Hen-*Jer> Moser, Woves, Platzer, Schnei-der, Herzog. V Kranju bo v nedeljo republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za trofejo »zlata puščica«. Po prijavah sodeč bo na njem nastopilo prek 120 strelcev, ki so na občinskih prvenstvih uspeli pristreljati 525 krogov od 600 možnih. S tem bo zaključeno eno izmed najbolj množičnih tekmovanj v streljanju. V tekmovanju za zlato puščico lahko sodelujejo vsi člani strelskih družin ne glede na starost ali spol. Doseči morajo le predpisano število krogov, ki jim odpre pot na občinsko in pozneje na republiško prvenstvo. Tako bodo jutri v Kranju zbrani le najboljši tekmovalci, katerim se bodo pridružili vsi dosedanji zmagovalci. Zanimivo je, da večina prvakov še vedno dosega predpisano normo, čeprav so nekateri že precej v letih. Med kandidate za letošnjega prvaka prav gotovo sodita tudi Kranjčana Naglič in V. Frelih, ki sta že nekajkrat zmagala. Od ostalih prijavljenih pa je treba vsekakor upoštevati Hro-bata in Klementeja iz Nove Gorice, pa še Šenekarja iz Mari- bora, Dobovičnika iz Celja ter Mrkuna in Vršaja iz Ljubljane. Pokroviteljstvo' nad tekmovanjem je prevzela Iskra — Elektromehanika. B. Malovrh Turk in Česen med izbranci Franci Naglič (SD »Stane Kovačič« Kranj) občinski prvak tekmovanja za »zlato puščico« za leto 1974. Naša izbrana vrsta se je prvič izkazala. Po uvodni slabi prvi tretjini so v preostalih dveh zaigrali dopadljivo. Bilo je dovolj hitrih in lepih kombinacij, dosti odmerjenih strelov na vrata gostujočega vratarja in kar 10 golov za njegovim hrbtom. Zmaga je zaslužena, bila pa bi lahko še višja, saj so naši zamudili precej zrelih prilik. V ekipi z modrim grbom sta se odlikovala oba Hitija, Tišler, Jug in Jakopič, pri Avstrijcih pa veteran avstrijskega hokeja Pusch-nik. Ostali izidi: ZRN : Norveška 7:4, (2:1, 5:1, 1:1), Romunija : Nizozemska 5:7 (1:2, 2:3, 2:2), ZDA : Japonska 7:4 (2:0,0:2,5:2). Jutri ob 20.30 se bo jugoslovanska reprezentanca pomerila z Romunijo. D. Humer Naš reprezentant Gorazd Hiti je že v osmi minuti presenetil gostujočega vratarja. V ozadju za Hitijem je še naš Janez Petač. — Foto: F. Perdan Ko so v zvezni gospodarski zbornici razpravljali o vzrokih za pomanjkanje umetnih gnojil, predvsem dušičnih, so ugotovili, da pomanjkanje utegne resno ogroziti spomladansko setev. Predlagali so prepoved izvoza umetnih gnojil ter grajali špekulacije, da bi bila cena gnojil še višja. Menili pa so, da je za pomanjkanje še več drugih vzrokov. Kmetijstvo se preusmerja in potrebuje vedno več gnojil, proizvajalci pa tako hitremu porastu niso kos. Prizadelo jih je pomanjkanje električne energije in povzročilo za okrog 100.000 kilogramov manjšo proizvodnjo. Kmete in proizvajalce gnojil je presenetila še zelo zgodnja pomlad, ki se je začela najmanj mesec prej kot običajno. Vzrokov je sicer še več, vendar so po sodbi odgovornih našteti najpomembnejši. O preskrbi jenost i z umetnimi gnojili, potrošnji in pripravami na spomladansko setev smo se pogovarjali v torek s kmeti. Ugotovili smo, da tisti, ki je gnojila kupil jeseni, danes nima skrbi, ostali pa si belijo glave, kako bo z gnojenjem. okrog 3()