UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 87 iterilfea M .AJRtI BO** m-e 11. septembra 1IMM. lefciaiM* Zloba in neumnost. Minister notranjih zadev Nastas Petrovič se je pred kratkem izjavil o Pribičeviču, da je to človek, ki nima niti ene lastnosti, potrebne pravemu in treznemu, kulturnemu in uspešnemu politiku. Pribičeviča je enkrat samo zlobnost in zagrizenost, drugič pa napravi vtis, kot da bi ne bil čisto razsoden. Če je drugo, potem ga je treba obžalovati kot človeka, a mora se le reči, da vse njegove lastnosti niso primerne za človeka, a še manj za politika. Sodba ministra Petroviča je ostra, a pri tem popolnoma točna. To potrjujejo vsi, ki Pribičeviča dovolj dobro poznajo, vidi se pa to tudi na njegovih pristaših, ker slabe lastnosti voditelja so v polni meri prešle tudi na celo članstvo njegove stranke. Minister Petrovič je še omenil, da je za demokrate sreča, ko so se Pribičeviča iznebili, nesreča pa za radikale, katerih se sedaj drži. Zlobnost in zagrizenost pomešana z nerazsodnostjo je v največji meri obdala veliko večino Pribičevičevih ali samostojnih demokratov in te slabe ter tudi pogubo-nosne lastnosti se vidijo najbolj sedaj, ko bije ta družba najvročekrvnejši boj proti sedanji vladi. Ta boj je boj samih laži in ima to znamenitost, da je še bolj nerazsoden, kot pa zloben. Pribičevičevi pristaši so namreč na silno krivi poti, ko mislijo, da je ljudstvo nerazsodno in neumno. Policajdemokratski listi prihajajo s stvarmi, ki ljudi naravnost osupnejo po svoji nezaslišani neumnosti in po svojem nerodnem varanju. Tako čitamo dan dan po »Jutru«, »Narodu«, »Taboru« in »Domovini« nerazsodne hujskanje glede davkov. — Policajdemokrati pravijo, da se davki na vso moč iz-tirjujejo. Davki se pa ne iztirjujejo ne bolj in ne manj, kakor pod prejšnjo vlado, ki je kriva teh davkov in pritiska davčnega vijaka. Ta vijak so privili radikali in Pribčevčevci in sedanja vlada, ki je vzela na program izenačenje davkov, davčnega vijaka v nekaj tednih ne more zopet odviti. Da se tolikega dela ne more izvesti preko noči, je pač jasno vsakemu pametnemu človeku. Nadalje se izmišlja in laže, da meče vlada invalide in penzijoniste skozi vrata. Res je ravno nasprotno, da se po dolgih letih pod sedanjo vlado prvič sprejemajo predlogi invalidskih in drugih organizacij ter uvrščava j o v nove zakone, ki bodo po možnosti popravljali od poprej nakopičeno velikansko krivico. Policajdemokratskim lažnjivcem in hujskačem tudi prav dobro služi obstoječa vojska. Na vso moč nuj-skajo, očitajo in vpijejo o velikih stroških sedanje vlade za armado. To očitanje je tudi silno zlobno in neumno, ker ne gre za nič drugega, kakor za vzdrževanje tistega števila vojske, ki je bilo določeno od prejšnjih vlad in ki se črez noč tudi ne da odpraviti, razven z novim proračunom. Če bi vlada v tem oziru kaj ukrenila bi bili Pribičevci prvi, ki bi zagnali strašen vik in krik, češ, da vlada »ogroža in ruši državo«. Po tistih listih, ki so poprej pisali,, kako dobro se našim fantom godi pri vojakih v Makedoniji, čitamo sedaj kar na enkrat, da je škandal in krivica, da naši fantje še niso prišli iz Makedonije domov služit vojake. Kako se premeščajo veliki vojaški oddelki, je ljudem dovolj dobro znano. To vedo prav dobro tudi policajdemokratski lažnjiv-ci in hujskači ko pišejo o vojaških razmerah, zatajujejo, kakor svoja prejšnja stališča in naziranja, tudi to, da se uvaja sedaj nov red v vojski in da ne ostanejo več nekaznovane razne surovosti višjim napram nižjim. Ker se korupcija sedaj odločno pobija, si Žerjavovci posebno korupcijo izmišljajo. Za njih je korupcija, da je bil profesor Jarc imenovan za vladnega komisarja Kmetijske družbe. Žerjavovci si namreč mislijo, da so ljudje že čisto pozabili, kako je avtonomijo Kmetijske družbe poteptal Pašič—Pribičevičev režim, ki je postavljal za komisarje Žerjavovc hlapce. Komisarji so sploh izum prejšnjega režima, ki je uničeval samoupravo, da je zamogel po svojih hlapcih ljudsko voljo enostavno potlačiti. Sedanja vlada tega ne pozna, ampak uvaja v upravo duh enokopravnosti in spoštovanja do zakonov. Pri Kmetijski družbi ima profesor Jarc voditi posle družbe tako dolgo, dokler s!e ne izvršijo volitve. Podobnih bedasto-zlol nih hujskarij in laži bi se dalo navesti dolgo vrsto; fa ni potreba, ker je pristaše prejšnjega režima popoln ona obsenčil duh dobroznane-ga voditelja in ker so povrh še čisto glavo izgubili vsled vladnih ukrepov za pobijanje in preganjanje korupcije. Izguba oblasti in pa še strah pred odgovornostjo je od kolovodij navzdol popolnoma zdivjal in zmešal vse stebre Pašič—Pribičevičeve stranke. Pozor pred hlapci prejšnje vlade v državni službi. s Ob priliki jugosokolskega izleta v Zagrebu so mnoge priče slišale od raznih policijskih organov, ki niso hoteli posredovati ob raznih pouličnih spopadih, naslednje, prav značilne besede: »Naj se le tepejo, naj le nastanejo kravali, da Davidovičeva vlada pade in Pri-bičevič zopet pride!« Nadalje so poročali vsi listi, razven onih par, ki služijo P. P. družbi, da so policisti, ki niso hoteli skrbeti za red ali pa so celo svojo oblast izrabljali, skrili svoje službene številke, da se jih ne bi moglo klicati na odgovornost. Te ugotovitve in pritožbe glede drznega postopanja hlapcev prejšnjega režima v državni službi pa ne prihajajo samo iz Zagreba, am- pak tudi iz drugih delov države in tako tudi v veliki meri iz krajev predvojne Srbije. Beograjski list Davido-vičeve stranke »Demokracija« navaja celo vrsto primerov iz dežele in pa tudi iz najbližje bližine vlade, da so se razni uradniki — agenti Pašiča in Pribičeviča, izkazali s pravo upornostjo proti naredbam sedanje vlade. Značilne primere beležijo iz vseh ministrskih oddelkov. Največ upora je bilo seveda tedaj, ko so novi ministri prevzeli svoje posle. Razni načelniki niso hoteli izročati spisov, drugi so pa zopet skrajno sumljivi, da so pomagali prejšnjim režimovcem uničevati dokaze in sledove korupcije. Na kongresu UJU v Dubrovniku se je neki višji uradnik ministrstva prosvete tudi izkazal kot zagrizen agent prejšnjega režima in popolnoma sposoben za vsakd zlorabo na svojem službenem mestu. Bil je namreč najbolj vnet pri sklepanju resolucij, ki so v ostrem nasprotju z duhom sedanje vlade in običajni pozdrav zbranega učitelj stva na ministra prosvete je izzivalno izostal baš na njegov predlog. Pašič—Pribičevičevi agenti, ki' izigravajo, zasmehujejo ter tudi potvarjajo naredbe sedanje vlade, imajo namen predstavljati položaj vlade kot slab in nestalen. Delo teh sumljivih ljudi v državni službi naj bi vplivalo na ljudstvo, češ, poglejte, kako slaba je vlada, ko še mi vedno delamo, kakor hočemo in kakor smo poprej delali. Na to karto polagajo voditelji prejšnjega režima veliko važnost in če se sumljivim agitatorjem Pašič—Pribičeviča v državni službi ne prepreči zavrat-niško in rovarsko delo, nastane lahko znatna škoda. Med agenti P. P. režima je prav malo tako daleč zapeljanih ljudi, ki bi bili v resnici uvenjeni, da je sedanje stanj'e samo prehodno, in sicer kratkodobno, marveč največ je takih, ki ne kljubujejo iz slepe zapeljivosti, ampak preračunano in po navodilih strankarskih voditeljev, od-nosno vsled tega, ker so po poklicu že davno stmnkarji in ne več uradniki, če se te kratkotn&lo odpravi iz službe, ne bo pač nobene škode, ampak ravno nasprotno, velika korist, kar bi se na ta način zopet ukrepil.i vrsta in zavest neodvisnega uradništva ter bi tako blod-neži in zaslepljencir^ami od sebe prenehali. Pašič in Pribičevie sta leta in leta trebila nepri-stranost iz uradniških vrst, a to gotovo tudi sama vesta, da njuna vzgoja in vera v stari režim ne more dolgo ostati, če novi režim pravice in zakonitosti pokaže vso svojo moč in po potrebi tudi vso strogost. Radi tega voditelji Pašič—Pribičevičeve politike na vso moč hujska-jo svoje pristaše-uradnike, češ, če se z njimi da kaj doseči, se doseže hitro, ali pa nič in nikdar več. To po-trjujejo razni izgredi, ki so se dogodili takoj po nastopu nove vlade ter se po malem še nadaljujejo ali pa vsaj pripravljajo. Ko so po Srbiji pristaši sporazuma proslavljali vladno spremembo, so postopali razni na- Dr. A. Jehart: Nekaj o potovanju v svetopisemske dežele. »Potovanje —? Pa v takih dragih časih —? Tega pač ni treba —? Kje bodete pa denar dobili—?« Tako čujemo tega in onega ugovarjati. Da vas pomirim, vam bom na vsa ta huda vprašanja lepo po vrsti odgovoril. Prepričan sem* da bodete še preden vse preberete že navdušeni pristaši moje misli. — Vsak rokodelčič mora potovati, da se razgleda po svoji stroki. Tudi profesor Sv. pisma je rokodelec, njegovo orodje so knjige, njegova stroka je razlaganje Sv. pisma, delo njegovega truda pa je izobrazba mladih duhovnikov. Kdor pa hoče razlagati in učiti Sv. pismo, ta si mora ogledati svetopisemske dežele. Kakor veste, nam podaje Sv. pismo Božje razodetje. Bog pa nam razodetih resnic po večini ni podal zbranih in sestavljenih, kakor jih imamo danes na primer zbrane v katekizmu, ampak, bi dejal, v okvirju zgodovinskih dogodkov. Zgodovina človeštva in posebič zgodovina Izraelcev je nositeljica, je posoda Božjih obljub in Božjega razodetja. Izraelci pa so živeli v deželah, ki so čisto drugačne nego naše, v deželah, ki jih imenujemo »Jutrovo«, »svetopisemske dežele.« Gore in doline, vode, rastlinstvo in živalstvo, vse je drugačno. Ljudje tam drugače živijo, drug jezik govorijo. Njihovo življenje in obnašanje, njihovo delo in opravilo, — vse se je razvilo pod vplivom njihove vroče domovine. Kajti svetopisemske dežele ležijo v vročem pasu ali pa vsaj čisto blizu njega. Življenje in mišljenje Izraelcev in njihovi! potomcev Judov in drugih narodov, ki jih še omenja Sv. pismo, pa odseva iz vsake strani Sv. pisma, čisto drugačno je nego smo ga vajeni mi, nepojmljivo, tuje, večkrat nerazumljivo. Sv. pismo je zares pismo, pisano v daljnih krajih in naslovljeno na vse človeštvo. Pa je tudi pismo iz davnih časov! Dogodki, la so nositelji Božjega razodetja, so-se vršili več tisoč let pred nami. že zdavnaj so se svetopisemska mesta podrla v prah in razvaline, sto- in stoletja so valovela črez nje, vojske so jih teptale, čas je nasul več metrov visoke ruševine na zidove, nekateri kraji so brez sledu izginili, druge spet šele v najnovejšem času s trudom izkopavamo iž sipin. In o teh daljnih krajih in davnih dobah govori Sv. pismo. Dan na dan bi naj svetopisemski učenik vse to razlagal, pa teh krajev sam še nikdar videl ni! Le slabo nadomestilo bi bilo, kar so drugi videli in izkusili. To bi se reklo, gledati in opisovati svet, kakor se vidi skozi tuja očala. In tuja očala ne svetijo dobro! Sam mora vse videti, potem bo s pridom učil in šele tedaj bodo imele njegove besede pravo vrednost in veljavo. Ker je študij svetopisemskih krajev take važnosti, so sv. Oče v posebni okrožnici toplo priporočali vsem, ki se bavijo s Sv. pismom, naj vsaj enkrat v življenju potujejo v te dežele. In ogledati si mora vse. V Palestino pojde, hodil bo po stopinjah Gospodovih, prisluškoval bo hribom, dolinam, šuštenju oljčnih gozdov, šumenju Jordana, skušal bo zvedeti, kaj pripovedujejo o Gospodu in o Njegovih besedah, ki so tod donele. Opazoval bo življenje. Jutrovec se je malo izpremenil od svetopisemskih časov sem, kultura se ga ni mnogo dotaknila. Današnji orientalec živi več ali manj še vedno tako, kakor ga nam slikajo Evangeliji. Iti pa mora tudi v Egipt in na Sinaj, po sledovih Izraelovih. Štiristo let so živeli Izraelci v Egiptu, štirideset let v puščavi sinajski. Pet Mojzesovih knjig govori o teh dogodkih. Nadležni faraoni so večkrat vpadii v dežele izraelske, egiptovska kultura ni ostala brez vpliva na njihov razvoj. Egiptovski hieroglifi, sklesani v skale in na spomenike in pisani na »papiros«, nam pripovedujejo o življenju in mišljenju Egipčanov noter nazaj do četrtega stoletja pred Kristusom. Marsikaj zanimivega se najde v teh starodavnih slovstvenih spomenikih, kar je velik« važnosti tudi za razumevanje Sv. pisma. Tudi k Rudečemu morju bo šel in poiskal mesto? kjer so po vsej verjetnosti Izraelci potovali črezenj. In v Sinaj sko puščavo in pa na samo goro Sinaj bo tudi treba iti in še dalje po sledovih Izraela. Lastna izkušnja in lastno naziranje teh krajev bo mnogo pripomogla k rešitvi marsikaterega še nerešenega vprašanja v Mojze -sovih knjigah. Obiskal bo dežele onstran Jordana, dežele Idumej-cev, Moabičanov, Amonitov. Ostanki teh ljudstev še danes žive pozabljeno pastirsko življenje med svojimi griči, prav kakor nekdaj ob času Davidovem. Tudi v Damask pojde in si pogleda »Ravno ulico«, kjer je molil izpreobrnjeni Paul, in na Libanon k cedram, ki jih toliko hvali Sv. pismo. Na visokem gorskem sedlu Libanona še danes stoji par ceder, 2—3 tisoč let starih, ki so Salomonove čase videle —. Nazadnje pojde tudi še Babilon in v Ninive. Mnogo govori Sv. pismo o teh krajih. V sivi davni dobi, 5—6 ti soč let pred nami so tod živeli narodi, ki so danes po- čelniki in komisarji ravno tako, kot da bi še vladal prejšnji režim. Po Bosni dn Dalmaciji so od prejšnjega režima najeti in zaslepljeni državni uradniki še tedne in tedne po nastopu nove vlade najhujše izrabljali svojo oblast, a ker je ljudstvo tako razumno, da loči nove od starih, in razume, da se duh prejšnjega protiljud-skega režima ne da kar črez noč odstraniti, seveda niso dosegli svojih ciljev in namenov. Gotovo pa je, da imajo še za bodoče razne zahrbtne nakane, katerim se prepreči vsak uspeh ter se jih onemogoči za vedno na ta način, da ostane vlada z ljudstvom v najožjem stiku ter najoslrejše kaznuje in zatre vsak pojav in čin upornosti in rovarstva med državnimi uradniki, ki ne ogroža samo novi red,- ampak tudi temelje življenske varnosti in pravnega reda v državi. »lasiKrssasiBnssraaMBESHS^ Iz poglavja o narodnem gospo darstvu. Vesti iz vinorodnih dežel. Po vesteh, katere prinaša časopisje iz raznih vinorodnih dežel v Evropi, se lahko sklepa, da bo letos, celotno vzeto, precej dobra vinska trgatev. Po vinorodnih krajih na Francoskem je bila letos dovolj časa suša; šele zadnji mesec je tudi tamkaj precej deževalo in dež je popravil, kar je poprej škodovala suša-. Po celi Franciji pričakujejo letos dobro vinsko trgatev in ravno radi izgledov na dobro vinsko letino cene francoskemu vinu zadnji čas niso poskočile. V zgornji in srednji Italiji je stanje vinogradov v primeri s Francijo precej slabše, a južne vinorodne pokrajine na Italijanskem pričakujejo. za letos izborno vinsko trgatev. Iz Španije tudi prihajajo poročila o izvrstni letošnji vinski letini. Slabša so poročila glede izgledov na trgatev v Avstriji in na Madžarskem. Baš radi slabih izgledov na letošnjo trgatev na Madžarskem in v Avstriji se v teh krajih skoro dnevno spreminjajo. vinske cene. Na Čehoslovaškem pričakujejo letos izborno vinsko kvaliteto, a vendar bo trgatev v Čehoslovaški letos nekoliko slabša glede količine kakor lani. Glede letošnje trgatve so najslabši izgledi v naši državi. Dnevni dež, ki se je raztegnil v Jugoslaviji preko celih- mesecev, ki pridejo glede vinskega pridejka najbolj v poštev, še sedaj biča naše vinograde in bo letos pri nas glede kakovosti in količine zelo slaba vinska letina. Na našem vinskem trgu so začeli zadnji čas-, celo povpraševati po: hrvatskih, sremskih, vojvo dinskih in srbinjanskih vinih. Vinska kriza je v naši državi edino še v Dalmaciji. Dalmacja je prodala komaj eno tretjno od lanskega vinskega pridelka. Iz trga z živin» blagom. Iz vseh dežel v Evropi prihajajo poročila, da gonijo živinorejci vedno več živine na trg in radi tega cene živini povsod padajo. Na dunajskem živinskem trgu so padle cene za 1000—1500 avstrijskih kron pri enem kilogramu. Gene na Francoskem so padle za 10 cen-timov in nekoliko celo v Pragi. Po naših jugoslovanskih živinskih trgih je bil v zadnjem času opazovati slabši dogon živine, a cene so ostale v splošnem precej stalne. V Zagrebu so padle zadnji teden cene teletom in kravam za 25 par pri enem kilogramu. Zdravstveno stanje živine v Jugoslaviji je zelo povoljno ter zado-vljivo. Na zagrebškem sejmu so se krelale cene ži- vini v zadnjem času takole: domači hrvatski voli 10—14.50 D, bosanski 13—15, slabše vrste 9—12 D, hrvatske krave 9—14.50, bosanske 8—12, telice 12.50 do 15.50, teleta 17.50—27.50. V Beogradu so se prodajali ; pitani voli po 13—15, srednje vrste 11—12.50, ovce 8 do 9. Mesne cene v Mariboru so bile te le: 1 kg govejega i mesa I. 27.50, II. 25, III. 25; teletina I 25—30, II. 22—25; svinjina je po 22.50; konjsko meso I. 12—15, II. 8—15. j •Iz žitnega trga. Žitna trgovina se pri nas v zadnjem času zelo lepo razvija. Na žitnem trgu je dovolj blaga, pa tudi kup- j cev. Zadnje tedne so se žitne cene tako ustalile, da so j odgovarjale prodajalcu in kupcem, posebno še mlinom, i Pšenica je po 350 D — franko postaja in ta cena je po- i sebno prikladna za mline, ker so ti zadnji teden proda- : jali moko nularico po 580 D — franko postaja. Inozem- j stvo plačuje pšenico po 194 čehoslovaških kron, ako od- j bijemo od te ravnokar omenjene cene vozarino, potem pride naša pšenica v inoaemstvu na 380 D. Koruza je stalna v ceni in to radi tega, ker se pri nas veliko rabi koruze, pa tudi inozemstvo pridno povprašuje po tej robi. Koruza je sedaj po 290—300 D. Vedno deževno vreme zelo škoduje letošnji koruzi po Vojvodini in je velika nevarnost, da bo letos ravno po naših najbolj žitorodnih krajih zelo veliko pokvarjene koruze, ki ne bo za drugo, nego za pridelovanje špirita. — Trgovina z ovsom je omejena samo na našo državo in oves se giblje v cenah med 280—290 D. — Zelo veliko je na žitnem trgu zanimanje za naš fižol in sicer ponujajo cene v dolarjih inozemski trgovci. Največ našega letošnjega fižola bo odromalo na Holandsko in na Angleško. Dosedaj je imela trgovina z našim fižolom in inozemstvom v rokah Italija, a sedaj se je to preobrnilo. Cene fižolu se kretajo med 420—430 D. Iz lesnega trga. Lesna trgovina se v naši državi jako ugodno razvija. Izvoz našega lesa, ki je življenskega pomena ne samo za naše lastnike gozdov, ampak za celo državo, postaja vedno bolj živahen. Razvoj naše lesne industrije bi bil še večji, če je ne bi oviralo veliko pomanjkanje denarja, dasi zadnje čase uporablja že inozemski kapital. Dasi nam v lesni trgovini z inozemstvom ostro konkurirata Avstrija z mehkim in Rumunija z mehkim in hrastovim lesom, se izvoz od dne do dne veča; posebno se mnogo proda hrastovega lesa, po katerem naša država slovi kot prva v Evropi. Izvažamo tudi mnogo mehkega lesa, katerega večinoma producirá Slovenija in Bosna; prodaja se v Italijo in Grčijo. Trdi les se izvaža v Francijo, osobito v Marseille. Poleg denarne krize ovira naš izvoz pomanjkanje vagonov, katerega ob- čutimo vedno vsako jesen. To je tudi zakrivilo, da nas je Rumunija v Grčiji skoro popolnoma izpodrinila. — Rumunskim trgovcem tudi pomaga nizek kurz njihovega denarja (100 grških drahem je 144 D ali 400 ru-muskih lejev); tudi transportni stroški so pri njih majhni, ker spravljajo svoj les do Črnega morja po Donavi, nadalje po morju. Uporaba lesa doma je neznatna. Zida se jako malo, zato so lesni trgovci gleae tesanega lesa za stavbe navezani popolnoma na izvoz. Male trgovine na deželi in v mestih, ki so živele prej večinoma od prodaje na drobno, se nahajajo radi tega v precejšnji krizi. Skladišča so napolnjena in marsikdo mora prodati pod vsako ceno, da pride do potrebnega denarja. Izvoz tesanega lesa bi se silno dvignil, če bi Anglija uresničila svoj gradbeni načrt: da odpomore stanovanjski krizi, namerava zidati 5 milijonov stanovanjskih hiš; za zidavo bi potrebovala ogromne količine stavbenega lesa. Drva se prodajajo na Madžarsko in v Italijo. Cena se giblje med 2600—2800 D za vagon in izvoz vedno raste. Izvaža se tudi drva in rezan les v severno Afriko; vendar je izvoz tja precej riskanten in dobičkonosen le za večje firme, ki pošiljajo cele ladijske transporte. Za živahnejši razvoj izvoza bi bilo nujno potrebno znižanje prevozne tarife. Če bi bila tarifa nižja, bi bilo našim izvozničarjem mogoče konkurirati na evropskih lesnih tržiščih z vsako državo; Rumunijo bi v Grčiji takoj izpodrinili, kar bi bilo posebno velike važnosti za Južno Srbijo, kjer se lesna trgovina čimdalje bolj razvija, primanjkuje ji pa primernega inozemskega trga za izvoz. Grčija bi bila za to kot nalašč, ker se nahaja v neposredni bližini, kot Italija pri Sloveniji. Cene se drže zelo čvrsto ter so franko vagon približno sledeče: hrastovi plohi I. 1500—2000 D, II. 900 do 1000 D; hrast za furnire 3000—4000 D, hrastove deske ne obrobi j ene 3000—3500 D, izbrane 5300—5800 D, hrastovi tramovi 1500—2000 D, hrastovi železniški pragi 50—80 D komad; bukovi plohi 300—400 D, bukov rezan les, parjen 1300—1600 D, navaden 1200—1400 D, železniški pragi komad 40—50 D; jesenovi plohi 700 do t wemsstamm^BmmmsB Pravo -oto milo z znamko Jelen1 íí varuje Yaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „S c h i c h t" in na znamko „ J e 1 e n"! polnoma izginili. Velikanska mesta so pozidali, trgovina je cvetela, obrt, poljedelstvo, celo lepe umetnosti so gojili. Kdo se ne spominja babilonskega stolpa, ki, vsaj deloma, še danes stoji, komu ni znan kralj Nabuho-donozor in o Ninivah in preroku Joni ste tudi čuli. In vsi ti kraji vstajajo dandanes iz sipin in ruševin dolgih tisočletij in pod lopato in motiko pridnih raziskovalcev se razgrinjajo našim začudenim očem tempeljni in palače, tlakane ceste in hiše, ki so stale ko so Evropo krili še pragozdi in močvirja. In stotisoči klinopisnih.tablic, glinastih, v ognju žganih plošč s klinasto pisavo, prihajajo na dan iz sipin, kjer so ležale tisočletja in čakale na bistroumne učenjake naših dni, ki so po dolgem trudu končno rešili zagonetne klinopise. In te tablice nam pripovedujejo o življenju pradavnih dob in potrjujejo, kar nam Sv. pismo poroča o njih. Še več bi vam rad povedal, kaj vse bi si bilo treba ogledati, pa gospod urednik že sega po škarjah in vi me vprašujete: »Tako potovanje bo trajalo silno dolgo in bi stalo strašno denarja! Denarja pa ni!« — Predvsem vas moram opozoriti, da se dandanes tudi po Jutrovem lahko naglo potuje. Angleži, ki so po vojni vse te kraje dobili v svoje roke, so speljali celo vrsto železnic, posebno po Palestini. Iz Egipta prideš v 14 urah črez puščavo v Jeruzalem, koder je svojčas sv. družina morala potovati 7—8 dni. Iz Jeruzalema se v 4 urah pripelješ v Nazaret, kamor si prej potreboval dva dni. Iz Nazareta v Damask potuješ šest ur, iz Damaska prideš tudi v šestih urah črez Libanon v Beirut. Razen železnic vozijo dandanes po dobro udelanih cestah turistovski avtomobili na vse strani. Svojčas si potoval z vegljastim vozičkom cele ure do Jeriha in do Mrtvega morja, danes te pripelje tja avto v manj ko Iz Jeruzalema vozi po giaaki cesti avto par ur v Nazaret. Prej si z vozom rabil par dni. Zarana se odpelješ iz Jeruzalema, si ogledaš vse znamenitosti Sa-marije in Galileje, pa si zvečer spet doma v svojem stanu v Jeruzalemu. I V eni uri. Angleški vojni avto vozi iz Beiruta črez Libanon in črez puščavo k Eufratu in Tigrisu ter v Babilon. Dva dni potrebuje za pot, ki^so zanjo moral prej žrtvovati tri tedne napornega jezdarjenja in nočevanja po nesnažnih, samotnih vaseh. Kdor štedi s časom, štedi z denarjem! Res staneta železnica in avto tudi nekaj, pa daleč ne toliko kakor hrana in stanovanje, voz in konj pri počasnem potovanju. Umeli bodete torej, dragi bravci, da ni taka reč, če hoče kdo prepotovati in si ogledati kraje in dežele, ki smo jih gori našteli. Koliko časa bi torej potreboval, vprašate? Za potovanje samo morebiti mesec dni. Ker pa je svetopisemskemu znanstveniku treba potoma tudi študirati jezik domačinov, arabščino, ki je sorodnica svetopisemske hebrejščine, ker se je treba na važnih mestih vendarle nekaj dalje pomuditi, in ker si je treba končno tudi ogledati in si preštudirati knjižnice, ki leže v znanstvenih središčih orienta, v Kairi, Jeruzalemu, v Bei-rutu, — bi narastel čas na 3—4 mesece. In — stroški? Stroški so seve veliki. Izračunal sem si po podatkih, ki jih imam od znancev iz Kaire in Jeruzalema, da bi stalo trimesečno potovanje okroglo 75.000 dinarjev. Je mnogo, pa vendar ne toliko, da bi se ne dalo spraviti vkup —. Pisec članka sam namerava potovati tekom prihodnje zime v svetopisemske dežele. Leta že se pripravlja, precej denarja si je že prihranil, nekaj pa mu ga seve še manjka. Zaupajoč na Božjo previdnost se je minulo spomlad obrnil na javnost s prošnjo za podporo. Ni se varal. Dobri dve tretjini stroškov sta že kriti, glede ostanka pa trdno upa v Boga in v dobre ljudi, da bo tudi kmalu krit. »Kedaj pa torej mislite odpotovati,« me radovedno vprašujete. t Meseca januarja. Pri nas je tedaj zima, na Jutrovem pa najlepša pomlad. Poletna huda tamošnja vročina nam hladnim, severnim ljudem ne stori dobro. Potoval pa bom črez Trst in Rim, kjer se oglasim v papeškem svetopisemskem zavodu ter nekoliko poštu-diram. Iz Rima pojdem črez Brindisi v Aleksandri j o. Najprvo obiščem Egipt, kolikor je važen za Sv. pismo, nato grem k Rdečemu morju in na Sinaj. Marca bom v Jeruzalemu — mesec dni — in v Palestini, aprila in del majnika v Siriji in v Mezopotamiji, v deželi Babilona in Niniv. S koncem majnika se vrnem v domovino. — * * * Upam, dragi bravci, sedaj ste kolikortoliko prepričani, da je tako potovanje potrebno, pa tudi izvedljivo. Bog in dobri ljudje bodo pomagali. Kako, — to utegnete morebiti v kratkem kje zvedeti! Razume se končno, da bodete vi, cenjeni bravci našega »Gospodarja«, prvi in koj spotoma dobivali točna poročila o vseh znamenitih krajih in dogodljajih potovanja. To tirja že čut hvaležnosti do vseh blagih dobrotnikov. Do tedaj pa na svidenje! v, CR <5 900 D, ondeljek, 1. septembra popoldne proti 4. uri so se ob vrhovih špajke v smeri od Wolfsberga proti Ivniku začeli kopičiti sumljivi temni oblaki, slišalo se je votlo grmenje. Nevihta se je obrnila proti Ivniku, na-»tala je popolna tema, bliski so švigali, v oblakih je hrumelo, znamenje, da se bliža še hujša ida ura. Naenkrat obrne vihar pogubonosne temna oblake nazaj čez Radvanje in Sopoto proti Dravogradu. Ravno nad Mla- Stran 4. SLOVENSKI G « S P © » A R. 11. septembra 1924. kanu se vlije strahovita ploha, vihar je lomil drevje in » dobri pol uri je toča uničila cele Mlake in ostali del ¡perniške župnije, deloma tudi Ojstrico. Kako je bilo v sosednih občinah, je trenutno še neznano. Toča je ležala na prostem 10—20 cm na debelo, pod kapom seve neč. Danes, 2. septembra je je še vse polno okrog po nji-irah in travnikih, dežuje pa neprenehoma dalje, Bistrica je zopet močno narastla. Raztrgane so ceste in poti, sadje leži na tleh, žito, ki v planinskih krajih sedaj dozoreva, je pomandrano v blato. Posestniki onstran državne meje so takorekoč berači, prodati ne morejo ničesar, ker je meja zaprta, sedaj so še pa ob vsakdanji kruh. A tudi tostran meje ni mnogo bolje glede dohodkov. — Ubogo ljudstvo plačaj davke, prispevaj za razne dobrodelne namene, bolje povedano fehtarije, plačuj drago svoje potrebščine, a denarja ni kje dobiti. Cena živilom in obleke gre vedno kvišku. Vrhu tega še zli duh vremena uniči kmetu one poljske pridelke, ki si jih s težkim delom pridobi, čudne čase smo doživeli! Veselo in žalostno od Sv. Ane v Slov. gor. Bralno društvo je dne 31. avgusta 1924 praznovalo 25 letnico svojega obstanka z dobro uspelo prireditvijo »Pod varstvom Matere Božje«, ter burko »Prepirljiva soseda«. — To slavnost je počastil s svojim obiskom njega ustanovitelj, č. g. profesor Ernst Trstenjak, ki je imel slavnostni govor. Iskreno se mu za njegov trud zahvaljujemo. Imamo popolnoma nov oder ki ga hočemo dobro izrabiti, pripravljamo se že na lepo igro »Junaška deklica«, na kar vse sosede in prijatelje že davno vabimo. — Dne 1. t. m. popoldne je razsajala huda nevihta, med nalivom se je pojavila tudi toča, a najhujše je zadelo Karla Šlebingerja, strela je urezala v njegovo hišo ter upepeli-la ostrešje in ves živež; spodnjo stavbo so ubranili, zavarovan je le malenkostno. Škoda je velika. Priporočamo ga usmiljenim srcem. To je že tretji slučaj v naši župniji. V župniji Sv. Marka niže Ptuja je šest občin; za občinske volitve je bila v občinah Borovci, Bukovci, Sv. Marko, Prvenci in Zabovci vložena samo ena lista in sicer lista SLS. Župani v teh občinah so tedaj pristaši SLS. V občini Stojnci je pa bilo vloženih kar pet list; hudomuhneži so te občane zato pikali, naj vendar še vložijo šesto listo, da jih bo ravno pol ducata. A za župana je tudi v tej občini izvoljen vrl pristaš SLS, g. Franc Rožmarin ml. Tako ima ta župnija v vseh občinah za župane somišljenike SLS. Malenkostno zavarovanje — a velika škoda. Strela je urezala med nevihto v poslopje posestnika Antoliča iz Ptuja. Hlevi in sploh gospodarska poslopja so postala žrtev požara. Govejo živino so oteli, a zgorelo je šest prašičev. Antolič je bil zavarovan v primeri s škodo za malenkostno svoto. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Dolgo časa so nas vznemirjali neznani tatovi; nastopali so tako drzno, kar o belem dnevu, da si ljudstvo ni več upalo, iti zvečer spat, ampak še pozno v noč so možje in ženske pred hišami sedeli in stražili. Zdaj smo vendar rešeni grozne nadloge: orožniki so dva nemarjaka zaprli, bila sta gotovo člana tatinske družbe. — Toliko trpljenja, kot letos pri spravljanju krme že ni bilo gotovo 50 let; ceste iz travnikov so podobne jezerom, živina gazi do trebuha v blatu, vozovi kar izginejo v neskončnih globinah, vse vsled prevelikega deževja. Seveda je tudi brezskrbnost sokriva na nesrečnem stanju naših cest. Več let se nič ni popravljalo sproti, vedno se je mislilo: Bo že šlo, pa šlo je vedno bolj navzdol. Treba bo krepkega dela, pomagati bodo morali vsi, drugače bodo pesniški travniki za nas zaprta dežela, spravljanje krme bo nemogoče. — Pred kratkim smo imeli ogenj v Bišečkem vrhu, na dozdaj še nepojasnjen način sta pogoreli zjutraj ob treh dve viničariji g. sve.nika Kron-vogelna. Morda je v prazni koči prenočil kak ponočnjak ali kosec, ki si je zjutraj pred odhodem prižgal cigareto in vrgel tlečo šibico v suho Hstje. — Vptujski bolnišnici je zadnji torek umrl 21 let stari Mirko Škorjanec, bil je v štirih dneh zdrav in mrtev. Letos pri naboru je bil odbran za vojaka, nevarna kila, ki jo je dobil pri košnji, mu je ugasnila mlado življenje. V bolnišnici so ga sicer operirali takoj, pa bilo je že prepozno, bolezen je bila neozdravljiva. — V nedeljo smo občudovali prekrasni sprevod, v katerem so sosedni Andraževčani vozili svoje nove zvonove iz Maribora k Sv. Andražu. Vozovi, konji, bicikli, družice, vse je bilo okusno in bogato okinčano, staro in mlado je bilo navdušeno, mladina je celo pot veselo prepevalo. Bog pa je dal prijazno sclnčno vreme, da je bilo veselje popolno. Bolfenska zvonovi pa so jim peli bratov-sko dobrodošlico. — Naše prosvetno društvo prireja mesečne sestanke za fante in dekleta posebej. Dekleta kažejo resno zanimanje za svoja predavanja, le fantje se ne morejo zbuditi iz svojega spanja, vedno si še domišlju-jejo, da jim izobrazba ni potrebna. Toda fantje, iz nič ne bo nič. Svet ne bo čakal, kdaj bote vi prišli do pravega spoznanja; šel bo preko vas svojo pot naprej. Obiskujte redno in številno svoje sestanke, nekaj se boste pri vsakem sestanku naučili. Novice iz Cvetkovc. Pa naj kdo reče, da tudi mi ne napredujemo! Pred kratkim smo si ustanovili novo gasilno društvo ter si nabavili lastno brizgalno, kar pač v sedanjih razmerah ni lahka reč. Sedaj imamo tudi že novi Gasilni dom, katerega blagoslovitev se je vršila v nedeljo, dne 7. t. m. Po končanem obredu je imel domači č. g. župnik jedrnat govor, v katerem je obrazložil pomen in dolžnosti gasilnega društva. Nato se je razvila prosta zabava, ketera bi se skoraj končala s pretepom. Le treznosti naših fantov se je zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Prišlo je namreč nekaj zloglasnih sirovežev in pretepačev od Sv. Marka, kateri so začeli divje streljati kot .ponoreli. Zalibog, da smo celo med godbo od Sv. Marka zapazili nekaj takih junakov, ki so kar »a godbenem odru začeli streljati iz samokresov. Fantje, spametujte se vendar že enkrat! Po- Preiskušana zdravila največkrat aspirinove tablete " •e mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj (ploičnati kartoni s 6 ali 20 tabletami) z modro-belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoje. » kazite na drug način svojo moč in korajžo. Saj imate zadosti priložnosti. Pristopite rajši k Orlu, kjer si lahko ved-rite duha in krepite telo. Ljudje vas bodo hvalili in z veseljem gledali; ne pa se vas bali in se zgražali nad vami. Saj vendar ne živimo več v onih časih, ko je še ptujski Hutter širil svojo šnopsarsko omiko med nami. V Zrečah je umrl kmet Rožen Janez, cerkveni oče, ubožničar, častni član občine. Občinski odbornik je bil 36 let. Živel je 67 let. S tem pa je že tudi povedano, da je bil mož ugleden in vsestransko spoštovan. Še ob času bolezni je komaj pričakoval, da ga priljubljeni mu »Slovenski Gospodar« pokratkočasi. Naj torej »njegov« list priobči žalostni dogodek pri družini. Svetila mu večna luč! Občinski volilni boj v Slovenjgradcu. Tudi pri nas, kjer je močno pretila nemška nevarnost, smo občinski volilni boj dokončali z lepim uspehom za SLS. Napredovali smo za tri odbornike. Nemci so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi dobili občinsko gospodarstvo v svoje roke, toda slovenske združene stranke so dobile relativno večino. Demokrati so na vsak način hoteli imeti župana, toda sreča jim ni bila naklonjena, ker županom je bil izvoljen g. Franjo Cajnko (SKS), vinotržec. Nekaj o volitvi novega župana v občini Legen pri Slovenjgradcu. V Legnu je bil izvoljen za župana posestnik g. Franjo Hribernik, vrli narodnjak in načelnik okrajne Kmečke zveze. Nasprotna klika pod vodstvom tamošnjega kovača, nemčurja Maksa Murkota, je delala celi čas, odkar je bila sestavljena, oziroma vložena lista SLS, s polno paro, da bi jo ovrgla in razveljavila. Kljub obupnim naporom se jim to ni posrečilo, kakor tudi ne ovreči izvolitve novega župana. Njih dolgi nosovi, katere so še pred 14 dnevi tako mogočno vihali, so se jim sedaj klaverno po-besili. — Opazovalec. Poroka. Iz Celja poročajo: Dne 3. t. m. se je poročil na Brezjih g. Rupert Kompan, uradnik Ljudske posojilnice, predsednik celjskega Orla, tajnik Izobraževalnega društva, s pridno Marijino družbenko Marijo Čater, posestniško hči na Doberni pri Celju. Poročal ju je č. g. Anton Cestnik. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče mlademu paru! Razno iz Rečice ob Savinji. Dragi »Slov. Gospodar«, sprejmi iz našega kraja nekaj novic. Dne 7. septembra smo imeli pri nas volitev župana in 4 svetovalcev. Za župana je bil enoglasno izvoljen stari naš župan gosp. Marko Blekač, posestnik; županovim namestnikom pa g. Maks štiglic, posestnik in gostilničar, Rečica; svetovalcem pa g. Ivan Zaje, posestnik, Dobletina, g. Alojzij Jeraj, posestnik Rečica in g. Franc Pezar, posestnik. — Vsi izvoljeni so pristaši SLS. Te dni bodo vlivali za našo župno cerkev 3 bronaste zvonove v skupni teži 54 mčt. stotov. Da dobimo že enkrat zaželjene zvonove gre v prvi vrsti zahvala nabiralnemu odboru, čigar člani so bili: g. Marko Banko, kot predsednik, g. Josip Štiglic, g. kaplan Dušič in g. Alojzij Jeraj. Zahvala gre tudi vsem faranom, ki so darovali lepe zneske. Graditev za novo elektrarno je v polnem teku tako, da bodemo imeli razsvetljavo že koncem oktobra. Pri vojakih v Srbiji je umrl Jože Brezovnik p. d. Borsečki. Nit življenja mu je utrgala nesrečna malarija. Bodi mu lahka tuja gruda, njegovi obitelji pa naše sožalje! Žalostno in veselo iz Marije Reke. V soboto, dne 28. avgusta t. 1., je preminul daleč naokoli znani gospodar A. Zakonjšek, p. d. Narat. Pokojni je bil izrazita osebnost po svojem značaju. Kot mož stare korenine je bil globoko-veren, sicer pa tudi izobražen. Prebiral je marljivo poleg raznih knjig vse naše liste: »Slovenca«, »Stražo«, »Slov. Gospodarja« itd., pa tudi kmetijsko-strokovne in mladinske ter nabožne liste. Bil je svoje dni župan, okrajni odbornik in član krajnega šolskega sveta ter cerkveni ključar. Vsled svojega modro-odločnega nastopa je užival vsesplošno spoštovanje ne le v domači fari, oziroma občini, temveč daleč na okoli. O njegovi priljubljenosti je pričal veličasten sprevod, kakor se ga tukaj redkokedaj vidi. Slovesno sv. mašo-zadušnico je opravil domači č. g. župnik ob asistenci sosednih čč. gg. župnikov iz Gomilske in Št. Pavla. V nagrobnem govoru je domači č. g. župnik posebno naglašal njegovo otroško zaupljivo pebožnost do Matere božje. Prav na sobotni dan je še hotel zadnjikrat prejeti sv. popotnico, nakar je mirno v Gospodu zaspal za vedno. Pokojni je bil dobrotnik farne cerkve in vsakokratnega župnika. Bodi mu ohranjen blag spomin! Njegovi potrti družini naše sožalje! — Zupanom je bil tukaj izvoljen kmet Janez Pišek p. d. Dušak. Njegov namestnik je Martin Laznik, p. d. Čerje. Oba sta vrla pristaša SLS, kakor tudi vsi ostali odborniki. Napredek naše stranke v okraju Gornji grad, Šoštanj, S»ov. Gradec in Marenberg. Pri obč. volitvah je SLS v riavedenih okrajih obdržala vse prejšnje postojanke, pridobila pa tržke občine Gornji grad, Ljubno, Velenje in Vuzenico. Nasprotnikom je iztrgala iz rok kmečke občine Topolšica, Šmartin pri Slov. Gradcu,. Razbor, Sv. Primož na Pohorju, Brezno, v neštetih občinah se je ojačilo posestno stanje. Sklep in rezultat volitev je: v okraju Gornji grad vse občine v rokah SLS,, v okraju Šoštanj vse, razen mesta Šoštanj, v okraju Slov. Gradec vse, razen mesta Slov. Gradec, v okraju Marenberg, ogromna večina občin v rokah SLS, le nekaj občin, kjer komandirajo liberalni kapitalisti, j« ostalo kakor od nekdaj, še v liberalnih rokah. V okraju Gornji grad sta se vršila preteklo nedelj» dva zelo dobro obiskana shoda v Solčavi in v Nazarjih. Na obeh shodih je poročal poslanec Pušenjak, ki je obširno razpravljal o programu nove vlade in o bodoče» delu. Povsod so zborovalci izrekli zahvalo in zaupnico Jugoslovanskemu klubu z željo, da se bori i nadalje za pravice ljudstva. Zborovalci so po govoru zahtevali pojasnila v vojaških zadevah, glede agrarne reforme, planinskih pašnikov, gozdne postave, izplačila 20 odstot, bonov itd., ter dobili od poslanca zadovoljiva pojasnila. Sijajna zmaga SLS pri občinskih volitvah v okraj« Gornjigrad. Izvršene so volitve županov v okraju Gornji grad in so v vseh občinah, tudi v trgu Gornji grad, katere so imele občinske volitve 24. avgusta, kot župani izvoljeni zavedni pristaši SLS. Kljub radikalski agitaciji in spletkarjenju nekaterih liberalnih učiteljev stoji naša stranka trdno, njene vrste se množe od leta do leta. Razveseljive cestne razmere. Iz Laškega smo prejeli: Dokolensko blato z okrajnih cest okrajnega zastopa Laško se je začelo prav pridno odstranjevati in pokazale so se na nekaterih progah že precej lepe ceste. Tako se že lahko pelješ s kolesom iz Laškega v Zidanimost-Trbovlje, oziroma Loko, kjer je bilo to leto vsled plaza ogromno delo. Peljaš se pa lahko tudi iz Rimskih Toplic v Jurklog-ter. Tudi dobro napreduje okrajna cesta Laško—Sv. Lenart do Gozdeca, kjer zapaziš že zdavno prepotrebni betonski oporni zid in ograjo. Hvaležni smo pa občani občin. Marija-Gradec in Sv. Rupert za prestavo' ceste v Tevčah nad hišo posestnika Lapornika. To je bilo že davno potrebno in je zadeva prav čedno izpadla. Da delo na okrajnih cestah napreduje, gre čast tistim gg. sosvetnikom, ki to cdobravajo. Največ pa okrajnemu cestnemu nadzorniku g. Ivanu Magdalencu, kateri se je pri raznih že davno potrebnih betonskih opornih zidovih in ograjah pokazal zelo spretnega in sposobnega. Čast mu dela tudi ravnokar dovršena betonska ograja ob pročelju trga Laško na levem bregu Savinje. Prepričani smo, da bodo gg. sosvetniki ž njim postopali kot se spodobi in s tem omogočili okrajnim cestam lice, ki jim v mili nam Sloveniji pripada. Bralno društvo v Žicah priredi dne 14. in 28: t. m. dve igri: »Dve materi« in »Pri gospodi.« Med odmorom igra tamburaški zbor iz Žič. Čisti dobiček je namenjen is nakup zastave Marijine družbe. Uljudno se vabijo posebne vsi iz sosednih župnij. Šmartin na Pohorju. Srečolov v prid novim zvonovom se mora preložiti na še nedoločen čas. Obvestili bomo v časopisih. Le še pridno kupujte srečke! Kadar bodo karte popolnoma razprodane, naznanimo srečolov. — ZupnS urad Šmartno na Pohorju. Pred kakima dvema mesecema se je našla večja svota denarja v Lukanji vasi (Slov. Bistrica) pri Korcščevem mlinu. Denar se dobi pri župnem uradu v Makolah. Sv. Peter v Savinjski dolini. Na primiciji g. novomai-nika Alojzija Ocvirk so nabrali fantje strežniki za šent-peterski orlovski odsek 350 din. Bog živi! POROTNO ZASEDANJE V CELJU. Dne 2. septembra 1924 se je pričelo pred celjskim okrožnim sodiščem porotno zasedanje pod predsedstvom dvornega svetnika g. dr. Kotnika. Uboj. Kot prvi se je zagovarjal radi hudodelstva uboja 24-letni oženjeni posestnik Franc Drcfenik, doma iz Stojnega sela. Do hudodelstva ga je privedla njegova silno nagla jeza, ki dokazuje, da Drcfenik ni ravno pri zdravi pameti. Zločin je storil dne 3. junija t. L, ko je z nožem zaklal svojega svaka Franca Lončariča. Lončarič je pri Drofe-niku oral, po delu sta pa oba svaka pila sadjevec, ki ju je kmalu opijanil. Ker je bil Lončarič znan kot prepirljiv človek, je prišlo med obema hitro do prerekanja in Lončarič je začel Drofenika zmerjati. Obtoženec je šel nato v Zgornje Sečovo k Lončaričevem očetu, da bi se pritožil radi njega. Nazaj grede pa sreča Lončariča, ki je gnal kravo proti domu ter peljal za roko svojega dvaletnega nečaka. Med obema je prišlo takoj zopet do prepira in prerivanja, tekom katerega se je obtoženec tako silno razjezil, da je začel s svojim odprtim nožem brez pomisleka suvati v Franca Lončariča in mu zadal šest lahkih in tri težke telesne poškodbe. Po zdravniškem izvidu je bila smrtna poškodba na želodcu. Lončarič je imel še toliko moči, da se je privlekel do neke hiše, odkoder ga je odpeljal njegov oče z vozom na svoj dom, kjer je drugo jutro umrl. Pred poroto je Drofenik svojo krivdo skesano priznal. Porotniki so potrdili vprašanje uboja, istočasno pa naglasih, da je obtoženec izvršil hudodelstvo v duševni zmedenosti, radi česar je bil oproščen. Krvavi likof. Dne 16. maja t. I. so slavili zidarji pri posestniku Ko-letiju v Orehovem likof, ki se je končal s krvavim zločinom. Posestnik Pere, sosed Koletijev, je stal na svojem 'dvorišču, poleg njega pa je igral neki Franc Vouk harmoniko. Ko so zidarji začeli vinjeni odhajati, je prišlo med ■___ ____________ ___ njimi in Percom do pretepa. Pri tem je nekdo udaril Perca s trdim predmetom na desno stran prsi ter mu presekal desno pljučnično odvodnico. Poškodba je bila smrtna in Pore je kmalu nato izdihnil. Zločina je bil obdolžen zidar Jožef Seničar, vendar je njegov sin Ivan, ki se je tudi u-deležil likofa in pretepa, hotel celo krivdo prevzeti na sebe, da reši očeta. Toda vse priče so potrdile, da je Ivan šele takrat pritekel k Percu, ko je ta že zaklical »Jezus, Marija!« in se zgrudil. Obenem so vse priče zelo obremenilno izpovedale o njegovem očetu. Porotniki so potrdili tarevdo Jožefa Seničarja in obsojen je bil na 5 let ječe. Trikratna detomorilka. Strahovito propalost je odkrilo porotno zasedanje dne 3. septembra. Zagovarjala se je 251etna Marija Razboršek ie Grahovš nad Laškem, o kateri obstoja sum, da je umorila že tri svoje nezakonske otroke. Prvič je hila osumljena detomora leta 1920. Takrat je bila noseča z nekim M. L. iz Belgije, ki je sedaj sam v pismu prijavil, da je Razboršek zadavila svojega otroka. Drugega otroka je umorila leta 1923; radi tega zločina je prišla pred poroto, kjer je bila oproščena. Po oprostitvi je služila pri nekem posestniku v Št. Rupertu nad Laškem. Ker jo je njena gospodinja osumila, da ima neko ljubavno razmerje ter je bila njena nosečnost po zdravniku iz Celja dokazana, jo je odpustila iz službe. Ker pa ob gotovem času Razboršekova le ni porodila, so začeli ljudje govoričiti o skrivnem porodu in za zadevo se je začelo zanima... orožništvo. Po j dolgem izpraševanju se je končno posrečilo obtoženko pripraviti do spoznanja. Prvotno je zatrjevala, da je otroka živega porodila, toda po porodu pa je umrl in zakopala ga je skrivaj za hišo. Prikrivanje poroda je skušala opravičiti s strahom pred strogimi starši. Otroka je mrtvega imela skritega v kuhinjski omari tri dni, nato ga je zako- j pala za hišo, kjer so ga orožniki našli pod nekim kamnom. Pred sodiščem je Razboršek zopet skušala krivdo : «blažiti na ta način, da je trdila, da je otrok sam umrl. Ker pa so se sedaj oglasile priče, proti katerim se je po oprostitvi leta 1923 zlooinka izjavila, da je tudi svojega dnrgega otroka umorila, se je začela preiskava tudi v tej smeri. Razboršek je bila pred porotnim sodiščem obsojena na dve leti težke ječe. Tako mila kazen jo je doletela le j radi tega, ker prvih dveh detomorcv ni mogoče dokazati, dasiravno je več kot verjetno, da jih je učinila. Nevaren tat. Dne 4. septembra se je zagovarjal pred poroto zakrknjen tat Anton Kac, 471etni samski krojač, ki pa je svoj poklic že davno opustil in se preživlja samo še s tatvino. Obsojen je bil radi tatvine že mnogokrat, zadnjo kazen je pa obsedel koncem leta 1922. Svobodo je zopet pridno porabil za predrzne tatvine. Klatil se je*največ po šoštanj-skem in slovenjegraškem okraju ter kradel po boljših hišah, kjer je slutil dober plen. Najrajši je obiskoval župni-šča; župnika v Podgorju je okradel štirikrat, vlomil je v župnišču v Šoštanju ter izvršil nebroj tatvin, dokler ga ni zasledila roka pravice. Pred sodiščem je svoje tatvine prostodušno priznal, skušal pa se je napraviti za žrtev vojnih razmer. Znano pa je, da je bil že pred vojno par- l krat obsojen ter je odsedel težke kazni radi tatvine. Njegov zagovor radi tega ne drži in porotniki so soglasno potrdili vprašanje hudodelstva tatvine, radi česar je Kac bal obsojen na šest let težke ječe. Mlad ropar. Istega dne je prejel zasluženo kazen drzen ropar Ivan ' Zagradišnik, 251etni čevljar na Dobrni. Zagradišnik je bil i v Ljubljani par dni zaprt, ko pa je bil izpuščen, se je vračal domov skozi Rimske Toplice. Tu je na drzen način oropal GOletno Beti Gelb, ki se je sprehajala v zdraviliškem parku. Na samotnem kraju jo je napadel, vrgel na tla in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela 17.000 K in srebrno žepno uro. Po ropu se je vrnil v Velenje, kjer j je z oropanem denarjem začel razsipno živeti. Kmalu je S padel na njega sum, da je izvršil rop v Rimskih Toplicah ter si na ta način pridobil denar. Ropar je svoje dejanje ' odločno tajil, pa mu ni nič pomagalo, ker so priče, med njimi oropana Gelb, spoznale v njem zločinca. Obsojen je bil na 10 let težke ječe. (isspdarstea, ODPIS DAVKOV RADI TOČE. Menda še nobeno leto toča in neurje ni napravilo v Sloveniji toliko škode nego letos. Od meseca majnika pa do danes je toča obiskala naše kraje 24krat. Škoda je ve- j likanska. Mali posestniki, viničarji in najemniki obupujejo, ! ker jim je v mnogih občinah uničena tudi koruza, fižol, i proso, ajda, vinogradi in sadje. Poslanci SloveAske ljudske stranke smo takoj, ko smo ! dobili poročila o ogromni škodi, ki jo je napravila toča, pri prejšnji in sedanji vladi posredovali za pomoč. Zahtevali smo odpis in odlog davkov ter podporo v živilih za naj- i potrebnejše. Pašie-Pribičevičeva vlada se ni zmenila za 1 poškodovance po toči in neurju. Šele po 30. avgustu, ko je nastopila naša nova vlada, v kateri ima naša stranka štiri ministre, smo uspeli z našimi prošnjami. Vlada je takoj odredila, da se v krajih, kjer je bila javljena škoda po toči, odpiše zemljiški davek, oziroma se počaka z iz- j terjevanjem davkov. Za kraje, ki so bili po toči prizadeti v času od maja meseca do julija, je vlada že dodelila posameznim najbolj prizadetim občinam tudi podporo v ko- . ruzi in deloma v denarju. N. pr. v občini Sv. Križ nad Mariborom in Rošpoh dobijo največji reveži 4000 kg koruze kot podporo. Podporo bo delilo okrajno glavarstvo sporazumno z okrajnimi ekonomi. Povdarjam pa, da je podpora namenjena samo najbolj potrebnim revežem, to so viničarji in bajtarji. Poljedelski minister Slovenec dr. Franc Kulovec mi je dne 5. septembra izjavil, da bo za kraje, ki so bili poškodovani julija, avgusta in septembra, nakazal zopet večjo svoto, ki jo je dobil zagotovljeno od ministrskega sveta. Če se mu bo posrečilo dobiti tudi koruze za te kraje, mi bo naznanil. Minister dr. Kulovec je izposloval pri finančnem ministru dr. Spaho, da je isti izdal na finančne oblasti nalog, naj se počaka z izterjevanjem davkov in da se za leto 1925 odpiše zemljiški davek v izmeri škode (v odstotkih). Kjer je toča napravila škode 50 odstotkov, se bo odpisalo polovico zemljarine, kjer znaša škoda 80%, bo zemljiški davek odpisan v isti izmeri. Ko bi prejšnja Pašič-Pribičevičeva vlada bolje gospodarila z davčnim denarjem in ne bi bila izmetala milijone in milijone za korupcijo, erjuno ter za lastne žepe Pašič-Pribičevičeve žlahte, ne bi bile sedaj državne kase prazne. Tako pa so sedaj sredstva sedanje vlade skromna. Na vsak način pa bo treba misliti na to, da dobimo za celo državo zakon o zavarovanju zoper točo. Te vrstice se mi je zdelo potrebno napisati, da so ljudje poučeni, kako stoji stvar glede škode po toči. F r a n j o Z e b o t. Štamparjev članek »Kmetijska dela v mesecu septembru« smo morali (radi preobilnosti tedenskih novic preložiti za prihodnjo številko. Srednja kmetijska šola v Mariboru otvori letos svoj I., II. in III. letnik. Šola je triletna; četrto leto je določeno za praktično izpopolnitev. Vsi učenci so eks-ternisti in se tedaj morajo vzdrževati izven zavoda na lastne stroške. Pogoji za sprejem so: a) starost vsaj 15 in nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar določi šolski zdravnik; b) dovršena nižja gimnazija, realka, oziroma popolna (4 razredna) meščanska šola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo 3 letnih meščanskih ter 2 letnikov kmetijskih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrvaščine, matematike, geometrije, fizike in zemljepisa v obsegu, ki je razviden iz posebnega programa (uobi se pri direkciji za 1 D); c) absolventi 6. razreda gimnazije, oziroma realke lahko izjemoma vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit črez I. letnik; č) dobro vedenje; d) državljanstvo SHS; e) telesno in duševno zdravje. Šolsko leto za II. in III. letnik začne 1. oktobra, za I. letnik (novince) pa izjemoma 15. oktobra t. 1. Prošnje za sprejem v I. letnik je kolkovati s 25 D in poslati naj-dalje do 1. oktobra t. 1. direkciji drž. srednje kmetijske šole v Mariboru s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Na drž. kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici se prične llmesečni tečaj 1924-25 začetkom novembra in bo trajal do 30. septembra 1925. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim pere. Oskrbnina bode znašala 75—120 din. Sinovi manj premožnih kmetov, ki se izkažejo, da so potrebni podpore in ki se zavežejo, da ostanejo na svoji domačiji zvesti kmetijskemu stanu, dobijo lahko tuda pol, oziroma popolnoma prosta mesta. Sprejemajo se kmečki sinovi, ki so že 16 let stari, z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in so telesno zdravi. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 10. oktobra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti kolkovane s kolkom za 5 din., za rešitev je priložiti kolek za 20 din. Priložiti se morajo sledeče listine: 1. Krstni list. 2. Domovrtica. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Nravstveno spričevalo. 6. Reverz starišev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati vse narasle stroške ter poravnati škodo, ki jo povzroči gojenec na šolskem imetju. 7. Tisti, ki želi prosto ali polprosto mesto, ubožno spričevalo. Oskrbnina se plačuje naprej. Naročajte čistogojene drože! Letos, ko je toliko sadja in ko bo skoro vsak posestnik si napravil mnogo sadjevca za predajo ali pa za lastno porabo, je zelo priporočljivo, da rabi čistogojene drože, ker se mu bo to izplačalo. Naročajo se cevke pri drž. kmetijsko-kemičnem zavoddu v Mariboru s 5 din. kolekovano vlogo. Cevka-stane 2 din., navodilo k uporabi pa 1 din. Tudi vinogradniki naj naročajo pravočasno cevke s čistogojenimi drožmi. Bodite oprezni pri nakupu umetnih gnojil! Vsled nad-produkcije blaga in nasproti predvojnem času mnogo manjšega konzuma išče trgovina svoje odjemalce povsod in po svojih potnikih tudi naravnost na kmetih. Že pred vojno naši listi niso mogli dovolj svariti pred nakupom blaga po neznanih agentih. Tembolj je to potrebno danes, ko je trgovina vsled vojne mnogo izgubila na svoji solid-nosti. Predvsem se ponujajo stroji in umetna gnojila, pa tudi razni redilni praški in zdravila, ki so navadno brez vsake vrednosti. Da se take kupčije sklenejo običajno v škodo kmetovalca, ni treba posebej omenjati. O tem se mogel prepričati že preteklo zimo, ko, je prejel nek posestnik umetno gnojilo od bližnje znane tvrdke s povzetjem po železnici. Na podlagi doznačene povzetne svote se je moglo ugotoviti, da je plačal za vsak metrski stot 100 kron več, kot bi mogel isto gnojilo kupiti v tamošnji zadrugi. In on ni bil edini. Pred kratkim zopet sem slučajno dobil potnika iste tvrdke, ki se je hvalil, da je prodal ta dan nad poldrug vagon Tomaževe žlindre po 190 din. za cent, kar je približno 20—30 din. nad današnjo dnevno ceno v detajlu. K temu pa je še šteti prevozne in povzetne stroške. Da so kmetje s takšnimi nakupi občutno oškodovani, je jasno. To me je tudi napotilo, da sem napisal te vrste v svarilo onim, ki nameravajo kupiti umetna gnojila. Pravilo bodi: Poljedelske stroje, umetna gnojila, semena in drugo, kupujte le potom svojih zadrug in po- družnic, od potnikov pa samo, če vam je znana solidnoat tvrdke, ki jamči za dobro blago in pa če ste prepričanj da cene povsem odgovarjajo. S takim postopanjem se bo-dete obvarovali nepotrebne škode. — O. Skaza, zadružni tajnik. Za kmetovalce. Ne čakajte da Vam bodo Vaši prašički oboleli. Da Vam ne bodo nikoli oboleli, je potrebno čistiti hlev in polagati najmanje vsaki teden po en mali zavitek »Mastelina«, katerega dobite pri Vaših trgovcih. Prašiči bodo jedli tudi najslabšo hrano in se hitro odebelili. Na to Vas opozarja današnji inserat. Tržne cene v Mariboru. O mesnih cenah v Mariboru poročamo na drugem mestu. Druge tržne cene v Mariboru so sledeče: Kože: 1 komad konjske kože 175 din., 1 kg goveje kože 15 — 18 din., telečje 27.50 din., svinjska 10 din., 1 kg gornjega usnja 100—110 din., 1 kg podplatov 90—120 din. Perutnina: 1 majhen piščanec 22.50 , din., 1 večji piščanec 44 din., 1 kokoš 45—60 din.. 1 raca : 30—50 din., 1 gos 60—95 din., 1 domači majhen zajec ; 12 din., 1 večji zajec 45 din. Mlevski izdelki: I kg pše-nične moke št. 0 7 din., št. 1 6.50 din., št. 5 6 din., št 6 5.50 din., št. 7 4.75 din., 1 kg pnosene kaše 7 din., 1 kg ješprenja 4.50 din., 1 kg otrobov 3 din., 1 kg koruzne moke 4 din., 1 kg koruznega zdroba 5 din., 1 kg pšeničnega ; zdroba 7—8 din., 1 kg ajdove moke ~ — o din., 1 kg kaše 7 d n., 1 kg ržene kave 10 din., 1 kg cikorije 25 din. Kr-I Tna: 1 q sladkega sena 50—57 din, 1 cj ovsene slame 34 • —45 din. Kurivo: 1 m3 trdih drv 175—200 din., mehkih 150—175 din. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 75—76 D, francoski frank 4 D, italijanska lira 3.35 D, čehoslovaš-ka krona 2.29 D, angleški funt 343 D, švicarski frank 14.35 D, 100 avstrijskih kron 10 para. V Curibu znaša vrednost dinarja 7 centimov. NAŠIM HMELJARJEM! Nasprotne posojilnice in banke delajo s polno paro, da bi pritegnile na-se čim več hmeljskega denarja. Prav nobeno sredstvo tem kmetskim »prijateljem« ni preslabo, da bi le kolikor mogoče veliko denarja privabili r svoje kapitalistične zavode. Kmetje, hmeljarji, ne verjemite volkovom v ovčjih oblekah! Ne nasedajte lepim besedam! Tisti, ki Vam danes obetajo zvezde z neba, Vas ne bodo več poenali, k» bo minila hmeljska sezona. Zaupajte pa Vašim starim prijateljem, ki so vzraštli iz Vaše srede, ki jih poznate od rojstva do danes, ki Vam ! stoje na strani v sreči in nesreči: Ti Vaši prijatelji so Vaše k m e t s k e posojilnice! Posojilnice so zbirale in zbirajo kmetske prihranke — ne zase, kajti posojilnice ne rabijo denarja — ne, zbirajo denar za to, da s tem pomagajo tistim, ki denarja nimajo in iščejo posojil. Kdor ima denarja odveč, ga vloži na ¡obresti, kder ga ima premalo, dobi ta denar na posodo — tako pomaga kmet kmetu v najlepši krščanski ljubezni potom posojilnice. Posojilnica je tisto središče, tisto gospodarsko žarišče, kamor se zatekajo vsi: tako oni, ki denar imajo,, še bolj pa oni, ki ga nimajo. Šele tisti, ki išče posojila, spozna, kaj so posojilnice. So pa tudi druge vrste posojilnice v Savinjski dolimii, malo jih je, pa so. Predvsem to niso kmetske posojilnice, : ker jih imajo povečini v rokah trgovci. In trgovci ne bodo delali v korist kmetov, ampak v svojo. Vzemimo n. pr. eno tako posojilnico v središču hmeljskega prometa v Savinjski dolini. Gospodje, ki imajo to posojilnico v rokah, izjavljajo na vsa usta, da je to kmetska posojilnica. Da, v toliko je res kmetska, da prav rada sprejema denar od kmetov, a kadar pride kmet prosit por-soji-la, tedaj gospodje pozabijo, da je njihova posojilnica kmetska. Res, da tudi kmetje dobijo posojilo, če tudi zadnji, toda ne vprašajte, po kakšnih obrestih! Ta posojilnica sveto obljublja, da bo letos najhitreje vnovčevala hmeljske čeke, da bo vsakdo lahko takoj dobil gotovino itd. No, če bo ta posojilnica tako vnovčevala čeke, kakor lansko leto — hvala lepa! Saj je ravno ta po-: sojilnica najbolj vrivala našim hmeljarjem vložne knjižice i mesto gotovine. Pa tudi, če bi čeke še tako naglo in dobro vnovčevala: ta posojilnica podpira Celjsko posojilnico d. d. v Narodnem domu v Celju, to je banko, ki s svojo firmo vara javnost, da bi kdo mislil, da je res posojilnica. Sedanja Celjska posojilnica d. d. je bila prej zadruga, pa se , je nato spremenila v banko. Zakaj? Gotovo ne v korist : članov-kmetov, ampak v korist čegavo — vprašajte gos-! pode okrog te banke! , In Vi, hmeljarji, naj bi podpirali posojilnico, ki podpira to banko v Celju, ta nekmetski zavod, to laži-poso-) jilnico? Nikdar! , Kmetje, hmeljarji — hmeljski izkupiček nalagajte v naših kmečkih posojilnicah, ki podpirajo zadružne, ne pa kapitalistične zavode! HMELJ. XXIII. poročilo Hmeljarskega društva o- stanju hmeljskih nasadov in o hmeljski kupčiji doma in po drugod. i Nürnberg, 30. 8. 1924. Kakor že druga leta, tako je tudi letos mesec avgust spreobrnil vso naziranje o letošnji hmeljski letini. Glede množine ne bo varanja, pač pa glede kakovosti. Mokro hladno vreme zadnjih štirih tednov je bilo zeig škodljivo dozorevanju hmeljskih kobul. Hmeljišča v Nemčiji so vsled neugodnega vremena veliko več trpela, kakor ona v ČSR, kjer se izvršuje dozorevanje 1—3 tedne prej nego pri nas, to pa radi tega, ker gojimo na Nemškem večinoma pozni hmelj, na Češkem pa zgodnjega. Vsled neugodnega vremena so kobule našega hmelja ostajale male in so nedopadljive barve. Skoro vsi nasadi v Nemčiji so trpeli, posebno pa oni na težki zemlji; pa tudi nasadi v peščnati zemlji bodo trpeli, ako se vreme kmalu ne spreobrne. Dasi tudi naš hmelj ni prikupljive zunanjosti, vendar je odlične kakovosti, ker je poln na}- fcnejSega » zdravega lupulina. Strokovnjaki, kateri bo preprÄani, da kakovost piva ni odvisna od barve hmelja nego «d lupudrina, dobe pri nas blago najboljše kakovosti. Človek ni vajen gledati hmelj neprikupljive barve, vendar se mora temu privaditi naše oko, upoštevajoč, da je v »grdi lupini zlato, jedrce.« Čehosloveški hmelj je svetk)-eelene barve ter ima velike kobuie. Čehoslovaška in Nem-«ija bodeta pridelali po 150.000 stotov po 50 kg, četudi je v Nemčiji s hmeljem zasajena ploskev za 3000 ha večja, aego v Čehoslovaški. O cenitvi letošnje množina se bo dalo govoriti šele petem, ko bo ves hmelj spravljen; toliko je gotovo, da bo letošnji pridelek kril za konzum potrebne množino. Z ozirom na dejstvo, da ni hmelja prejšnjih letnikov in da bodo pivovarji letos nakupovali hmelj čer potrebo, se lahko trdi, da letošnja množina ni posebne velika. Upamo, da se bode povpraševanje pc hmelju prav kmalu dvignilo. Treba je tudi s tem računati, da cena za lepo zeleno blago ne bode tako nizka, kako: se je mislilo pred kratkim. Če pa bode hmelj manj dopad-Ijive barve kaj vplival na ceno hmelja vobče, je pa odvisno od tega, ali bodo naši hmeljarji to, vrsto hmelja prodajali po vsaki ceni, ali pa bodo ž njim čakali, da pride vrsta na njega. — Joh. Barth in sin. XXIV. poročilo Hmeljarskega društva v Žatcu. Žatec, ČSR, 5. 9. 1924. Dne 30. m. m. javljeno boljše vreme se je takoj spreobrnilo in imamo celi teden oblačno vreme in dež, kar «hiranje silno moti in zavlačuje. Blizu % vsega pridelka je pod streho, Yk je pa še na drogih in se ne ve, kako in kedaj se bo .obrala. Nekaj obiravcev je sled slabega vremena že odpotovalo in povsod je pomanjkanje ljudi, dasiravno se jim je mezda za obiranje zvišala. Zdaj obrani hmelj bo sicer najboljše kakovosti, vendar pa ne bo najlepše barve. Pri vsem tem se ga pa tudi nekaj iz-gubavlja vsled neugodnega vremena. Kupčija je v polnem teku. Cene po kakovosti od 1600 do 1900 čK za 50 kg. Razpoloženje in cene za lepo zeleno blago prav čvrste, za slabše manj. — Savez hmeljarskih društev v Žatcu. Hmelj. Vili. brzojavno tržno poročilo. Žatec ČSR, 3. 9. 1924. Tu se plačuje od 1750 do 1880 čK za 50 kg. Na kmetih je mirno nakupovanje, cene od 1400 do 1800 čK za 50 kg. Nürnberg prijetnejše, cene od 110 do 260 zlatih mark za 50 kg. — Nürnberg, 4. 9. 1924. Lepobarv-no blago čvrstejše. Hmelj. IX. brzojavno tržno poročilo. Nürnberg, 5. 9. 1924 ob 1 uri. 200 bal prodanih, povpraševanje po ze- lenem hmelju čvrsto, po drugem mimo. Hmelj. X. brzojavno iržno poročilo. Žatec ČSR, 5. 9. 1924. Tu se plačuje od 1750 do 1880 čK za 50 kg, na kmetih 1600 do 1800 čK. Živahno povpraševanje, razpoloženje čvrsto. — Nürnberg, 6. 9. 1924, ob 11. uri. 500 bal dovoženih na trg, 350 prodanih, cene za boljšo kvaliteto nespremenjene, za drugovrstno slabše. Iz Celja, Ob bistri Savinji, kjer so se svojedobno bili vroči narodni boji za »most do Adrije«, stoji malo, a lepo mesto Celje, obdano z bogato okolico in močno industrijo. Na teh narodno-vulkanskih tleh se je dne 1. marca 1905 naselil mlad, a delaven trgovec Rudolf Stermecki, sin slovenskega posestnika iz znanih vinskih goric Bizeljsko. Boj, ne samo navadno konkurenčni, ampak tudi narodno-konkurenčni, se je bil na »nož« in tu ne z jednakomoč-nimi tekmeci, temveč s starorenemiranimi nemškimi tvrd-kami z močnim kapitalom in z najboljšimi tvorničnimi zvezami, katere so si znali tudi nekaj časa držati samo zase. Solidnost, jeklena volja in delo je zmagalo, majhna narodna trgovinica se je razvila še pred vojno v veletrgovino, v veliko deiajlno trgovino in v poštno razpošiljalno trgovino. Ime trgovine Stermecki iz Celja je bilo znano po vseh jugoslovanskih deželah prejšnje Avstrije in ilustro-vani cenik pod imenom »Jugoslovanska razpošiljalna« je vise kje na kljuki skoraj vsake jugoslovanske hiše. Radi vojne in povojnih časov je nastala v vsaki redno in solidno vodeni trgovini stagnacija, kar se čuti še danes. Kljub temu pa se je posrečilo tvrdld Stermecki že pred vojno zasnovani načrt izpeljati. Hiša, kupljena leta 1911, se je po pogodbenem poteku leta 1923 spraznila vseh strank ter po prezidavanju 7 mesecev spremenila v velike dvorane, katerih ena v pritličju za detajlno trgovino ima 254 m', druge v prvem nadstropju za razpošiljalno in engros 204 m® in prostori za pisarne, krojače, čevljarje, šivalnico perila in druga skladišča 310 ms, skupaj 768 kvadratnih metrov. Stavbeno delo, po načrtih stavbenega svetnika Alfreda Kellerja iz Dunaja, je izvršil znani stavbenik Konrad Gologranc iz Celja, portale in druga mizarska dela Veho-var, strojno mizarstvo Celje, napise firme Pristou & Bri-celj, Ljubljana, slikarska in pleskarska dela M. Dobrave, kleparska dela Franc Tašker, cba iz Celja, napeljavo elektrike tvrdka Inkret in Belak, Celje, armature, sofitne sve- i tilke in žarniee 800® svee se dobavili Kre»ene«% zavodi, Dunaj-Zagreb. Oddelki v detajlni trgovini so razvrščeni «d »«pada proti severu, kakor sledi: 1. preproge, zavese in posetlina oprema, 2. bombažaste tkanine, 3. volnene tkanine in sukno, 4. čevlji, 5. damska konfekcija, 6. moško konfekcija, 7. perilo in modni predmeti, 8. klobuki, 9. garderoba, 10. krojaške delavnica, 11. čevljarska delavnica, 12. hišnikovo stanovanje. Prvo nadstropje, engros in razpošiljalna: 15. šefova pisarna, 14. knjigovodstvo, 15. korespondenca in ekspe-dit, 16. sukno, 17. volnene tkanine, 18. bombažaste tkanine, 19. perilo in kratka roba, 20. pletenine, 21. »troji za rezanje vzorcev in šivanje kartonov, 22. garderoba, 23. lepljenje vzorcev, 24; pakovalnica. Na vsestransko zahtevo posebno iz Srbije, Bosne i» Banata se je imetnik tvrdke letos odločil izdajati zopet vzorčne kolekcije od vse manufakturne robe, to je sukna, kamgarna, ševjota za moške in ženske obleke, parhar: i, cefirja, hlačevine, platna itd., katere se bodo pa posili: ;e samo proti osemdnevni vrnitvi, drugače proti plačilu 15© din. Popolnoma zastonj pa dobi na zahtevo vsakdo krasno ilustrovani cenik z več tisoč predmeti in slikami. Ker je železnica precej draga, tvrdka Stermecky ;>e želi, da si to nevo urejeno podjetje, katero predstavlja te vrste znamenitost Jugoslavije, ogleda lahko tudi vsakdo izven Celja stanujoči, delila se bodo do preklica darila v blagu za povrnitev železniške vožnje in sicer pri enki at-nem nakupu: čez din. 1.000.— darilo za . . . . din. 20.— čez din. 2.000.— darilo za ... . din. 50.— čez din. 3.000.— darilo za ... . din. 80.— čez din. 4.000.— darilo za ... . din. 120.— čez din. 5.000.— darilo za ... . din. 170.— čez din. 6.000.— darilo za ... . din. B25.— čez din. 7.000,— darilo za ... . din. 300,— čez din. 8.000.— darilo za ... . din. 400.— čez din. 9.000.— darilo za . . . . din. 550.— čez din. 10.000.— darilo za ... . din. 700.— čez din. 12.000.— darilo za ... . din. 1000,— čez din. 15.000,— darilo za ... . din. 1500.— Izvzeti so samo ostanki, kateri se itak prodajajo p«4 lastno ceno, in sukanec. Tvrdka Stermecki zaposluje danes čez 30 uslužbetv-cev, potnike in agente ima pa po celi Jugoslaviji. 1?7© üfilß [OZNANiUt Dijaki se vzamejo na hrano in stanovanje. Trubarjeva ulica 11 I. nadstropje. 1163 Išče se maj er. Polzve se pri g. Ješovnik u, Sv. Rupert v Slov. goricah. 1169 Trgovski pomočnik, špecerist, išče službe za takoj, gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo lista. 115O Absolvent kmetijske šole želi primerno službo Nastop takoj ali pozneje. Gre tudi kot šafar. Ponudbe na upravo lista. 1148 Več boljših delavcev se sprejme na hrano. Maribor, Gosposka ulica 23. 1147 Krojaškega vajenca sprejme takoj Franc Jančar, krojač v Gornji Radgoni. ii56 2 Iiče se priden in trezen hlapec srednje starosti k par konjem. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Poizve se v uprav-ništvu SI. Gosp. 1137 3—1 Viničarja s 4 ali 5 močmi išče Zenkovič, Piyola 6 (Razvsnje) s 1. novembrom. II44 2 -1 Halo posestvi v dobrem stanju, obstoječe iz hiše, sadanosnika in dobre njive se proda Cir,a 26.000 Din. Dersteljski vrh 31, Sv. Urban pri Ptuju. 1161 Malo posestva se proda v No i vasi, Sp. Radnanjska c. 20. 1155 Proda se posestvo, 2 oiala, hiša in gospodarsko poslopje, vs e v najboljšem stanu. Vpraša se Ogner, Vetrinjska ulica* 5, Maribor. 1M 9 Malo hišico ali posestvo iščem za deli časa v najem, oddaljenost do pot ure od železnice. Cenjene ponudbe na L. Turin, Celje, Prešernova ulica 10. ProJa se krasno posestvo, obstoječe iz 24 oralov zemlje z gozdom, 1 zidana lepa hiša, t lesena, marof, kozoloc, svinj al.i itd. Veliki sadonosniki, približna reja 8 goved. V bližini četrt ure od Voinika pri Celju. Cena primerna. Kje leži posestvo pove gostilna Vrečko. 1158 2 Sodniškega vajenca in pomočnika sprejme takoj Jos. Ramšak, sodarski mojster, Ruše. lin Majer s štirimi ljudmi se takoj sprejme. Naslov v uprsvništvu. 1131 2—1 Dva mlajša dijaka se sprejmeta. Aleksandrova c. 83. 1124 2—1 Iščem za takoj: kuharice za gostilne in privatne hiše, sobarice. dekline za vse, dekle, gospodinje, hlapce itd. Dobra plača in dober postopek, za odgovor se priloži znamk za 2 din. Roza Rušer, posredovaln. služb, Ljutomer. 1167 Trgovskega učenca sprejmem takoj v trgovino manufakturnt ga in špecerijskega blaga, kakor tudi starejšo kuharico katera, je zmožna pri večjem posestvuj samostojno delovati. Zglasitev osebno ali pismeno pri tvrdki Alojz Krainz, veletrgovec in' veleposestnik v Ljutomeru. "43 3 -1___ Majfija s štirimi delovnimi močmi sprejme Marija Lininger, Koroščeva ul. 32. 1102 3—1 Posestvo z inventarjem in pridelki v občini Ptujska gora se £roda. Meri 25 oralov, je zao-. roženo, v sredini stoji še skoraj novo gospodarsko poslopje. — ( Vpraša se pri 6t. Lovrencu na Dr. polju, hiš. št. 23, 1164 Posestvo, 7 oralov in dobro idočo usnjarsko obrt da v najem ali proda Alojz Kosi, usnjar v j fturšencih p. Mala Nedelja. Prednost imajo Kranjci. 11O8 3-1 Proda se lepa hiša v zalo prometnem trgu v Sav. dolini. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali rokodelca. Naslov v uprav-ništvu. II73 3 Sadno drevje in trsje nudijo I. slovenske drevesnice in trs-nice Dolinšek, St. Pavel, Sav. dolina. Jamstvo zarast! Zahtevajte ponudbe! 1160 6 Sadne mline, najboljše, kar se jih pozna, (Pfeifer) naročuje in se lahko ogledajo pri I. Dolinšek, Št. Pavel pri Preboldu. 1021 Brusimo britve, škarje, nože i itd. Električna brusarna (v briv-! niči Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19. ' 1116 j Glasovir, kratek, dobro ohran- i jen, se ladi preselitve poceni proda. Slavko Novak, organist, Sv. Martin pri Vurbergu. 1134 Novi sodi vseh vrst do 1000 1, iz dobrega lesa, fino izdelani, se dobijo pri )os. Ramšak u, so-darskem mojstru, Ruše. 1112 Večjo množino debelih, smrekovih hlodov kakor tudi stoječi les, kupi Matija Obran, električna žaga, Maribor, Lo5ka ulica št. 15. 1003 8-1 Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 87O 26—1 Izjava. Anton Koceli v Račf h iejavljam, da nisem na nikakšen način plačnik dolgov, ki bi iih napravila mo;a žena Marija Koceli. Ako kdo kaj o njej zve, naj sporoči to meni ali žandarm. postaji v Račah. U75 yjH/q/y Specialist za ženske bulezni in porodništva Med, Or. Fran Top ak se je vrnil in zopet redno ordinira. Zdravnik Dr. f^ogilnicici iz Št. Jurja ob juž. ž. se je dne 1. sept. 1.1. preselil v lastno novo hišo v Št. Juriju blizu kolodvora nasproti gostilne Franca Kincl in ordinira kakor poprej. KREPCAJTE OTROKE IN BOLNIKE Z JUHANOM! S ¡ If 3 f 11? T^nik vncih. £I!m«J*«« Je dospela. Ponudbe T0mdZ6¥8 Žlindra z navedbo potrebne množine zahtevajte od »Kmetijske zadruge v Ptuju«. Kmd@v@lti pozor! Kar je bilo nekdaj, to velja tndi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek «a prašig« I a kovaški premog garantiran, kg po 2- K do 3 20 K, vedno velika in stalna zaloga. Tudi ves stavbeni materijal se dobi j od sedaj naprej po čudovito, znižani ceni pri V. Bratina, Kri- Hflfg ževci pri Ljutomeru. 1046 3 I Mi ¥U z nastopom službe takoj, išče Mljekarska udrnga, Virovitic;:. mrnnmrnnrn- Kupujem in hrastovi zakonito zavarovana znamka. Na prodaj je dobroidoča gostilna s trgovino in trafiko tik farne certve, brez konkurence. Zraven 16 oralov zemlje, 12 Cirilov gozda, polovica za seč. Ostalo lepe njive in travniki. Naslov v upravn. II4I 2- 1 Lepo posestvo obsegajoče lorál zemlje, sadonosaik, njiva, les in viničarija se proda za 13 000 Din. Vpraša naj se pri Martinu Šegula, Mestni vrh štev. 36, pri Ptuju._________IJ57 Proda se posestvo s skoro novo zidanim z opeko kritim gospodarskim poslopjem in s 3 orali njive. Hajdina pri Ptuju št. 116. pri postajališču. 11.4 Šolske torbe, nahrbtnike in jermene za knjige priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1154 3 Vinske sode, zelo dobro ohranjene v velikosti od 3OO—1800 litrov prodaja po zelo ugodni Kralj v Ormožu. 1152 2 Z Malini zavitkom za 10 kron se prepričajte. — Dobi se pri sledečih gg. trgovcih: A. Kosec v Mariboru, državna cesta; L. Brad.nD.it in M. Šumer, Konjice; A. Nagode, 2iče; A. Vodenik in F. Razbor-nik, Hoče; M. Kapelj in J. Zisel, Zgor. Polskava; A. Pinter, Slov. Bistrica; J. Jerman, Oplotnica; A. Itaunik, Sv. Janž; M. Šumer, Poljčane; J. Smeh, Mestinje; J. W«gner-ja nasl., „ . , • i"» nrastovino oa 3u cm aeoeme g -e { Jft£ah R g iCek in otorepee & Žnrrnan, Ro- Kil esar ntizor i 'Kaprej- SfK3- P°cudbe,z navlf gaška Slatina; A. Prcaz, Rogatec; M. Stefancio.a, Sv. Flor-lUltEMHII liucm l t bo cen, dobavnega roka in pla; P A Letonja, Ptujska gora; R. Dimnik, Loka. in sicer bukova suha l m dolg i I in hrastovino od 30 cm debelire Novi sodi, že preizkušeni se prodajo. Jakob Golob, Selnica ob Dravi. Popravila koles, kakor moderniziranje, emajli -ranje, ponjklanje i. t. d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v mehanični delavnici Divjak & Gustiniii, Maribor Vojašniška ulica štev. 13 čilnih pogojev na Oglasni zavori Voršiča naslednik, Maribor. 1171 Nadalie se sprejemajo popravila Mvalnih in pisalnih strojev vseh vrst, gramofonov i .t. d., kakor tndi vsa specijalna strn-- garska dela. - Ne zamudite ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubij roge, matere, hčerke, sestre in svakinj« ene Flnžgep, pO &IÄOVÄ3 ■ k snah doBo manufaktan«r filufo, kakor: kreton«, dm i«, tiskovino, voln.no Mag 3K noika 1» {«raka ebta&fc avlkn« rut« ter vs« érwp ¡p*»«i&££ím pri tn<£W Martin Šumer soproge, M»pije Furs, roj. poscstnice ki je dne 5. septembra 1924 umrla in bila dne 8. septembra 1924 na pokopališču pri Sv. Janžu na Dravskem polju položena k večnemu počitku, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano nam sočutje in mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti. Nadalje prisrčna zahvala preč. g. dekanu Sagaju za tolažilne besede na pokopališču, č. g. župniku Zadravcu in č. g. provizorju Amonu, kakor tudi šentjanškim pevcem za ginljive ža-lostinke. Rošna—Sv. Lovrenc na Drav. polju. 1172 Ž*l«joci ostali. » kamgarn in ševjot za moške in ženske obleke, belo, pisano in rujavo platno, ce-fir, hlačevino, tiska-nino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zbiri v novoureieni in prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333. — Iiustrovani cenik za čevlje^ klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškodaini! — Trgovci engros cene! d» dr. Fri Maribor, Aleksandrova cesta 9, zopet ordinira od 9.—11. predp. in od 2.—4. pop. Zdravnik X>x*. «X. MAMCIUS ordinira od 17. septembra 1.1. naprej zopet redno v Slov. Bi&trici nasproti vojašnice od 8.—11. ure pred-poldne in od 2.—4. uie popoldne. Opekarna Leltersberg pri Merboro išče gmotno dobrostoječe zastopnike za razpečavanje svoje izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane „Lapor it"-opeke, in sicer: zidne, zarezane, wienerberške, dvojno zare- j zane in bobraste, za katere trpežnost jamči 100 let! Ugodni plačilni pogoji. Najceneje se kupi usnje, čevlji in čevljarske potrebščine pri Francu Kokol W i,fali.#if1 IffSU. Naznanilo. Dovolim si ce'nj. odjemalce in p. n. občinstvo opozoriti na svoj novo ustanovljeni kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčeke iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za specijelne tcrbe in kovčeke, n. pr. za razne vzorce, trgovske potnike itd. Velika izbera raznih torbic in kovčekov od najmanjih do največjih. IVAN KRAVOS, MARIBOR, Aleksandrova cesta 13. — Slomškov trg 6. l*epčefc in Tinček. Pcpček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, Peplek Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drofeniku v Celje" je. Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto ene dve obleki nositi ! Kdor v Slov. Gospodarju oglašuje, uspeha gotovo se radujel ny&mk' •¡•'••••i '"'"V''' sifts-'v'4''J ■ Prcdajalnlta Tiskovnega društva Slovenski trg 1 PTUJ Slovenski trg 1 infe na razpolago vse šolske knjige in vse druge IX Vremenski preroki. šolske in pisarniške potrebščine. t Prvovrstne sode v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mehanična sodarna J R. Pichler-ia sin, Maribor, Zamena oljnatih semen Nakup deželnih pridelkov JLj. brezovnik, trgovina mešanega blaga Glavni trg Vojnlk Glavni trg Ustanovljena 1897. Priporoča svojo bogato zalogo raanu-fabture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi. Ce seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna -tam v Račju ti senik pokriva. Ce sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je. M a •i -»1—-H» Krnici ali ste slišali??? Nakap jajc Nakup mleka DEžniKflRSfl JOS. VRANJEK Kralja Petra c. 25 /TCIT TIP (Bivša grašks 19-149 UJLJUJlL mitnica) priporoča svojo bogato zalogo «ttt&ss.jlKcre? do« račega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in is° vršuje vsa popravila točno in solidno. da se najceneje in Najboljše kupi v domači trgovini vsakovrstno manufakturno blago kakor izgotovljene hlače, srajce, moške obleke itd. ter špecerijsko blago. Kupujem vedno po najvišjih cenah: jajca, bele suhe gobe, kumno in janež. Vsi ti pridelki se lahko zamenjajo za vsakovrstno blago v trgovini: EVE VELENJE. •I A dB Najboljše pisalne stroje S ob« vi žirdi n* mesečna obrok, prati THE RIiIX C 0,5 Predal 76. LJUBLJANA. Predal 78, awr Zahtevajte prospekt in pnnito! Le>P8 nagrobni kamni v mramorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri kamnoseškem mojsfu J.F.Pever, Maribor, «met» Kersnikova ulica"7. X»O©©©©OOO©G«OOO©: Pudnart 2. Brzojavke: Zadruga Kropa. ■¿mcaaniti .usmt/m- .m» mrtweaa» Žeblji za normalne Spojke vijaki z maticami. e za odre Vsi -v nafto etre ko spadajoči železni izdelki po vzopolb"in|mb»h, n»Jo«neje. ¡SSr IluBtpnvani ceniki na razpolago ! 3M2ST" Najstarejši in edini najbolj varen denarni zamod v Ptuju. Ib£, Najstarejši in edini najbolj varen denarni zavod v Ptuju. Mestna hranilnica - Kreditno društvo Stanje vlog okrog 20 milijonov kron i Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji. iTísk tiskarne st. Cirila t Maribora. Odgovorni urednik: Vlado Puienjak.