LETO 17 FEBRUAR 1978 CENA 3 DIN DRUGA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK KRITIČNO IN ORGANIZIRANO V AKCIJO Judi če bi bili zelo kritični, ne moremo mimo dejstev, da smo v prehojenem štiriletnem delovanju delegatskega skupščinskega sistema veliko naredili. ITI nekaterih rešitvah in nalogah smo bili sicer manj učinkoviti. Tega pa v bodoče ne bi smeli dovoljevati. Kdo, sakaj in glede česa je bil manj učinkovit, je sicer manj znano, žal, si tudi zato očitamo nekonkretnost. Toda ta pridobljena in nezaželena metoda našega dela je več kot očitna. Pojavlja se, če ne pri določanju nosilcev posameznih nalog, pa vsaj pri njihovem uresnl-čevanju. V obdobju pred neposred nimi volitvami smo si zapisali v programskih izhodiščih za delo občinske konference ZK, da moramo izhajati iz ocene dosedanjih rezultatov dela posameznikov in prav tako iz njihove pripravljenosti, da se vključujejo v enotno akcijo za izboljšanje stanja in razmer v naši občini, ki so, kot kaže, postale že kritične. Kritične najbrž zaradi neusklajenega, dostikrat neorganiziranega dela, včasih sek-taškega odnosa do posameznih rešitev, kjer ni prevladoval boj mnenj in ustrezno argumentiranih predlogov, ■podrejanja »manjšine« stališčem »večine«, dokaj zasidrane malomeščanske menta- litete, postavljanja kritike pred samokritiko, kritizier-stva in podobno. Dostikrat pa so kamni spotike bili tudi kadrovski problemi, ne toliko zaradi pomanjkanja kadrov kot zaradi premajhne podpore tistim delavcem, ki so prevzemali najtežje in naj. bolj odgovorne naloge in funkcije. Kako torej realno ocenjevati prispevek posameznika, njegove moralnopolltične kvalitete, ko smo še celo uporabljali metode pavšalnega ocenjevanja dela in odnosov. Zvezi komunistov ni lastna praksa, da Izglajuje odnose med posamezniki, ker s tem izgublja na svoji akcijski pro. dornostl. Večkrat nismo Imeli moči, posluha, da si izbe. iHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I 1 1 PRIPOROČILO OBČANOM ( VOLILNI IMENIK ( Oddelek za notranje zadeve SO Kamnik prosi I = vse delovne ljudi in občane občine Kamnik, da pre- 1 1 gledajo splošne volilne imenike In zahtevajo poprav- 1 g ke najpozneje do 6. marca 1978. Volilni imeniki so na vpogled na sedežu oddelka I I za notranje zadeve in na krajevnih uradih v Ko- I 1 mendi, Tuhinju ta MoUuku. Občan lahko zahteva I B ustno ali pismeno popravek v volilnem imeniku, če = I ni pravilno vpisan na območju, kjer ima stalno pre- I I bivališče, če je nepravilno vpisano njegovo ime ali 9 I drug podatek, ki se nanaša nanj, ali koga drugega. I Občane, ki so spremenili naslov stalnega prebl- j| I vališča, pa tega še niso prijavili na prljavno-odjavni S I službi ONZ, prosimo, da to nemudoma store in I I s tem omogočijo nemoten potek splošnih volitev 1 I v nedeljo, 12. marca 1978. uuiiiiiiiHiiiitiiiiiitiiiiiiiimiiuiuimiiimiiiiiiii mimiuiuiiuiimiiiiimiiiimiuiiuumiiimiiii remo prednostne naloge ter vztrajamo pri njihovem uresničevanju. Zastavljali pa smo si tudi takšne, za katere smo vedeli, da so celo zunaj naših možnosti. S precejšnjim odpovedovanjem in napori delovnih lju. di smo dosegli pomembne uspehe v naši občini. Priprav, ljenost delovnih ljudi, da skupno rešujemo vprašanja razvoja naše samoupravne družbe, je več kot očitna. Toda po drugi strani kaže, da v Kamniku prepričanje, da zaostajamo v gospodarskem razvoju tako za regijo kot za republiko. To zaostajanje se kaže v tem, da nam ne uspeva realizirati nekaterih važnejših projektov in srednjeročnega plana razvoja občine. Za to so razni objektivni In tudi subjektivni razlogi. Zveza komunistov mora v okviru občine zagotoviti enoten pristop in angažiranje vseh možnih sredstev in subjektivnih dejavnikov za uresničitev zastavljenih ciljev. Zaradi neuresničevanja nekaterih nalog prevladuje v obči. nI neupravičeno prepričanje, da se občina sploh ne razvija In da zaostaja. In ravno skozi takšne pavšalne ocene se oblikuje javno mnenje z negativno usmeritvijo in zanikanjem ter podcenjevanjem že doseženih uspehov, čeprav vsi vemo, da je za uresničevanje vsake naloge potreben določen čas. Konferenca je potrdila zaključke in usmeritev, ki jo je nakazala 1. seja, sprejela še program dela in marksističnega izobraževanja ter finančni načrt poslovanja za letos. Sprejela je tudi sklep o ustanovitvi nove osnovne or-' ganizacide ZK v zdravstvenem domu v Kamniku. T. M. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Bela, rumena, nikoli bistra Kaže, da se v Kamniku začenjamo zavedati, kako pomembno je živeti in delati v čistem okolju, dihati čisti zrak. Najbrž pa se še ne zavedamo, da je območje naše občine prekomerno onesnaženo in da, poleg naših neposrednih sosedov, Ljubljane in Domžal ter še 21 občinskih območij, spadamo v III. oziroma IV. stopnjo onesnaženosti zraka, da moramo čimprej ukrepati. Delegati so na zadnji, januarski seji občinske skupščine obravnavali poročilo komisije za varstvo okolja in samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka ter kritično ocenili sedanje stanje v naši občini. Delegacija skupnih služb iz Titana je ugotovila, da gradivo o tej problematiki ne vsebuje podatkov o tem, kdo so večji onesnaževalci okolja, kakšni so njihovi programi in roki za izboljšanje stanja. Delegati krajevne skupnosti Kamnik so o tej problematiki postavili že več delegatskih vprašanj. Kamniška Bistrica, so pripomnili, je le še kamniška, bistra pa nikakor ne več, čeprav bi spet morala biti vredna svojega imena. V komisiji za varstvo okolja so poudarili, da so zelo napačna pojmovanja, ki trdijo, da smo s tem, ko smo ustanovili to komisijo in tudi SIS za varstvo zraka, veliko storili ali vse rešili. Niti najmanj. To je le prvi korak za bolj organiziran pristop k reševanju teh problemov. Vsaka krajevna skupnost sicer ima svojo komisijo za varstvo okolja; akcij, vsaj učinkovitih, pa nikakor ni. Tudi ob vprašanju varstva okolja se neredkokdaj spotaknemo ob nizko raven zavesti. Človek je pravzaprav prvi in bi se moral zavedati, da je le edini, ki ta problem lahko tudi reši. Zato je poziv za začetek urejanja tega problema tudi v gradivu SIS za varstvo zraka, ki priporoča, da pravilno postavimo gorilce peči centralnih kurjav, kajti s tem ne bomo le prispevali k varstvu okolja in zraka, temveč tudi prihranili precejšnje količine goriva. Tudi priporočila izvršnega sveta občinske skupščine • varstvu okolja, ki jih je skupščina sprejela, ne bodo Izboljšala stanja, če dejansko ne bomo ničesar več storili. Kaže, da bo že letos začela obratovati tudi čistilna naprava, ki bo nedvomno prispevala k varstvu našega okolja, vendar pa bo potrebno še veliko več. še posebej je nujna organizirana, sistematična In stalna akcija vseh nas, tam, kjer delamo in živimo. Delovni ljudje v TOZD in OZD in občani v krajevnih skupnostih so osnovni nosilci teh akcij. Manjka nam še tudi volje, potrpežljivosti, žal, tudi kulture. T. M. OB DNEVU ŽENA ko bom0*8 nas lo£1 00 dne-skrin «77 na vo"ščih polnili «MUSÍ**11»*» voljenih kan- PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI DELEGATOV Kako bomo volili? Aprila poteče štiri leta, kar smo izvolili delegacije za zbore občinske skupščine in družbenopolitični zbor, jeseni pa poteče mandat delegatom v delegacijah za skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti. Pred nami so volitve delegacij za zbore občinske skupščine, družbenopolitičnega zbora in tokrat Istočasno tudi delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Kljub precej obsežnim volilnim opravilom so se v nekaterih krajevnih skupnostih In organizacijah združenega dela odloČili, da bodo trenutek izkoristili tudi za volitve v samoupravne organe, to je v delavske sveto oziroma v svete krajevnih skupnosti. V ČETRTEK, 9. MARCA bodo volili delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, skupnih službah, v delovnih skupnostih državnih organov in drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirano kot organizacije združenega dela. Prav tako bodo na ta dan volili tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci. Delovni ljudje bodo volili delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine In eno ali več delegacij za skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti. V večjih TOZD bodo volili posebne delegacijo za samoupravne Interesne skupnosti, to se pravi delegacije za vsako interesno skupnost posebej. Združene delegacije, to Jc delegacije za dve aH več interesnih skupnosti skupaj, bodo volili tam, kjer nI pogojev za posebne delegacije. Splošno delegacijo, torej samo eno delegacijo za interesne skupnosti, pa bodo volili predvsem v manjših temeljnih sredinah, kjer število zaposlenih, kadrovske zmogljivosti in drugo ne omogoča volitev posebnih ali združenih delegacij. V NEDELJO, 12. MARCA, bodo delovni ljudje in občani volili v krajevnih skupnostih. Volili bodo delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, eno ali več delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in glasovali o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Istega dno bodo svojo delegacijo za zbor združenega dela volili tudi delovni ljudje — kmetje. Delegacijo kmetov bodo volili vsi aktivni kmečki proizvajalci, lil Jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let. Volitve bodo na voliščih, kjer so občani leta 1976 glasovali za krajevni samoprispevek. Dodatno — novo volišče bo v osnovni šoli Frana Albrehta za volllcc Kajuho-ve poti in Kovinarske ceste od hišne številke 1 do 13, ki so v preteklih letih volili v mcnzl tovarne Titan. Tako bo v nedeljo, 12. marca, v občini Kamnik - odprtih 47 volišč. Da bodo volitve hitreje potekale, bo v večjih volilnih enotah delovalo več volilnih odborov. To velja predvsem za volišča v Kamniku, na Duplici In v Šmarcl. Glede na število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti, razvejanost in kadrovske zmogljivosti, bodo volile! tudi v krajevnih skupnostih volili posebne, združene ali splošne delegacije, za razliko od volitev leta 1974. ko so v vseh krajevnih skupnostih izvolili splošne, to je le eno samo delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti. Z Izvolitvijo posebnih In združenih delegacij bo bolj kot doslej prišel do izraza neposredni Interes občanov na področjih: vzgoje in Izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. V kraievni skupnosti Kamnik bodo vollicl volili tako 10 posebnih delegacij za vse interesne skupnosti. Volilcl bodo volili delegate z obkrožanjem zaporednih številk kandidatov, razen za delegate v družbenopolitični zbor. Glasovnica za delegate v družbenopolitični zbor bo nekoliko drugačna od ti- sto leta 1974. Na glasovnici bo toliko kandidatov, kolikor delegatov bomo volili. Zato bo na dnu glasovnice napisano »GLASUJEM ZA« In »GLASUJEM PROTI«, ta-ko da volllcem ne bo potrebno obkrožati zaporednih številk pred kandidati, ampak bodo volili celotno listo. Seveda lahko volllcc prečrta kandidata, s katerim se ne strinja. Črta pa lahko največ polovico kandidatov, kajti glasov, nlca, na kateri bo več kot polovico prečrtanih kandidatov, bo neveljavna. Zaradi obsežnosti volilnega postopka, velikega števila volilcev na posameznih voliščih ln v Izoglb čakanju na voliščih, bodo volišča v krajevni skupnosti Kamnik v nedeljo, 12. marca, odprta že ob 6. uri zjutraj, vsa druga pa ob 7. uri zjutraj. Vsa volišča pa bodo zaprli ob 19. url. Clanl volilnih odborov in volilnih komisij na posameznih voliščih bodo dajali potrebna pojasnila ln navodila. Svojec In znance občanov, ki so na delu v tujini, prosimo, da odsotnost teh občanov sporočajo volilnim odborom, da ne bo nepotrebnega čakanja in da bo ugo. tavljanje volilnih izidov točno, kajti občani, zaposleni v tujini, morajo biti vpisani v volilne Imenike, ne bomo pa jih upoštevali pri ugotavljanju volilnih izidov. Pričakujemo, da bodo občani in delovni ljudje v celoti izpolnili svojo dolžnost in pravico, prišli na volišča ln Izrazili svojo voljo, maj TRIJE HIŠNI VOGALI Slovenija sodi med tiste dežele na svetu, kjer je odstotek zaposlenih žena najvišji. Tudi v kamniški občini je od pridnih ženskih rok odvisen pretežni del proizvodnje v tovarnah in izvrševanje številnih opravil v družbenih službah. Podatki o zaposlenih ženah v naši občini kažejo, da je med zaposlenimi skoraj polovica žensk. Vsa ta dejstva smo imeli v mislih, ko smo načrtovali našo kadrovsko politiko in se pripravljali na evidentiranje kandidatov za bližnje skupščine volitve. In res, ob pregledovanju evidentiranih občanov je bila več kot tretjina žena, kar kaže, da smo načela v praksi le upoštevali. Torej lahko pričakujemo, da bo v delegacijah za občinsko skupščino in skupščino samoupravnih interesnih skupnosti primerno število žensk. Slika pa je dosti drugačna, ko pregledamo delež žena med možnimi kandidati za vodilne funkcije v občinski skupščini in skupščinah SIS. Le 15 odstotkov je med njimi, in še to pretežno v SIS za otroško varstvo in SIS za socialno varstvo. Prav te samoupravne interesne skupnosti pa so že tako bolj v domeni žena. Podobna slika se ponovi tudi med predvidenimi člani družbeno-po-litičnega zbora občinske skupščine. Vanj delegirajo svoje kandidate vse družbenopolitične organizacije. Med 25 kandidati je le 5 žensk, čeprav bi prav v tem zboru najlažje zagotovili samoupravno dogovorjena načela kadrovske politike. V življenju velja pregovor, da žena podpira tri hišne vogale. Mar bomo v naši družbeni praksi dopustili, da v sredinah, kjer odločamo in upravljamo, žena ne bo podpirala niti enega ogla. -ur Za 8. marec, mednarodni praznik sena, iskreno čestitamo vsem delovnim ženam in materam ! uredništvo NOVELIRANA URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA TEMELJITI DOGOVORI 0 PROSTORU Pomembnost problematike je zahtevala široko lin usklajeno akcijo. Svoj da bodo dokončno dali le še delegati občinske skupščine, ki bodo na seji 6. marca sprejemali odloke o ... »Vsak kotiček zemljišča mora biti namensko porabljen,« je bilo naše osnovno geslo, ko smo šli v široko akcijo, da ponovno preverimo urbanistično dokumentacijo, aii dejansko Še vedno odgovarja sedanjim, da planiramo za naše bodoče potrebe. Ko bodo začeli veljati novi odloki, preneha veljati kar 26 odlokov, ki so doslej urejevali to področje. Nekatere od njih smo sprejeli celo pred 13 leti. Zakon o urbanističnem planiranju narekuje, da mora občinska skupščina, sicer po potrebi, pa vendar najmanj vsakih 5 let celotno urbani- stično dokumentacijo usklajevati s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi koristmi ter potrebami. Zato je občinska NOVOSTI NOVELIRANE URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE - prvotni rezervat za zazidavo v Podgorju se ukinja, ker so v njem kmetijske površine ■ del zemljišč zahodno od vaške poti skozi Podgorje se namenisko doda zazidljivim območjem - zazidljivo območje v Novem trgu se delno poveča na račun gozdnega območja • za trgovsko poslovna in kulturni center je določen rezervat v Zajpricah - trasa obvozne ceste in mestni povezovalni priključek na obvoznico sta določena glede na realne možnosti in bodoče potrebe ■ manjše spremembe zazidljivih območij so izvedene po predlogih uporabnikov prostora • predlog ureditvenega območja Most in Komende ureja tudi tiste vasi, ki prvotno niso bile zajete (Nasovče, Breg) • delna sprememba zazidljivih površin južno od vasi Križ za kmetijske namene kot tudi za kmetijstvo nezanimivih površin v zazidalna območja - zaradi slabe izrabe kmetijskih zemljišč so se povečale zazidljive površine v Vrhpolju in na obeh straneh Kavrana ■ urbanistični načrt Velike planine do sprejema novega ostane v veljavi • za Volčji potok in Vaseno je potrebno izdelati urbanistične načrte, ko se bo za to pokazala potreba, do takrat pa je možno ti območji pod določenimi pogoji urejati z lokacijsko dokumentacijo • varnostni pas kemične industrije ni korigiran, upoštevana pa je nova lokacija za kemično industrijo in efcsploatacijsko polje kalcita • ugotovljeni in zaščiteni so vsi vodni viri v občini - zagotovljene so zadostne količine gramoza za potrebe občine, ob tem je zagotovljena zaščita kmetijskih površin - za gradnjo vikendov je namenjeno območje med Pa-tovčami in Vranjo pečjo, zmanjšano območje v Brezjah, obstoječe območje v Godiču pa je preusmerjeno za stanovanjsko gradnjo - upoštevani so normativi za zaščito in zaklanjanje občanov ob elementarnih nesrečah in vojni nevarnosti. skupščina tudi naročila izvršnemu svetu, da pripravi vse potrebno za čim bolj celovito in usklajeno akcijo. Tako je na osnovi predlogov krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti, skratka vseh delovnih ljudi in občanov Ljubljanski urbanistični zavod pripravil osnutek novelirane urbanistične dokumentacije. Razgrnitev teh dokumentov, javna razprava, ki jo je organizirala socialistična zveza, številni pojasnjevalni sestanki in obravnave, so imeli za cilj, da se v planiranje izrabe prostora vključijo vsi zainteresirani dejavniki v občini. In ne le to. Da bi- izrabo prostora planirali čimbolj celovito, da ne bi prihajalo do neljubih napak, kratkoročnih rešitev, so istočasno bile razprave o urejanju kamniškega prometa, o lokacijah za trgovsko poslovni, družbeno kulturni in športno rekreacijski center v Kamniku, poleg tega pa tudi načrtovanje obnove starega mestnega jedra ter prostorski plan za potrebe kmetijstva. O nujnosti tako širokih, celovitih in demokratičnih razprav kaže tudi široka javna razprava in dvakratna javna razgrnitev, o zagnanosti in osveščenosti občanov, da vplivajo in odločajo o rabi prostora pa njihova številna stališča in mnenja, ne le v času javnih razgrnitev, temveč predvsem že v fazi izdelave urbanistične dokumentacije. Le-te so bile sila koristne, zato pa tudi skoraj v celoti upoštevane. To med drugim kaže, da smo enotno in celovito zajeli vse realne razvojne možnosti tistih, ki imajo karkoli opraviti z izrabo in varovanjem našega prostora. Skratka, zajete so potrebe samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij, krajevnh skupnosti, glede na OB KONFERENCI OBČINSKE ORGANIZACIJE ZRVS CELOVIT OBRAČUN Ob koncu preteklega meseca so se sestali predstavniki organizacij zveze rezervnih vojaških starešin na svoji konferenci, na kateri so pregledali delo občinske organizacije v preteklih Štirih letih. Občinske konference so se udeležili tudi številni gostje med njimi Franc Svetelj, Dane Artiček, Nartde Vode, Lado Podbevšek in predstavnik republiškega odbora ZRVS Ferdo Tolar. Poročilo o delu občinske organizacije ZRVS je podal dosedanji predsednik Alojz Konda, ki je v uvodu orisal dnižtoenopoUtično dejavnost vseh socialističnih sil pri nas ter naloge članov ZRVS pri uveljavljanju socialističnih odnosov in delegatskega sistema. VojaŠko-politična situacija v svetu opozarja organizacijo ZRVS na nenehno budnost in pripravljenost. Oživljanje neonacizma in vedno nove fašistične organizacije, ki jih ustanavljajo v Evropi in drugih deželah, so resna nevarnost za napredne demokratične sile. Prav tem črnim silam je neodvisna in socialistična Jugoslavija trn v peti. To dokazujejo tudi teroristične akcije naše »črne« emigracije, ki skušajo spodkopati našo družbeno ureditev. Kamniška organizacija ZRVS je razdeljena na devet organizacij, v nekaterih organizacijah združenega dela pa so organizirani aktivi. Prav reorganizacija mestne organizacije ZRVS je v mnogo-čem {pripomogla k aktivnejše- mu delu članov. Občinski odbor si je prizadeval ustanoviti organizacije tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer je vsaj 15 starešin. Zlasti pomembna dejavnost reoeirvnih starešin je vojaško usposabljanje, ki je za vse člane obvezna oblika izobraževanja po končanem služenju v enotah JLA Tako so organizirali številna predavanja, taktično orientacijske vaje in tudi strelske vaje. Večina članov je uspešno opravila tudi preverjanje znanja. Zal je bilo tudi 22 članov organizacije, ki niso prišli na nobeno predavanje, niti na preverjanje znanja. Poleg tega so bili tudi tehnični zbori v Cerkljah, Kranju in Pivki, kjer so se starešine spoznale z najnovejšim orožjem. Krajevne organizacije sodelujejo tudi z mladino, posebno množičen pa je vsakoletni pohod na Kostavsko planino, ki ga organizirajo Tuhinjci. Kamniška organizacija ZRVS že več let tesno sodeluje z vojaki in starešinami gami-zdje v Šentvidu. Veliko članov organizacije je iz vrst članov ZK, vendar še vedno premalo. Zato je aktiv ZK izvedel akcijo za sprejem novih članov iz vrst rezervnih starešin. Na osnovi te dejavnosti so organizacije ZK sprejele 14 novih članov, čeprav je možnosti in pripravljenosti še več. Zato bi kazalo v ZRVS več pozornosti posvetiti družbeno političnemu delu. Organizacija ZRVS se že dlje časa otepa z materialnimi težavami. Za njeno dejavnost je premalo denarja, kar je v nasprotju s prizadevanji celotne družbe, ki zadnje čase družbeni samozaščiti posveča največjo pozornost. Morda bi kazalo del denarja, ki ga OZD zbirajo za ljudsko obrambo, nameniti ZRVS. Vse premalo je imeti moderno orožje, če istočasno ni dovolj možnosti usposabljanja tistih, ki naj bi s tem orožjem rokovali. Na konferenci so razpravljali tudi o statutu organizacije in izvolili novo predsedstvo. Tajnik občinske organizacije je Stane Močnik, predsednika pa predsedstvo še ni Izvolilo, ker s kandidatom predčasno nihče ni govoril. Torej tudi na področju kadrovanja čakajo rezervne oficirje še pomembne in zelo konkretne naloge. T. J. perspektive in plane njihovega razvoja in skladnega razvoja občine kot celote. V ospredju je moral biti človek in njegova bodočnost. Zato je bilo nujno izdelati celovito urbanistično dokumentacijo, skrbeti za razvojne možnosti tako kmetijstva kot turizma, obrti, trgovine in drugih uporabnikot prostora. Podrobno o vsem tem smo večkrat prebirali v Kamniškem občanu, še veliko več pa smo prispevali v javnih razpravah, ki jih je organizirala socialistična ziveza. Z aktivno udeležbo in številnimi sugestijami, stališči in pripombami pa smo pokazali, da o namenu izrabe našega prostora odločamo vsi. T. M. S POSVETA SEKRETARJEV 00 ZK ŠIROKE PREDKONGRESNE RAZPRAVE Na posvetu s sekretarji osnovnih organizacij ZK naše občine so se dogovorili o vsebini dela v osnovnih organizacijah in njihovi aktivnosti v predkongresnem obdobju. V programu dela občinske konference in njenega komiteja ter še posebej v osnovnih organizacijah ZK kot temeljnih nosilcev širokih in poglobljenih razprav o kongresnih dokumentih so sprejete osnovne naloge do kongresov. Izhajajoč iz sklepov CK ZKS je bistveno dvoje: — razprave o kongresnih dokumentih morajo preseči okvire osnovnih organizacij ZK. Komunisti so dolžni, da organizirajo takšne razprave, da v njih sodelujejo kritično in ustvarjalno; — razprave morajo biti povezane z aktualnimi družbenopolitičnimi in ekonomskimi vprašanji nadaljnjega dograjevanja sistema samoupravne socialistične demokracije. Tako bodo razprave o KO-igresnih dokumentih, ki že potekajo v številnih osnovnih organizacijah ZK, konkretne in povezane z neposredno prakso. To fcodo ocene doseženega in obenem snovanje načrtov za nadaljnje delo. T. M. »GLAS KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV« ČAKA NAS SE VELIKO DELA Preteklo je leto dni, odkar smo ustanovili Klub samoup-ravljalcev v občini Kamnik. Prav je, da o delu kluba v tem obdobju seznanimo naše člane in 'občane. Program je bil sprejet 10. februarja 1977 na ustanovni skupščini Kluba samouprav-Ijavcev. Programa nismo uspeli v celoti realizirati, ker je bil le pretežka naloga glede na možnosti in izkušnje, ki jih še nismo imeli. Republiški svet Zveza sindikatov je preko občinskih sindikalnih svetov dal pobudo za ustanovitev kluba, nismo pa imeli nikakršnih oprijemljivih navodil, ki bi nam bila v pomoč pri konkretnem delu. Izvršni odbor se je trudil, da bi iz programa izluščil tiste teme, ki nas samoupravljalce najbolj zanimajo. Ustanovili smo tri komisije: za področje zakonodaje, ekonomsko komisijo ter komisijo za obveščanje. Izvoljeni izvršni odbor kluba je imel šest sestankov, na katerih smo poleg programa dela še vedno iskali način za delo, ki bi resnično in v kar največji meri koristno služil članom. V ta namen smo organizirali tribuno, na kateri smo želeli predstaviti naš program dela, po drugi strani pa tudi prisluhniti širšemu članstvu, kaj želi s klubom doseči!. Izoblikovano je bilo enotno mišljenje, da je usmeritev dela kluba pravilna, treba pa je stremeti za tem, da se bo delo kluba še bolj približalo delovnim organizacijam, predvsem pa delavcem. Tako smo na pobudo delovnih organizacij in skupnosti organizirali pravno službo za pomoč pri izdelavi pravnih aktov, ki so jih potrebovale OZD. V mesecu novembru smo organizirali okroglo mizo o zdravstvu v Kamniku. Vsebina razprave je pokazala mnogo težav, s katerimi se zdravstvo srečuje, ni pa manjkalo niti kritično izrečenih negodovanj občanov na račun zdravstvenih storitev. V mesecu septembru je bilo organiziranih več predavanj po šolah o dohodkovnih odnosih po vloženem delu v Sedaj pripravljamo zelo aktualno temo: vloga potrošniških svetov v krajevnih skupnostih. Potrošniški sveti bi morali v prihodnosti skrbeti za neposredno povezanost med trgovino in potrošniki kot kupci in porabniki dobrin. Podrobnosti o poteku in zaključkih okrogle mize o potrošniških svetih bomo objavili v naslednjih številki Pred nami so nove volitve v organe in delegacije na vseh ravneh. Zavedamo se velikih in odgovornih nalog, ki jih bodo delegati opravljali v naslednji mandatni dobi, zato vsa naša prizadevanja posvečamo pripravi na »Šolo delegatov«, ki jo bomo organizirali za bodoče delegate. To bo zelo široka akcija za usposabljanje delegatov. V dosedanjem delegatskem sistemu smo naleteli na nekatere slabosti pri delu delegatov, da pa se napake ne bi več ponavljale v taki meri, bo izobraževanje moralo dati svoj delež. To bo obvezna oblika za vse delegate, ne glede na predhodno izobrazbo in položaj. V delegatskem sistemu ni. razlike med delegati, ampak je pomembna odgovornost vseh in vsakogar. BLAGŠJC JANKO 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 • | na svojem delovnem področju čin za ekonomsko politiko in m in v okolju, v katerem živimo, tudi dosledno uresničevati. Naša skupna skrb v drugi uDLiI polovici uresničevanja srednje- 1 TCCUI ročnega načrta v letih 1976— 1980 mora biti usmerjena na Razgovor s Francem Sveteljem in Tonetom Pengovom NOVIMI NALOGAMI Se nekaj dni nas loči od novih volitev delegatov za zbore občinske skupščine, družbenopolitični zbor m samoupravne interesne skupnosti. Prav tako pa so na prvi občinski kandidacijski konferenci, ki je bila konec februarja, delegati te konference obravnavali in potrdili evidentirane kandidate za vodilne dolžnosti v občinski skupščini. Danes vam predstavljamo Franca Svctelja, ki ponovno kandidira za predsednika skupščine in Toneta Pengova, kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skup- FRANC SVETELJ, dosedanji predsednik občinske skup. ščine: »V razvoju občine smo tudi zadnja leta napravili nov korak naprej, kar se odraža tudi v povečanem narodnem dohodku na prebivalca. Med šestdesetimi slovenskimi občinami se je, po uradnih podatkih, naša občina pomaknila od leta 1974 do 1976 za dve mesti navzgor. V prihodnje moramo še bolj preudarno načrtovati in usklajevati naše potrebe z možnostmi. Nosilci teh načrtov morajo še v večji meri postati delovni ljudje in občani. Ko pa so načrti samoupravno in demokratično dogovorjeni in sprejeti, jih moramo vsi, vsak pospešeno krepitev temeljev našega razvoja — na hitrejši razvoj gospodarstva, pri tem mislim zlasti na hitrejšo modernizacijo naše industrije ter na bolj pogumno in odločno usmeritev na nove vrste izdelkov, kot tudi hitrejši razvoj obrti in kmetijstva. Ob tem pa bo seveda potrebna še večja skrb in pozornost varstvu našega okolja, v katerem živimo ln delamo.« TONE PENGOV, 34-letni di. plomlranl ekonomist, je v Kamniku že četrto leto zapo- čin za ekonomsko politiko in finance. Kot aktiven in izkušen član občinskega izvršnega sveta je poudaril naslednje: »Pred izvršnim svetom v drugI mandatni dobi so pomembne, obsežne in odgovorne naloge. Predvsem v mejah pooblastil uresničevanja politike združenega dela, usklajene In sprejete v delegatski skupščini, konkretno podane v planskih in drugih dokumentih. Pri predlaganju ukrepov bo moral izvršni svet izbirati taka sredstva, metode in načine delovanja, ki bodo omogočali sproščanje pobud in ustvarjalne energije samoupravno in politično organiziranih ljudi ter stalno sodelovanje z delegatskimi, samoupravnimi, družbenopolitičnimi in slro- TONE PENGOV slen kot načelnik oddelka za gospodarstvo In finance. Tovariš Pcngov je izredno družbenopolitično aktiven, tako v Kamniku kot tudi v Domžalah, kjer ima stalno prebivališče. Ves čas službovanja v Kamniku pa je bil tudi član občinskega izvršnega sveta. Poleg tega pa je tudi član odbora za družbenoekonomske odnose pri stalni konferenci mest Jugoslavije in član sekcije skupnosti slovenskih ob- FRANC SVETELJ kovnimi dejavniki naše družbe. Pri tem je jasno, da je bodočnost odvisna od nas vseh. Vsi skupaj moramo dojeti, da samo od konkretnega in angažiranega dela v materialni proizvodnji in v vseh sferah družbenega življenja ter rezultatov tega dela, je odvisna stvarna možnost zadovoljitve potreb in Interesov posameznikov ter družbe kot celote.« & m m S I m m o 0 i 0 3 0 » 0 (•••••••••••00000000000000000600000009«C®09000000e00«»â0000000< ■ KAKŠEN IZVRŠNI SVET V PRIHODNJE Ko te dni zaključujemo javno razpravo o spremembah občinskega statuta, med katerimi so posebej poudarjene sestava in pristojnosti izvršnega sveta občinske skupščine, in ko smo neposredno pred volitvami delegacij in tudi novega izvršnega sveta, je prav, da je naša pozornost usmerjena tudi na ta pomemben politični izvršilni organ v skupščinskem sistemu. Od njegove sestave in aktivnosti je v veliki meri odvisna učinkovitost in uspešnost delovanja celotnega skupščinskega in delegatskega sistema. pyav gotovo pomeni prvo štiriletno obdobje delovanja izvršnega sveta obdobje prvih izkušenj in ugotovitev, kaj Je potrebno v prihodnje spremeniti oz. izboljšati. Nedvom no lahko rečemo, da je izvršni svet kot politično izvršilno telo občinske skupšči- ne, ki smo ga uvedli s sprejemom nove ustave, upravi-vičil svoj obstoj in vlogo v skupščinskem sistemu. Zavedati se moramo, da v občinah na področju delovanja izvršnih svetov nismo imeli nobenih izkušenj. Pa naj si bo to glede same sestave iz- MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE Na prvi občinski temeljni kandidacijski konferenci, ki je bila 22. februarja, so delegati konference razpravljali o možnih kandidatih za vodilne dolžnosti v občini, republiki in zvezi. Možni kandidati za družbeno-politični zbor v občini so: Rudi Baloh, Ivan Podgornik, Nada Sili, Maks Flis, Franc Svetelj, Slavko Ribaš, Ferdo Cvetko, Aleksander Doplihar, Jože Peklar, Bogdan Seljak, Urška Janežič, Majda Korbar, Boris Bavčar, Slavko Šuštar, Vojko Kalan, Brane Hafner, Marija Zavasnik, Pavel šuligoj. Barbara Pinterič, Franc Hribar-Lovro, Kazimir Keržič, Nedeljko Sladic, Marica Brejc, Milan Logar in Stanislav Leskošek. Evidentirani kandidat za predsednika občinske skupščine je Franc Svetelj, za podpredsednika Franc Hribar-Lovro in Franc Jeras, za predsednika občinskega izvršnega sveta Tone Pengov, za predsednika družbenopolitičnega zbora Slavko Ribaš, za predsednika zbora združenega dela Slava Repäe in Bogo Wiegele ter za predsednika zbora krajevnih skupnosti Vlado Osolnik. Za samoupravne interesne skupnosti v občini so bili evidentirani naslednji kandidati za predsednike skupščin in izvršnih odborov: izobraževanje: Majda šteblaj in Matjaž Drčar za predsednika skupščine, Srečko Rot za predsednika izvršnega odbora (nadalje IO); kultura: za predsednika skupščine Božo Matičič, za predsednika IO Vinko Dobnikar in Jože Semprimožnik; raziskovalna: I-eter Jerman in Valentin Kalan za predsednika skupščine, Janez Benkovič in Štefan Ivanko za predsednika IO; zdravstvena: Janez Motnikar za predsednika skupščine, Milan Kirn za predsednika IO; socialno varstvo: Mavricij Kotnik in Jože Cverle za predsednika skupščine, Tatjana Koritnik za predsednika IO; otroško varstvo: Savica Lanc 'in Marinka Bevc za predsednika skupščine, Janko Jus za predsednika IO; stanovanjska: Peter Plevel za predsednika skupščine in Maks Štebe za predsednika IO; socialno skrbstvo: Jože Muhvič in Branko Sitar za predsednika skupščine, Tomaž Okorn za predsednika IO; telesna kultura: Marjan Bovha za predsednika skupščine in Janez Tajč za predsednika IO. Za družbeno-politični zbor skupščine SRS je bil predlagan Nande Vode, v republiške samoupravne interesne skupnosti pa Ivan Justinek za izobraževanje, Marija Rot za otroško varstvo, Milan Kralj za zdravstvo, Ivanka Lisičič za socialno varstvo in Jože Uršič za stanovanjske zadeve. Za funkcije v skupščini SRS so bili predlagani še: Anton Istenič, Silva Drobnič, Ana Kastelic, Alfonz Boltar, Janez Novak, Franc Zore ter Matija Jenko. Za zvezni zbor sta bila predlagana Slavko Rajh in Vinko Gobec. M. J. vršnega sveta, njegovih pristojnosti, delovnih metod in tako dalje. Eno najpomembnejših vprašanj je, kako že pri nastajanju predlogov in rešitev, ki jih izvršni svet pripravlja za občinsko skupščino, zagotoviti kar najširši družbeni vpliv in se izogniti ozki upravno strokovni pripravi predlogov. Rešitev tega vprašanja se nakazuje zlasti v dveh smereh: v širši kadrovski sestavi izvršnega sveta in v oblikovanju družbenih svetov pri upravnih organih oziroma pri izvršnem svetu. Dosedanja razprava je pokazala, da velja razmišljati o predlogu družbenopolitičnih organizacij, naj bi bodoči izvršni svet z več kot polovico članov sestavljali družbeni delavci, ki niso poklicno zaposleni kot načelniki upravnih organov ali drugi upravni delavci. Sedanji izvršni svet je bil sestavljen v pretežni meri iz načelnikov občinskih upravnih organov (tako določa dosedanji občinski statut), le trije člani izvršnega sveta so bili iz vrst drugih občanov. V bodoče naj bi bili v izvršnem svetu zastopani le predstojniki nekaterih najpo-membnejših (temeljnih) upravnih organov, kot je npr. gospodarstvo, ljudska obramba, finance, družbene službe, notranje zadeve. Ker številčno obsega izvršnega sveta, ki je sedaj štel s predsednikom 13 članov, verjetno ne kaže širiti, naj bi posamezni ostali člani pokrivali še naslednja področ: ja: planiranje in ekonomski razvoj, krajevne skupnosti, industrija, urbanizem, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, turizem. Član izvršnega sveta, ki bo odgovarjal za družbene dejavnosti, naj bi spremljal tudi delovanje samoupravnih interesnih skupnosti. Prav gotovo ne bi smeli v izvršnem svetu izpustiti področja družbenopolitičnega sistema (delegatski odnosi, informiranje itd.). Po tem predlogu naj bi bilo torej iz vrst predstojnikov v izvršnem svetu pokritih pet področij, druga področja pa bi pokrivali nepoklicni člani izvršnega sveta, seveda v tes- nem sodelovanju z ustreznimi družbenimi sveti, samoupravnimi mteresnimi skupnostmi, s strokovnimi službami itd. Izvršni svet naj bi imel tudi podpredsednika, ki bi prav tako spremljal eno od področij, npr. gospodarstvo ah družbene dejavnosti. V razpravi je tudi predlog, da bi z občinskim statutom preiprečili možnost, da bi v izvršni svet vključevali individualne poslovodne organe (direktorje) in člane kolegijskih poslovodnih organov. Med tem ko v našem izvršnem svetu doslej, razen enega tehničnega direktorja, ni bilo direktorjev delovnih organizacij, pa v merilu Slovenije ugotavljajo, da je bilo med člani izvršnih svetov, ki niso bili iz vrst uprave, kar tri četrtine direktorjev. Taka sestava je po zadnjih ocenah omogočala neustrezno neposredno vplivanje poslovodnih struktur na odločanje v skupščinskem sistemu. Morda je rešitev tudi v političnem dogovoru o najbolj ustrezni sestavi izvršnega sveta in ne samo v izrecni prepovedi v občinskem statutu? Morda bi kazalo tako določilo iz občinskega statuta celo izpustiti, kot so to storili, npr. v nekaterih ljubljanskih občinah. Bodočemu izvršnemu svetu bodo v veliko pomoč tudi novi družbeni sveti, ki naj bi jih ustanovili pri izvršnem svetu in upravnih organih. To bodo samostojna posvetovalna telesa, v okviru katerih bodo družbenopolitične organizacije, organi občine, strokovne institucije, po svojih delegatih usklajevali stališča glede odprtih vprašanj v zvezi z oblikovanjem, sprejemanjem in izvrševanjem odločitev. Ti sveti ne bodo sprejemali odločitev, pač pa bodo samo pomagali izvršnemu svetu in upravnim organom pri iskanju najbolj ustreznih rešitev. V njih pa bodo našli svoje mesto tudi vodilni strokovni in družbeni delavci ter drugi strokovnjaki. Dosedanje izkušnje kažejo, da bodo taki sveti zlasti potrebni za področje gospodarstva, gospodarjenja s prostorom (urbanizma), družbenopolitičnega sistema in še za nekatera področja. O teh in drugih vprašanjih naj rečejo svojo besedo tudi bodoči delegati, saj bodo rezultati njihovega dela v skupščini močno odvisni od sestave in načina dela občinskega izvršnega sveta in drugih organov. F. S. DRUŽBENOPOLITIČNA DELAVKA IN MATI IVI TUDI MOŠKI SAMI Silo je pred štirimi leti, prav tako v času predvolilnih priprav. Le, da takrat ni Ma moj sogovornik učiteljica, ampak moški. Pogovarja-sva se tudi o vlogi žen-~j* v današnjem družbenopolitičnem življenju. In je rekel, da je to vse lepo in Prav> da mora tudd ženska najti svoje mesto v naši druž-da ji moramo dati mož- osti aktivnega delovanja v ti * on nima m* pro" > če hodi njegova žena po sestankih. pQ drugi strani H' • ■ • Le koliko žensk, aktivih družbenopolitičnih delavk ohranja tudi dom (pO-»eono če je še mož član raz-ren komisih odborov, konfe- dru?- 'tist0 prav<> toPlmo ni2lne> gjgar pomanjkanje Je najbolj občutijo otroci? več družina ali družbeno- Zd • a,kbivnost staršev? jala ^ fco sem se pogovar-tg.. s Stano Pibernik, u&l-rn^0 iz osnovne šole Ko-ter? Moste' 80 Je marsika- ** beseda izpred štirih let ponovila. Stana je predsednik sveta šole in član šolske komisije za nagrajevanje po delu (prej pa je bila še član občinske komisije za pripravo pravilnika novega načina nagrajevanja). »Zdaj lahko delam več v iz-venšolski dejavnosti, v raznih komisijah, ko je že tudi Tomaž zrasel. Ce pa pomislim, da bi imela več otrok, pa ne vem, kako bi šlo. Včasih je za ženske res težko. Ce imaš samo poklic in delo doma, čutiš, da ti še nekaj manjka, enostavno ne moreš svojega poklica in sposobnosti izživeti, kakor si želiš. Nekatere ženske so čisto zadovoljne, da so doma, da pospravljajo, kuhajo, medtem ko druge v tem ne najdejo prave zapolnitve svojega vsakdana in življenja. Kako je z vključevanjem žensk v današnji delegatski sistem? To je zelo odvisno od vsake ženske posamezno. Ce že hoče doseči določeno mesto v tem sistemu kot delegatka ali kot no- silka neke funkcije, mora imeti do tega določeno veselje, pa tudi razgledanost. Mene je bilo nekajkrat prav strah' iti na kakšen sestanek, ker nisem bila pripravljena. Za to je včasih bilo krivo tudi to, da je material za sejo prišel prepozno in še toliko ga je bilo, da ga nisem utegnila preštudirati. Pa še to! Mislim, da bi morali vse delegate, preden jih kam izvolijo, resnično seznaniti, kakšno bo njihovo konkretno delo. Pri nas pa se še rado zgodi, da sprejmeš eno funkcijo in na podlagi tiste si skoraj prisiljen sprejeti še eno ali dve in potem tej verigi ni ne konca ne kraja. Pravijo, naj bodo v delegacijah vedno bolj zastopane tudi ženske. Ce niso, so zato krivi tudi moški sami. Koliko od njih jih raje doma zarobanti, kakor da bi nekaj ur pazili na otroke, medtem ko bo žena na sestanku. Ja, če bi uredili to, pa uredili še varstvo za vse otroke in organizirali kvalitetno družbeno prehrano, potem bi tudi ženska imela več časa za družbenopolitične aktivnosti. Ampak, še zmeraj je lepo, če zvečer mati sama nahrani svojega otroka, ga da v posteljo... Seveda, do določene starosti.« Bliža se osmi marec, Dan žena, ki ga mnogi izkoristijo samo za prijetno zabavo ali pa popivanje. To je včasih edini, samcati dan v letu, ko se nekateri moški oprimejo tudi gospodinjskega dela. To je tudi dan, ko sprejmemo toliko čudovitih parol in izrečemo toliko zvenečih fraz, da je včasih že v začetku jasno, da so samo besede .. »Mislim, da bi moral biti osmi marec vsak dan. Ker pa je to samo en dan v letu, naj bi se vsaj takrat spomnili vseh tistih žensk, ne samo pri nas, ampak v vsem svetu, ki jim družba še ni omogočila, da bi lahko poleg dela doma in v službi delček svojih življenjskih sil Popolnoma avtomatiziran rentgenski aparat. NOVA PRIDOBITEV V ZDRAVSTVENEM DOMU Hitreje in uspešneje V teh dneh bodo v kaminskem zdravstvenem domu ponovno odprli ambulanti) za slikanje pacientov, ki je bila dlje časa zaprta. Medtem so strokovnjaki montirali novi rentgenski aparat televix 2, ki so ga uvozili iz Belgije. Novi aparat prinaša tudi kamniškemu zdravstvu številne prednosti. Predvsem velika pridobitev pa bo popolnoma avtomatizirani rengen-ski aparat za bolnike, ki jim ne bo več potrebno čakati v dolgi vrsti in tudi izvid (slika) bo takoj izdelan. Kar pa je še važnejše, da je žarčenje pri novem aparatu zmanjšano na minimum in tako bosta mnogo bolj zaščitena bolnik, kot tudi zdravnik. Televix 2 omogoča vse vrste preiskav, kar pa seveda ne zavisi le od avtomatiziranega aparata, temveč tudi od zdravstvenega tirna, ki ga žal, zaenkrat v zdravstvenem domu nimajo. Verjetno bo potrebno izšolati ustreznega specialista, ki bo s svojim znanjem omogočil, da bo rentgenski aparat v celoti služil svojemu namenu. Poleg že naštetih prednosti nove pridobitve', naj omenim hitrejšo obdelavo zaradi večje zmogljivosti aparata. Zdravnik svoje delo za komandno mizo ne bo več opravljal v temi, ki je tudi na bolnika neugodno vplivala, saj se bo pri dnevni svetlobi rentgenska slika spremenila v televizijsko in tako bo rentgenolog že na TV zaslonu ugotovil obolelost. To pa tudi pomeni, da bo vsako slikanje le enkratno. Za novi rentgenski aparat in za vsa potrebna dela pri montaži in obnovitvi prostora, kar skupaj velja 4,2 milijona dinarjev, je prispevala regionalna zdravstvena skupnost 65 odstotkov, kamniški in domžalski zdravstveni dom vsak po 10 odstotkov ter 15 odstotkov občinska zdravstvena skupnost. M. JANČAR Odbor za medsebojna razmerja delovne skupnosti skupnih služb razpisuje za leto 1978 naslednje štipendije: 1 štipendijo — za inženirja organizacije dela 5 štipendij — za kemijske tehnike procesničarje (moški) 5 štipendij — za strojne tehnike (moški) 10 štipendij — za kemijske procesničarje širok profil (moški) Prijave na razpis sprejema kadrovska služba delov ne organizacije KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK. STANA PIBERNIK usmerile tudi v katero od drugih dejavnosti, ki jih vesele. Osmi marec naj bi oeve-ščal celo družbo.« Osnovna šola Komenda-Mo-ste je zelo znana po likovni dejavnosti učencev. Stana, ki je njihova mentorica, zelo rada vodi kiparski krožek in krožek za tapiserije (stenske preproge). Kdor stopi v to šolo, je presenečen nad izdelki otrok, ki vise po stenah in so razstavljeni po hodnikih. Stana pravi, da so otroci z njimi šolo ogreli, jo oblekli. Najraje govori o tem, kaj njeni učenci delajo na teh krožkih, kako se udeležujejo tako republiških, jugoslovanskih in mednarodnih razstav (na teh so dosegli že lepe uspehe), kakšno presenečenje pripravljajo mamicam za Dan žena in še in še. To je zanjo kot drugi dom. Pravi, da se njena služba ne konča v trenutku, ko se za njo zaprejo šolska vrata, da o tem še veliko razmišlja doma, predvsem ponoči, ko se ji ponavadi porodijo najboljše ideje. Ko se je pred leti vpisala na pedagoško akademijo, se je trdno odločila, da jo bo tudi končala. Danes pa v to ni več toliko prepričana. Vse preveč ji pomeni likovna dejavnost, delo z Otroki. »Mislim, da ima družba več od mene, če se ukvarjam z otroki kot pa s študijem, posebno, ko vem, da ml le-ta ne bo dal veliko novega znanja. In še tako prijetno je, če se včasih iztrgam uklenjenosti službe, gospodinjstva, krožkov in si vzamem čas zase, sedem in preberem knjigo, ki je že dolgo časa nisem utegnila -vzeti v roke.« SONJA HRIBOVSEK Pustne norčije so Se posebna »poslastica« za najmlajše, ki so na pustni torek z raznolikimi maskami napolnili Kidričevo ulico podolgem in počez. TUDI PRI NAS VEČ TEHNIČNE KULTURE NALOGE SO ZASTAVLJENE V času od 30. januarja do vključno 1. februarja letos sta potekala dva tečaja za učitelje tehnične vzgoje in mentorje prostovoljnih dejavnosti v sekcijah klubov mladih tehnikov celodnevnih osnovnih šol. Vsebinsko je bil teoretični del teh tečajev utrjen še s praktičnim delom v letalskem in raketnem m'ode-larstvu, elektrotehniki in ra-dtotehnilki, medtem, ko je bilo brodarsko modelarstvo le obdelano le teoretično. Med skupno 24 udeleženci je bila dobra polovica tovarlšic, ki so že neposredno vključene v izobraževanje osnovnošolcev. Vodstva osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca iz Kamnika, Stranje, Dob pri Domžalah, Josip Broz TITO iz Domžal (2 udeleženca) in Radomlje so dokazala, da bodo tudi v prihodnje sodelovala v širjenju tehnične kulture, saj so omogočila -udeležbo svojim učiteljem tehnične vzgoje na teh tečajih. Tako pa so tudi že postavljeni temelji KLUBOM MLADIH TEHNIKOV in izreden prispevek fe izobraževanju mladega rodu. Strokovno pomoč posreduje vedno mestna Zveza orga- Po poteh spominov 15. januarja 1978 Je OOZSM Volčji potok organizirala pohod v smeri Volčji potok — Rudnik — Kolovec, s katerim smo hoteli še enkrat počastiti spomin na borce in borke, ki so padli 6. januarja 1945, ko je bil v gozdu nad partizansko vasjo Rudnik izdan bunker, kjer je delovala tiskarna. V oblačnem nedeljskem jutru smo se zbrali pred upravo Anboretuma. Starostna sestava uedeleženeev je bila zelo pestra, saj so se pohoda udeležili tudi pionirji in odrasli. Skupaj smo odšli proti Rudniku, kjer sta se nam pridružila borca NOV Vinko 2e-bovec in Stane Ulčar, ki sta od tu dalje vodila naš pohod. Najprej smo si v gozdu nad Rudnikom ogledali kraj, kjer je delovala tiskarna, Grafika A. O pomenu te tiskarne ter o njenem tragičnem koncu nam je pretresljivo spregovoril Vinko Zebovec. Začel je naletavati sneg, ko smo preko rudniških gmajn odšli v kolovške gozdove, točno na kraj, kjer Je bila »Lukova bolnica«. Izredno razpoložen nam je o njenem delu pripovedoval prvoborec Jože Pirš — Luka. Za konec smo še malo pri-griznili in popili topel čaj. Za uspešno organizacijo pohoda je, poleg predsedstva OOZSM Volčji potok, skrbel tudi Albin Kladnik, sekretar OOZK Volčji potok. N. *. nizacij za tehnično kulturo Ljubljane, ki je to pot prešla ožje področne meje petih ljubljanskih občin in zajela širšo regijo v svojem delovanju in posredovanju tehnične kulture. Tečajniki so se pobliže spoznali med seboj, izmenjavah mnenja in izkušnje ter tako že načrtovali delo za v prihodnje. Saj vedo, da je posredovanje tehnične vzgoje njihov življenjski cilj in dodatno izobraževanje osnovnošolcev tudi njihov največji uspeh. Saj vemo, da mladi tehniki, ki končujejo 'osnovno šolo, že skoraj poznajo svoj življenjski poklic in je njihovo odločanje na poti poklicnega usmerjanja zavestno. V dosedanjem delu klubov mladih tehnikov je .postal že skoraj pereč problem STROKOVNO USPOSOBLJENIH MENTORJEV ZA VODSTVA SEKCIJ. Tečaji v organizaciji mestne Zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljane pa so prav gotovo zagotovila, da skupno zastavimo delo v prostovoljnih tehničnih dejavnostih, ki so vabljive in zanimive za osnovnošolce vseh stopenj. Po končani osnovni šoli pa se mlad tehnik lahko opredeli za ožjo strokovnost v posameznih klubih, kot na primer: radioklub, fo-toklub itd. To pot so tečajniki sklenili, da bodo v prihodnje sodelovali in se občasno sestajali. Tako bodo že 11. februarja letos v KMT DANILA KUMAR v Ljubljani spoznali tehniko odtiskovanja in modeliranja. KA PREMALO POBUD Iz razgovora, ki ga je imel predsednik občinske skupščine Franc Svetelj s predsedniki komisij občinske skupščine, ugotavljamo, da so komisije opravile precejšen del odgovornih nalog, da pa še vedno niso zaživele v pravem pomenu besede Ne zaradi komisij samih, temveč zaradi nezadostnega sodelovanja in premajhnega odziva na pobude in predloge teh komisij, da bi vsebino njihovega dela čLTibolj približali delovnim ljudem in občanom. To še zlasti velja za komUijo za odlikovanja, komisijo za varstvo okolja in nekoliko manj za komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Delo zadnje komisije otežuje poleg tega še pomanjkljiva zakonodaja. Bistvene spremembe pri delu nekaterih komisij občinske skupščine bodo nastale, ko bodo le-te organizirane kot družbeni sveti, da bodo tako bolj sistematično evidentirali pobude ta iz njih bolj demokratično, na široki osnovi pripravljali predloge za družbene odločitve. T. M. Delo študentov V začetku januarja je aktiv ZK kluba študentov razpravljal o delu aktiva v preteklem letu in ocenil aktivnost svojih članov. Člani smo se aktivno vključili v delo kluba študentov. To bo tudi v prihodnjem obdobju prva naloga članov poleg idejnopolitične. ga usposabljanja, ki ga nameravamo razširiti in ga približati vsem zainteresiranim mladim. Na prihodnjem sestanku bomo sestavili podrobni program in izvolili re-kretarja in sekretariat, ker na tem sestanku nismo bih sklepčni. 11. januarja je bil prvi sestanek novega predsedstva kluba študentov, kajti čakajo nas prve naloge. Tako bo športna komisija organizirala športno srečanje z domžalskimi študenti, ki bo sredi februarja. Kulturna komisija pripravlja gostovanje folklorne skupine France Marolt, ki bo 3. marca v dvorani kina Dom. Klub pripravlja tudi tri smučarske vikende na Veliki planini, ki bodo zadnjo soboto v februarju in drugo in tretjo soboto v marcu. Eden od teh vikendov bo posvečen tekmovanju v alpskih disciplinah. Vse informacije lahko dobite v oglasni omarici kluba (pri mesnici Podgoršek). Pohod na Oseke Minil je komaj dober mesec, odkar je ZRVS Tuhinj organizirala pohod na Ko-stavsko planino, pa smo Tu-hinjci spet odšli na pohod. Tokrat na Oseke na Menini planini. 8. februarja 1943 se je na tem mestu borila Slan-drova brigada in utrpela hude izgube. Pohod je organizirala OO ZSMS Zg. Tuhinj. Zbrali smo se pred šolo v Zg. Tuhinju. Proslava na kraju borbe se je začela ob 10.30. Udeležencem pohoda sta spregovorila Ivan Hribar in Tone Podbevšek — Srečo, nekdanji borec šlandrove brigade. Sodelovali so tudi recitatorji OO ZSMS Tuhinj. Padle partizane smo počastili z eno-minutnian molkom. Po proslavi so mladinci postregli udeležencem pohoda s toplimi klobasami in vročim čajem. Oglasila se je tudi partizanska pesem. Za zabavo in smeh pa so poskrbeli smučarji, ki so nam pokazali, kdo se zna lepše zariniti v sneg. Pohoda se je udeležilo preko 80 krajanov iz KS Tuhinj, nekaj jih je bilo pa tudi od drugod. Precej je bilo mladincev, nekaj lovcev, med nami pa so bili tudi borci. Letos nam je bilo tudi vreme naklonjeno, kajti lansko leto je med pohodom neprenehoma deževalo. J. K. Seminar za kurjače Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka, ki deluje za domžalsko In kamniško občino, je skupaj z domžalsko delavsko univerzo priredila seminar za kurjače central, nih kurjav. To izobraževanje Izhaja iz njihovega programa varstva zraka, saj je od dobre nastavitev gorilca in načina kurjenja odvisna količina škodljivih snovi v dimu. Tudi prihranki so lahko večji, kot si mislimo. Več kot 30 kurjačev centralnih kurjav je obiskovalo dvodnevni seminar, na katerem so predavali priznani strokovnjaki s tega področja. Poslušalci so zvedeli marsikaj novega, kar bodo s pridom uporabili pri vsakdanjem delu in tako vplivali, da bo naš zrak bolj čist VISOKI PRIZNANJI KRAUTU IN ČEBULJU V četrtek, 16. februarja, je liila v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani Slovesnost, na kateri so Kamni-čana Bojana KRAUTA, dipl. inž., upokojenega rednega profesorja Fakultete za strojništvo, promovirali za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. V utemeljitvi predloga za izvolitev za zaslužnega profesorja so bile poudarjene izredno številne uspešne dejavnosti profesorjevega dela, delo v industriji in zlasti njegovo pionirsko delo na relaciji univerza-Andustrija. Ce se omejimo samo na nekaj de! iz povojne dobe, so njegovi veliki dosežki, ko je kot tehnični direktor Litostroja in Tovarne avtomobilov Maribor obema tovarnama začrtal jasno tehnično pot. Izredno uspešen in temeljit je bil kot pedagog; kot človek iz prakse je oblikoval inženirje za prakso in dosegel zavidanja vredno sodelovanje ljubljanske strojne fakultete z našo industrijo. Izjemne so tudi njegove zasluge v material- 0k lili tli II Mm. ALBERT ČEBULJ nem in duhovnem oblikovanju strojne fakultete. Ime profesorja Krauta je v našem tehniškem svetu že zdavnaj pojem, saj ima vsak strojnik od Jesenic do Bitole »Krauta« stalno na svoji delovni mizi in seže po njem vsak dan. Profesor Kraut je napisal neponovljivo dobro zasnovan, zaokrožen in v podatkih do skrajnih možnosti zanesljiv strojniški priročnik, ki je izšel že v petih slovenskih in šestih srbohrvaških izdajah v skupaj nad 150.000 izvodih. Nobena jugoslovanska tehniška knjiga ni dosegla niti približno take naklade in vsaka nova Izdaja Krautovega priročnika je takoj razgrabljena. Profesor Kraut je bil eden od ustanoviteljev strokovne revije Strojniški vestnik in je njen glavni urednik še danes. Strojniški vestnik učinkovito seznanja naše strojnike z razvojem strojništva, dosegel pa je tudi prodoren mednarodni sloves. S tem ne oplaja samo našega domačega kroga, temveč daje našim znanstvenikom, raziskovalcem in raavijalcem široke možnosti, da objavljajo svoje dosežke in jih izpostavijo mednarodni strokovni kritiki. Za tak strojniški priročnik in strojniški vestnik, kakor nam jih je dal profesor Kraut, Je treba seveda človeka z izrednim formatom, razgledanega, temeljitega, žilavega in garaškega. Vse to ima profesor Kraut in brez njega bi bil naš strojniški svet osiromašen. Slovesnost pa Je tudi pokazala, da Je čas najbolj pravičen sodnik. Med študenti je bil profesor Kraut na glasu, da je za- Meven profesor. Danes so mu njegovi učenci, ki gradijo v Litostroju turbine, v Kopru, Mariboru avtomobile, ki ustvarjalno delajo kot strojni inženirji v neštevilnih naših tovarnah, priznali, da je imel prav, saj so ravno njegovi učenci predlagali imenovanje profesorja Krauta za zaslužnega profesorja. Dodati je treba, da je promocija profesorja Bojana Krauta za zaslužnega profesorja še posebno bleščeča tudi zaradi tega, ker je profesor Kraut eden prvih profesorjev, ki mu je bilo na Univerzi v Ljubljani podeljeno to izredno priznanje. Pred dobrim mesecem pa je bilo podeljeno visoko družbeno in strokovno priznanje še enemu Kam-ničanu. Zveza strojnih in elekt-lOtehnišnih inženirjev m tehnikov Jugoslavije je dr. ing. Alberta CEBULJA, lednega profesorja Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, izvolilo za častnega člana za njegovo uspešno delo pri razvoju Elektrotehniške fakultete v Ljubljani, slovenske elektrotehniške in strojne industrije in jugoslovanskega elektrogospodarst. va. V predlogu za izvolitev so bili poudarjeni izjemno uspešna, smotrna in varčna zgraditev oddelka za elektroniko, ki je bil zgrajen na iniciativo in pod vodstvom profesorja Ce-bulja, nadvse učinkovita organizacija znanstvenoraziskovalnega dela, še zlasti v zvezi z doktorati, saj je v času, ko je bil na čelu Fakultete prof. Ce bulj, promoviralo na fakulteti 22 doktorjev elektrotehniških znanosti. Glede sodelovanja z industrijo so bili poudarjeni Ce- BOJAN KRAUT buljevi inovacijski prijemi, ki so dali slovenski industriji stikalnih naprav vodilno mesto v Jugoslaviji. Prof. čebulj pa dela zelo aktivno tudi v slovenskih in jugoslovanskih strokovnih organizacija. V tem svojstvu je med drugim organiziral in strokovno vodil dve zelo pomembni posvetovanji o slovenski elektroenergetiki. Ti posvetovanji sta bistveno prispevali k uredit vi tehničnega stanja v elektroenergetskem sistemu Slovenije, saj so velike gradnje elektrotehniš-kih objektov v Sloveniji v zadnjih petih letih, ki gre. do sedaj proti koncu, v veliki meri rezultat opozoril, ki sta jih dali ti posvetovanji. Da jih ne bi pozabili - Da jih ne bi pozabili - Da jih ne hi pozabili - Da Maksim Gaspari Tovarišica Fand Kratnar, je med drugimi umetniki, kateri so zahajali v Kamnik, že od mladih nog poznala znanega akademskega slikarja Maksima Gasparija, nam je poslala tudi tole Pismo: »Akademski slikar Maksim Gaspari je 16. januarja letos praznoval svoj 95. rojstni dan. Kamničani mu iskreno čestitamo, saj ga imamo nekako za svojega, ker je prav v Kamniku prvič pokleknil pred boginjo umetnosti, kateri je ostal zvest do danes. Skoraj je ni kamniške družine, ki ne bi imela lepe Gasparijeve monografije v svoji domači knjižnici. Ta monografija je izšla lansko leto v 10 tisoč izvodih in glej čudo, komaj je zagledala dan, že je bila sko-ro razprodana. še kot mlad fantič je bil Gaspari zelo bister. Njegov pobožni šef Murnik mu je nekoč izrazil željo, da bi imel rad nad pultom v trgovini zapisano: — Dobra mera in vaga v nebesa pomaga -. Gaspari je svojemu.. .ni Hodila je v dobremu šefu ustregel, to- , ^ obenem še kot da po svoje. Mil^HiUIIBMS Angelca Stergar s hčerko Angelca Stergar - Marjeta Prav je, da se ob 8. marcu spomnimo tistih tihih delovnih žena, ki so pred 35, leti in več stopile iz svoje anonimnosti ter dale na razpolago vse svoje življenjske moči za delo v vojnem in povojnem času. Taka je bila Angelca STERGAR, rojena 1911. leta v Idriji, i Oče je padel v prvi sve Debel bel karton je s svojo lepo pisavo popisal kar na obeh straneh, ga privezal nad pultom tako, da se je ob prepihu vrtel. Res je napisal na eno stran: — Dobra mera In vaga v nebesa pomaga, na drugo pa: — Kdor to verjame, ga hudič vzame. O našem Gaspariju je bilo že toliko napisanega, da nimam kaj pridati, razen velike zahvale za vse, kar nam je dal. Njegova umetnost bo živela še stoletja na vseh kontinentih sveta, kjer bijejo in bodo bila slovenska srca« Tovarišici Kratnarjevi se zahvaljujemo za lepo pismo, s katerim je tudi v nas vzbudila spomin na velikega umetnika in prijatelja našega rsesta. Hkrati se pridružujemo čestitkam Mafcsi-mu Gaspariju ob njegovem visokem jubileju. UREDNIŠTVO STEGNAR-Silvo in nam dal napotke za nadaljnje delo. Od 1943. leta dalje smo jo srečevali z ilegalnim imenom MARJETA. Ni bilo lahko imeti moža v partizanih, otroka v plenicah in delati v tovarni, da sta se s hčerkico preživljali, poleg pa vestno in predano slediti ukazom OF. Življenje je bilo vedno v nevarnosti. Po vojni je bila izvoljena v KLO VIR pri DOMŽALAH. Bila je ena najbolj delavnih sekretark AFŽ v kamniškem okraju. Delala je tudi v sindikatu papirnice v Vevčah in več let v sindikalnem odboru. Delo v podjetju in aktivno delo v organizacijah je bilo za njo prva naloga in šele potem ostalo. In vendar je odšla iz tega področja zaradi krivice, ki jo je doživela. Papirnica KOLICEVO je dala leta 1965 v razpis prodajo stanovanj. Vsak bi moral takoj plačati stanovanje, tudi upokojenci, med katerimi je bila tudi Angelca. Bila je v hudi stiski in nikogar ni bilo, ki bi ji pomagal. Žalostna in zagrenjena je že vdrugič prekopala posmrtne ostanke svojega moža, ki jih je bilo z vsakim prekopom manj in od- potovala z njimi na Primorsko v možev rojstni kraj ROCINJ. Tu počivajo v skupnem grobu, poleg Leopolda, še trije bratje. Dovolj velik krvni davek. V pogovoru mi je Angelca nekoč dejala: »Vse sem odpustila in marsikaj pozabila, so bili pač taki časi in novi ljudje po vojni. Le tega ne morem pozabiti, da sva bili s hčerko zaradi mojega aktivnega dela tako malo skupaj, ko je doraščala. To čutim še bolj sedaj, ko že nekaj let živi z možem v tujini, čeprav se vsako leto vrača.« Angelca je ostala zvesta svojim načelom. Danes je aktivni član ZKS in SZDL ter kot delegat krajevne skupnosti ROCINJ, še vedno opravlja pomembne naloge. Bila je odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, čeprav bi za svojo zvestobo, kljub vsem udarcem, ki jih je doživljala, zaslužila mnogo več! v Zupančič Sadnikarju Pokojni in nadvse cenjeni kamniški veterinar Josip Ni- kolaj Sadnikar je bil leta 1937 imenovan za častnega občana mesta Kamnika. Na listini, ki jo skrbno hrani sin nekdanjega veterinarskega nadzornika, je zapisan tudi verz, ki ga je Oton Zupančič posvetil Sadnikarju, kot ljubitelju umetnosti in kulturnih dobrin. Takole je zapisal: Mlad si v delavnici očeta gledal, zamaknil se v starine naših dedov: kar so ustvarila kladiva in dleta, kar igla v rokah babice. dekleta, tu skrbno spravljeno, tam razmetano, vse žive dni zasledoval si vdano. čas te lepote bil bi nam raztresel, ti si jih zbral, v zavetje varno znesel; po naših skrinjah bil bi tujec šaril, ti si mu jih zaprl, ključ, nam podaril. — Tvoj dom zlat hram za kamniško je mesto: sprejmi zahvalo za ljubezen zvesto. Zupančič Pripis uredništva: Zanimivost je posredoval Peter Klavčič. otrok kleklala čipke pozno v noč, da bi se preživeli Kmalu se je odpravila pre ko meje v upanju za boljši kos kruha v Jugoslaviji. Za gospodinjila je pri dveh učiteljicah v Kamniku, ki sta bih nacionalno zelo zavedni, a pretirano štedljivi. Večkrat je bila lačna. Poročila se je tik pred vojno s primorskim emigrantom Leopoldom STBRGARJEM, delavcem v Bonačevi tovarni na Količevem. Stergar je že t prvih dneh vojne delal v DELAVSKI ENOTNOSTI in OF v podjetju. Angelca je pridno delala ob strani svojega moža, postala članica OF in leta 1943 članica SPZ2. Prisostvovala je sestanku pri »MARTINOVIH« v Zalogu v skupini Mice Bevk, Slavke Dolgan, Mare Bešter, Marice Brejc-Vidrihove in Jn partizanke Olge Zipanči-čeve, ki jo je vodil Andrej ,U!!.! $i ■( . \OS)P NIKOLAJ 5"ADMW W««šlWfe1ti SMŽJeRilk Sadnikarjeva diploma z Župančičevim posvetilom V dvorani kulturnega doma Franca Mraka pri Kranju so v soboto 18. februarja priredili pester koncert pevke in pevci vSolidarnosti« iz Kamnika Pod dirigentskim vodstvom obeh pevovodij Viktorja Miheličiča in Milana Trčka so navdušili skoraj polno dvorano poslušalcev, ki so z bučnim aplavzom nagradili izvajalce programa ter izrazili željo, da jim kamniški ljubitelji zborovskega petja še pridejo zapet narodne, umetne in borbene pesmi. MAJ POČASTITEV PREŠERNOVEGA ME Slovenski kulturni praznik smo v Kamniku slovesno proslavili. 9. februarja se je z izredno bogato razstavo portretov, tihožitij in krajin z motiviko gora predstavil mladi Kamničan, akademski slikar Tomaž Perko. Naslednji večer pa sta se v dvorani kina Dom predstavila s kulturnim programom koncertna solista Ileana Bratuž in Jože Stabej, komorni orkester Domžale-Kamnik in reci tatorji gimnazije Rudolfa Maistra. Tako so počastili spomin na velikega mojstra verza, človeka, ki je s tenkočutnostjo dojemal lepoto in trpljenje ljudi, lepoto in bridkost svojega naroda. O odnosu do kulture in njeni vlogi v samoupravni sooialistični družbi Je spregovoril umetnostni zgodovinar Borut Rovšnik. Organizacijo počastitve kulturnega praznika pa je .izvedla kamniška kulturna skupnost. A. K. ZANIMIVA PRIPOVED FANIKE KRATNAR •v v PRIJATELJICA Z 0. ZUPANČIČEM Oh letošnji 100 letnici rojstva slovenskega pesnika Otona Zupančiča, smo se odločili, da mu tudi v našem časopisu namenimo zaslužen prostor. Pa ne zgolj zato, ker njegove pesmi poznajo in cenijo vsi, predvsem najmlajši, ki jim je podaril neprecenljive zbirke otroških pesmi. Spomnimo se ga tudi zato, ker je nekoč rad zahajal v Kamnik, kjer je nastajala ena njegovih najlepših pesnitev Veronika rjeseniška. Na našo notico v Kamniškem občanu, je na uredništvo prispelo dolgo, neverjetno lepo napisano pismo izpod peresa 83-letne Fanike Kratnar, ki je Župančiča osebno poznala. Takole se prične njeno pis-mo: »Vabilu v »Občanu« se 'ada odzovem. Res je, da se je skoraj celotna Veronika Jeseniška »rodila« na vrtu nekdanje gostilne Pri Vivodu, toda Oton Zupančič je s svojo družino stanoval v gradu Zaprice, kjer so poletja preživljali mnogi znani možje, ™» njimi Fran Detela z družino, Ferdo Kozak, Seneko-™tevi, »ata žužamaža« (oče Frana Milčinskega-Ježka), Maksim Gaspari in drugi.« Zanimivo pisanje me Je vzpodbudilo, da sem tovariši-*j° Kratnerjevo obiskala na domu. Z veseljem me je sprejela in povedala številne kamniške zanimivosti. _"~ Kdaj ste prvič srečali "tona Župančiča? — *Buo je kmalu po prvi sve- tovni vojni. Takratni mestni glavar Oto Kette je zbral vso pisateljsko elito, ki se je večkrat zbirala na gradu Zapri-ce. Ker je bil Kette tudi moj prijatelj, sem večkrat prišla v stik s tedanjimi literarnimi in drugimi umetniki. Večkrat smo priredili tudi izlete v kamniško okolico in družabne večere, kjer smo zapeli kakšno domačo in zaplesali.« Fani Kratnarjeva je bila poleg likovne umetnice velika ljubiteljica glasbe. Vsa družina je bila glasbeno nadarjena, sama pa zna igrati kar pet inštrumentov. Prav presenetila me je, ko si je na rame nadela 117 let staro (očetovo) harmoniko in iz nje izvabila lepe narodne melodije. »Takole, v razposajeni mladostni družbi, sem večkrat katero zaigrala. Župančič ni bil veseljak. Večkrat je bil vase zaprt in je samo razmišljal, verjetno je v svoji glavi snoval nove in nove sti- he. Včesih pa smo ga le pripravili, da ga je malo »srknil« in tedaj je znal povedati tudi kakšno duhovito šalo.« — Se spominjate, kje je začel pisati Verkoniko Deseni-ško? — »Ivanka Terpinc, edinka bo- Fani Kratnar, včasih še zaigra na U7 let staro harmoniko gatega gostilničarja, si je dala narediti lesen paviljon, v katerem je na neki veselici prodajala vijolice v dobrodelne namene. Po veselici pa je gostilničar Vivoda, pri katerem je med počitnicami stanoval Župančič, kupil ta paviljon in ga postavil v svoj vrt, ob katerem je tekla Mlinščica. Prav to žuborenje vode je Župančiča pritegnilo, da si je izbral paviljon za ustvarjanje svojih del. Hlad in brbranje malih valčkov, duh po sveže razžaganem lesu iz sosednje Weiblove mi-zarne, vse to je tako močno vplivalo na tankočutnega poeta, da mu je pero kar samo od sebe drselo po papirju. Kako lepo mi je nekoč bajal (pripovedoval) o belih nočeh na Zapricah in o igrivo živahni Mlinščici, pa tu in tam kakšno drobtinico o tragediji Veronike Deseniške.« Prav gotovo ni zgolj naključje, da je Fani Kratnar poznala toliko znanih umetnikov, med katerimi so poleg prej omenjenih tudi Emil Adamič, Jože Plečnik in pi satelj Fran Albreht, katere ga žena je bila svakinja Otona Zupančiča. V Fanikini bogati spominski knjigi pa je Župančičev verz v Fanikini spominski knjigi zapisan tudi verz, ki ji ga je leta 1923 posvetil pesnik Župančič: Za sencami, za bežnimi oblaki, ki v nič jih razprši najmanjši dih, do smrti se lovimo, siromaki — iz njih rojeni se vtopimo v njih. Fanika Kratnar je še danes zelo ponosna na ta verz in njeni spomini na brezskrbno mladost, kakor tudi na težke trenutke, ki jih je doživljala predvsem med vojno, so živi ter globoko zaznamovani. Čeprav bi lahko zapisali še niz zanimivih spominov tova-rišice Kratnarjeve, naj ob koncu omenimo le še to, da nosi večji del zaslug za ohranitev neštetih kulturnih dobrin našega mesta. Ker se bliža 8. marec, ji v imenu občanov in uredništva izrekam iskrene čestitke z željo, da bi jo lahko še večkrat obiskali in poslušali njeno zanimivo ter bogato pripoved. MIRA JANČAR : t s ODSLEJ DEŽURSTVO TUDI OB NEDELJAH Obveščamo vse cenjene potrošnike, da so od 1. februarja 1978 živilske trgovine odprte po naslednjem redu: Vsako prvo soboto v mesecu bodo vse živilske trgovine, ki običajno poslujejo skozi ves dan (non-stop), odprte do 15. ure. Vse ostale sobote pa bodo odprte le do 13. ure. Izjeme bodo tiste trgovine, ki bodo ob sobotah in nedeljah dežurne. Kje boste lahko kupovali živila ob sobotah popoldan in ob nedeljah zjutraj? SOBOTA, 4. MARCA, 15—19: METKA, ŠMARCA, MOSTE NEDELJA, 5. MARCA, 8—11: METKA SOBOTA, 11. MARCA, 13—19: MARKET KOČNA, DUPLICA, KOMENDA NEDELJA, 12. MARCA, 8—11: MARKET KOONA SOBOTA, 18. MARCA, 13—19: KAPRICE, ŠMARCA, MOSTE NEDELJA, 19. MARCA, 8—11: ZAPRICE SOBOTA, 25. MARCA, 13—19: MARKET BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA NEDELJA, 26. MARCA, 8—11: MARKET BAKOVNIK SOBOTA, 1. APRILA, 15—19: EMONA MARKET ŠMARCA, MOSTE NEDELJA, 2. APRILA, 8—11: EMONA MARKET SOBOTA, 8. APRILA, 13—19: METKA DUPLICA, KOMENDA NEDELJA, 9. APRILA, 8—11: METKA SOBOTA, 15. APRILA, 13-19: MARKET KOČNA, ŠMARCA, MOSTE NEDELJA, 16. APRILA, 8—11: MARKET KOČNA, SOBOTA, 22. APRILA, 13—19: ZAPRICE, DUPLICA, KOMENDA NEDELJA, 23. APRILA, 8—11: ZAPRICE SOBOTA, 29. APRILA, 13—19: MARKET BAKOVNIK, ŠMARCA, MOSTE NEDELJA, 30. APRILA, 8- 11: MARKEr BAKOVNIK Cenjene potrošnike prosimo, da spremembo delovnega časa sprejmejo z iazumcvanjem. O razporedu dežurnih rgovin v naslednjih mesecih vas bomo pravočasno obvestili v Kamniškem občanu. O dežurstvu boste obveščeni tudi z lepaki na naših trgovinah. Vdihovali bomo čistejši zrak... — če bomo gorilce peči centralnih kurjav pravilno nastavili. Prihranili bomo precejšnje količine goriva ter prispevali k varstvu okolja in zraka. Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka Domžale—Kamnik prosi lastnike gorilcev peči za centralno kurjavo in priporoča: — da čimprej regulirajo gorilce pri servisih, ki vzdržu-žujejo posamezne vrste goničev; — če te možnosti nimajo, naj pokličejo strokovnega delavca, ki bo opravil to delo. V tem primeru naj se obrnejo na: 1. stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG, p. o. — Kamnik, Cankarjeva 11, tel. 831-067; 2. »Zarja«, obrtno in montažno podjetje Kamnik, tel. 831-073; 3. Branko Smrekar, Pristava 13, Mengeš, 4. Vido Košir, Tomšičeva 12, Domžale, tel. 72-202. Stroške nastavitve, ki so minimalni, v primerjavi s prihrankom goriva, sicer plačate sami, vendar pa bomo zato imeli čistejši zrak in precejšen prihranek goriva. Le trajne in skupne ter skrbno pripravljene akcije nam bodo dale uspeh ter čistejši zrak, ki ga vdihavamo, in okolje, v katerem ?,ivimo in delamo. Občni zbor turističnega društva Kamniško turistično društvo bo priredilo 22. marca v dvorani nad kavarno letni občni zbor in zanimivo predavanje dr. Avguština Laha o varstvu okolja, ki bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Na občnem zboru bo tekel razgovor tudi o kmečkem turizmu, pripravah na gradnjo novega hotela, vrelcu v Vasemem in drugi sanimivi tematiki kamniškega turizma. Turistično društvo vabi na občni zbor vse člane društva in ostale občane, ki bodo lahko sodelovali v razgovoru s svojimi pripombami in predlogi iz področja varstva okolja in turistične problematike. Izšel je »Krajan" Organizacije in društva v krajevni skupnosti Tuhinj so se odločile, da bodo ob novem letu začeli izdajati svoje glasilo. Krajevni časopis so poimenovali »Krajan« in v tem letu sta izšli že dve številki. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo Jernej Kadunc kot glavni urednik, Ivan Hribar, ki je odgovorni urednik, Tanja Pan-čur, ki je tehnični urednik in člani Marija Žavbi, Srečo Ivančič ter Jože Hribar, je pripravil zelo pestro številko. Bralce so seznanili z dejavnostjo krajevnih organizacij in društev. Več pozornosti so namenili tudi dejavnosti krajevne skupnosti. Tuhinjski »Krajan« izhaja v nakladi 200 izvodov in Je natisnjen v clklostil tehniki Glasilo prejema vsako gospodinjstvo v krajevni skupnosti Tuhinj brezplačno. Izvedeli smo, da prav te dni že pripravljajo drugo številko »Krajana«. Odbor za delovna razmerja DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK vabi k sodelovanju delavke za opravljanje delovnih opravil: STREŽNICE za delo z oskrbovanci DELAVKE v kuhinji Pismene ponudbe sprejema Odbor za delovna razmerja Doma upokojencev Kamnik, Kamnik, Ne-veljska pot 26. Podrobnejše informacije o delovnih opravilih lahko interesentke dobijo v tajništvu Doma. GIMNAZIJA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK razglaša delo in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim deiovnim časom Nastop službe takoj — en mesec poizkusno delo. Prijave in informacije v tajništvu gimnazije vsak dan, razen sobote od 7.—12. ure. ZAHVALA _ Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Janeza Homarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, zdravniškemu osebju zdravstvenega doma Kamnik in duhovniku za opravljen pogrebni obred. žalujoči: žena Pavla, sinovi Ivan, France, Tone in Slavko z družinami Fodhruška pri Kamniku, 27. decembra 1977 GOSPODARJENJE V PRETEKLEM LETU Na zadnjih zborih občanov so občani obravnavali zaključne račune krajevnih skupnosti. Pokazalo se je, da so KS imele v preteklem letu skupno 20,181.187 din dohodka, izdatkov pa 13,202.215 dinarjev. Ostanek neporabljenih dohodkov v znesku 6,978.961 din so prenesle v letošnje plane krajevnih skupnosti. V nadaljevanju objavljamo najvažnejše podatke iz zaključnih računov krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Kamnik Skupni dohodka 7,010.348 din. Od tega je 2,473.391 dinarjev krajevnega samoprispevka, 738.668 din so prispevale delovne organizacije po samoupravnem sporazumu. Prispevek občanov 294.645 dinarjev, občinski proračun je prispeval za funkcionalne izdatke, vzdrževanje cest II. reda, javno razsvetljavo 968.816 din, sklad za urejanje mestnega zemljišča 1,040.011 din, obresti KB in ostali dohodki 76591 din, ostanek dohodkov iz leta 1976 pa je znašal 1,418.536 dinarjev. Izdatki 6,098.166 din. —Od tega za gradnjo *ianalizacije Jn, razširitev vodovodnega omrežja 2,014.714 din, za asfaltiranje in vzdrževanje cest in ulic 2,806.434 din, sofinanciranje gradnje transformatorja na Miljem vrhu 60.000 din, za razširitev javne in vzdrževanje javne razsvetljave 348.123 din, za SLO in CZ 38.171 din, funkcionalni izdatki, med katere so šteta tudi izdatki skupne računovodske službe m SLO za vse KS t občini, 682.349 dinarjev; drugi izdatki, med katere je vštet tudi prispevek za gradnjo TV pretvornika na Veliki planini, so znašali 148.395 din. Ostanek neporabljenih sredstev znaša 912.195 din. Krajevna skupnost Črna Skupni dohodki 517.694 din. Od tega krajevni samoprispevek 233.125 din, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 93.355 din, občani so prispevali za TP Krivčevo 56.050 din, prispevek občinskega proračuna 30.201 din, ostali dohodki 4.204 din, ostanek neporabljenih sredstev iz preteklega leta 100.759 din. Izdatki 334.297 din. — Za gradnjo vodovodov Praprot-no in Krivčevo 203.497 din, za vzdrževanje cest 95.235 din, napeljava elektrike 3.066 din, vzdrževanje javne razsvetljave 1.071 din, pokopa- lišče 1.157, SLO in CZ 4.606 dinarjev, prispevek osnovni šoli 3.080 din, pomoč organizacijam in društvom 8.944 dinarjev, funkcionalni stroški 3.868 din, ostali izdatki 9.773 din. Ostanek neporabljenih sredstev v znesku 183.395 je bil prenesen med dohodke v letu 1978. Krajevna skupnost Duplica Skupni dohodki 1,170.718 dinarjev. — Od tega 621.668 dinarjev krajevnega samoprispevka, 155.613 din so prispevale delovne organizacije po samoupravnem sporazumu. Občani so prispevali 113.250 din za urejanje ulic in okolja, občinski proračun je prispeval 86.851 dinarjev, sklad za urejanje mestnega zemljišča 169.927 dinarjev, ostalo dohodki 2.932 din, ostanek v letu 1976 neporabljenih sredstev 20.477 din. Izdatki 295.942 din. — Od tega za asfaltiranje ulic in urejanje okolja 118.724 din, za vzdrževanje javne razsvetljave 45.417 din, SLO in CZ 7.587 din, pomoč društvom in organizacijam 111.846 din, funkcionalni izdatki 9.490 dinarjev, ostali izdatki 2.878 dinarjev. Ostanek neporabljenih sredstev 874.755 din, ki se jih prenese v plan dohodkov za leto 1978. Krajevna skupnost Godič Skupni dohodki 423.726 din. Od tega 169.546 krajevnega samoprispevka, prispevek delovnih organizacij 92.440 din, prispevek občinskega proračuna za funkcionalne izdatke, vzdrževanje cest, javne razsvetljave 33.752 din, ostalo dohodki 3.284 din, v letu 1976 neporabljena sredstva 124.704 din. Izdatki 82.186 din. — Od tega za vodovode 16.868 din, za vzdrževanje cest 17.657 dinarjev, za vzdrževanje jav. ne razsvetljave 21.416 din, SLO in CZ 3.407 din, funk-oionalni izdatki 128 din, ostali izdatki 22.710 din. Ostanek neporabljenih namenskih sredstev, ki se prenašajo v letu 1977 znaša 341.538 dinarjev. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica Skupni dohodki 1,236.523 dinarjev. — Od tega 494.508 dinarjev krajevnega samoprispevka, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 123.783 dinarjev, prispevek občinskega proračuna in komunalne skupnosti 188.176 din, obresti m ostali dohodki 83.382 din in ostanek neporabljenih sredstev iz leta 1976 346.674 dinarjev. Izdatki 1,194.522 din. —Od tega kanalizacija Zg. Stranje 3.000, vzdrževanje in asfaltiranje cest, odvajanje vode 739.751 din, vzdrževanje javne razsvetljave 15.308 dinarjev, prispevek OS Stranje 40.000 din, vzdrževanje doma na Vegradu 1.000 din, obnova pokopališča v Stranjah 54.754 din, SLO in CZ 26.216 din, pomoč organizacijam in društvom 6.500 din, sofinanciranje TV pretvornika na Veliki planini 297.860 dinarjev, ostalo 1.864 din, funkcionalni izdatki 8.449 din. Neporabljena sredstva 42.001 din. Krajevna skupnost Komenda Skupni dohodki 1,099.912 dinarjev. — Od tega 486.987 krajevnega samoprispevka, delovne organizacije so po samoupravnem sporazumu prispevale 122.015 din, prispevek občanov za elektrifikacijo 20.000 din, prispevek občinskega proračuna za vzdrževanje cest in funkcionalne izdatke 53.628 din, obresti KB in ostali dohodki 25.166 din in ostanek v letu 1976 neporabljenih sredstev 392.116 din. Izdatki 750.531 din. — Od tega za vzdrževanje in asfal- tiranje cest 650.421 din, prispevek za elektrifikacijo 20.000 din, vzdrževanje javne razsvetljave 48.200 din, vzdrževanje pokopališča 5.767 din, SLO in CZ 5.226 din, prispevek organizacijam, in društvom 11.051 din, funkcional-' ni izdatki 1.785 din, ostali izdatki 8.081 din. Ostanek neporabljenih sredstev 349.381 dinarjev. Ostane pa še del neporavnanih obveznosti za asfaltiranje cest, ker še niso prispeli obračuni. Krajevna skupnost Križ Skupni dohodki 409.639 din. Od tega krajevni samoprispevek 113.032 din, dodatni krajevni samoprispevek za gradnjo kanalizacije 96.905 dinarjev, prispevek delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu 26593 din, prispevek občinskega proračuna 12.340 din, ostali dohodki in obresti KB 3.855 din, v letu 1976 neporabljena sredstva 155.214 din. Izdatki 175.604 din. -- Od tega stroški priprav za gradnjo kanalizacije 59.476 dinarjev, vzdrževanje cest 19.784 din, vzdrževanje javne razsvetljave 35.771 din, SLO in CZ 3.743 din, prispevek organizacij in društvom 6.000 din, nakup zemljišča in gospodarskega poslopja 46.114 din, ostali izdatki 4.407 din, funkcionalni izdatki 309 din. Ostanek neporabljenih sredstev v znesku 234.034 din je namenjen za gradnjo kanalizacije. (Nadaljevanje v prihodnji Številki) SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV Krajevna organizacija iZDL, posebno pa njeni člani Maks Vukrnir, Anton Modic, Mirko Romih in Franc Po-Pit, so pred novim letom priredili srečanje vseh krajanov, ki so že starejši kot 70 let. Čeprav na srečanje vsi niso prišli, je bilo v zgornjih prostorih dupliške restavracije zelo živahno. Za dobro razpoloženje sta že ob vhodu poskrbeila Prane in Anton, ki sta vsakemu ponudila kozarček »močnega«, nato pa je vss zbrane nagovoril Maks Vukrnir, predsednik krajevne organizacijo SZDL, in jim zaželel prijetno srečanje ter obilo sreče in zdravja v novem letu. Srečanje so dobro pripravili tudi gostinci dupliške restavracije, tako, da dobrega vina in razpoloženja ni Srečanje starejših krajanov na Duplici. rnanjkato. Kmalu se je tudi bolj molčečim razvezal jezile in ob glasbi so se zavrteli v poskočnih polkah in valčkih. Kar hitro so pozabili na leta, ki so se jim tako hitro nabrala v tem stoletju. Prizadevni organizatorji so deset krajanov, kd jim zdravje ni dopustilo priti na srečanje, obiskali kar na domu in jih lepo obdarili. Res prijetno je bilo srečanje starejših na Duplici in kar prehitro je minilo. Razšli so se z Obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo, in že druge bodo pripeljali s seboj. C. S. NEVLJE: SO JIH Krajevna organizacija Rdečega križa Nevlje je ob novem letu organizirala obdaritev starejših in socialno šibkih občanov. Skupaj so obdarili 33 domačinov. V vsaki darilni vrečki, ki so jo pripravili aktivisti rdečega križa, je bila kava, sladkor in slaščice, štirim krajanom, ki so socialno šibki, so podelili tudi skromno denarno pomoč. Hkrati so sklenili podariti osnovni šole Nevlje 600 dinarjev za zelo dobro organizirano akcijo zbiranje starega papirja v človekoljubne namene. Prispevek osnovni šoli je bil hkrati darilo ob dedku Mrazu. Skupna vrednost vseh daril in denarnih pomoči, ki so jih podelili Neveljčani, je kar 5.000 dinarjev. Obdarovane! so bili daril zelo veseli. A. PETEK SLAVILI 95-LETNICO DELOVANJA Vsem dopisnikom Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 30. marca. Zato prosimo vse sodelavce, da svoje prispevke oddajo najkasneje 17. marca v uredništvo. Uredništvo ima nove prostore v Japljevi 6 v po. družnlcl Dnevnika, nova telefonska številka pa je 831-124. Uredništvo NA KRIŽU Kako si krajšamo dolgo zimo Mladinska organizacija na Križu še naprej vneto deluje. Začetni uspehi nas niso uspavali. Do sedaj smo organizirali tri nagradne kvize, na katerih sodelujejo tudi gledalci. Vneto se vključujejo v program in sodelujejo pri odgovorih, tako da so kvizi razgibana prireditev za poslušalce in tekmovalce. Pri tem so se zlasti izkazali starejši tekmovalci, saj jim vprašanja ne delajo prevelikih težav. Naslednja, četrta prireditev, pa bo od vseh doslej najbolj zanimiva, kajti pomerili se bodo zmagovalci dosedanjih kvizov. To so: Vinko Petek, Jože Sušnik in Anton Ogo-revc. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja iz kulture, zgodovine, politike, športa in reševali inteligenčne naloge. S JAVNI RED IN MIR V ŠTEVILKAH Poslušalci so se vsakokrat odrezali s prostovoljnimi denarnimi prispevki in vsak mesec ob koncu tedna radi pridejo posedet v malo dvorano. Za popestritev programa pa skrbita naša humorista Primož in Marko, saj nam vedno pripravita humoresk:). Nikoli ne pozabimo tudi na gledalce, temveč jim vedno pripravimo tekmovanje v spretnostnih igrah. Idejni vo dja in organizator pa je Franci Plevel, predsednik osnovne organizacije ZSMS v naši krajevni skupnosti. S kvizi si bomo krajšali čas vse zimske in pomladne mesece, saj bodo na vrsti še pionirji in zakonski pari. Malo za šalo, malo za res, smo med počiitnicami organizirali tekmovanje v smučarskih skokih in veleslalo- mu. Pomerili so se mladinci in tudi nekoliko starejši mladinci. V obeh disciplinah je zmagal Franc Peterlin. Drugo mesto v skokih je osvojil Milan Jerin, v veleslalomu pa Marko Trobevšek. Tretji uvrščeni v skokih je Branko Petek, v veleslalomu pa si tretje in četrto mesto enakopravno delita Tončka Drašler in Tomaž Škrjanc. Za 8. marec bomo razveselili vse žene s primerno prireditvijo in jim tako izkazali pozornost za njihov trud in delo. Krajevna skupnost kaže za delo mladine veliko razumevanje. Z dotacijo so nam omogočili redno delo, vedno pa se lahko tudi sestajamo v prostorih gasilskega društva Križ. MOJCA OGOREVC MM J POŽAROV Člani Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik so podali obračun svojega dela za lansko leto na občnem zboru v nedeljo, 29. 1. 1978. Lansko leto je bilo jubilejno, saj je društvo slavilo 95-letnico delovanja. Praznovanje tega visokega jubileja so združili s praznovanji Titovih in partijskih jubilejev. Za to priliko so organizirali proslavo s tradicionalno povorko, v kateri je sodelovalo preko 300 uniformiranih gasilcev s številnimi prapori in preko 100 narodnih noš. Seveda v po-vorki ni manjkala tudi gasilska motorizaetja. Na proslavi so slovesno izročili svojemu namenu novo avtocister-no TAM 110 s 4S00 litri prostornine, ki pomeni veliko pridobitev za društvo, saj bo omogočila hitrejšo intervencijo gasilcev kot doslej. S tem bo tudi znatno zmanjšana škoda. Iz operativnega jioročila je razvidno, da je bilo lani v kamniški krajevni skupnosti sedem požarov, kar pomeni 30 odstotkov manj kot prejšnja leta. /,'uadi peči, žerjavice, plina in nepazljivosti otrok je nastaln škoda v višini 84.600 dfat, i-.groženl objekti pa so bili znvarovani za približno 700.000 din. Največji požar je bil v podjetju ALPREM, kjer je gorela lakirnica. Vzrok požara je bila iskra rezalnega stroja. Hitra intervencija je preprečila še večjo škodo, saj je bila la- kirnica v nadaljevanju precej večjega obrata. Gasilci so intervenirali tudi pri požarih, kjer je bil vzrok nepravilno ravnanje s plinom oziroma plinskimi priključki. Vse večje število prebivalcev uporablja plin kot energijski vir, zato ni odveč opozorilo, da je potrebno s plinom ravnati skrajno previdno, redno kontrolirati priključke in glavni ventil po vsaki uporabi zapreti. Le tako bomo lahko preprečili nesreče, ki terjajo vedno več materialne škode in tudi člo-veš'ke žrtve. Kamniški gasilci so sodelovali tudi pri akcijah gašenja požarov v Špitaliču, Šmarci, na Duplici in v Črni. V vseh akcijah je sodelovalo 94 gasilcev, ki so gasili 126 ur. Poleg gašenja požarov so kamniški gasilci v preteklem letu sodelovali tudi v petih akcijah iskanja pogrešanih oseb. Brez potrebne opreme so iz Kriškega jezera potegnili utopljenca, žal, mrtvega, čeprav Kamnik ni poplavno področje, so gasilci morali črpati vodo iz stanovanjskega bloka na Tunjiški cesti, v Metalki in SDK. Vzroki navedenih poplav je bila zamašena kanalizacija zaradi odpadkov, ki jih stanovalci mečejo vanjo, čeprav le-ti ne sodijo tja. Gasilci so preverili svojo pripravljenost tudi na števil nih vajah, od katerih naj omenimo predvsem vaje reše- vanja iz višjih nadstropij v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, osnovni šoli Toma Brejca in stolpnici na Duplici. Sodelovali pa so tudi na vajah civilne >aščite in združeni vojaški vaji »JESEN 77«. Največja želja kamniških gasilcev je, da bi v bližnji prihodnosti pričeli graditi dom obrambne vzgoje, v katerem bodo našli svoje mesto med drugimi dejavnostmi SIO tudi kamniško gasilsko društvo in SIS za požarno varnost ter Občinska gasilska zveza. Dosedanji dom ne ustreza več svojemu namenu, ne nudi pojrojev za nadaljnji razvoj gasilstva v Kamniku in za večjo požarno varnost družbenega in zasebnega premožen | ■ Za predsednika društva so ponovno izvolili dolgoletnega delavca na področju požarne varnosti ing. Franca Dolenca. Ko so se enoglasno izrekli za lokacijo novega doma pod zapriškim gradom, so izrazili tudi iskreno željo, da bi bil ta dom ob pomoči vseh dejavnikov družbene samozaščite, družbenopolitične skupnosti in drugih dograjen za stoletnico društva, to je do leta 1982, ko bi si lahko veselo in slovesno zaklicali: V SLUŽBI LJUDSTVA — NA POMOČ! JOŽE BERLEC Nova gasilska avtocisterna ALKOHOL DAJE POGUM V dokumentih o varnosti in družbeni samozaščiti, kateri je bila v lanskem letu posvečena precejšnja pozornost, ima pomembno vlogo tudi varnost in mirno Počutje občanov. Glede na število prekrškov zoper javni red in mir v letu 1977 bi lahko trdili, da je Kamnik Postal oziroma postaja mirnejše mesto od prejšnjega obdobja. Zal ugotovitve kažejo, da se veča število storjenih prekrškov pod vplivom alkohola. Od 358 prekrškov zoper javni red in mir je bilo v letu 1977 pod vphvom alkohola storjenih kar 272 Prekrškov. Leta 1976 je bilo od 446 primerov kršitev kar 240 storjenih »pod gasom«. Najbolj srboriti so občani starejši od 25 let, saj jih Je med kršitelji skupaj 123, leto poprej pa jih je bilo !58. Največ prekrškov je bilo seveda storjenih v gostinskih prostorih, kjer je kri zavrela v 211 primerih, kar Pomeni v 42 primerih več, kot leta 1976. Seveda pri storitvah prekrškov prednjačijo moški, ki so najbolj Pogumni, če prekrške delajc sami in ne v skupini. V lanskem letu se je povečalo število povratnikov °d 58 na 62, to je tistih, ki se zaradi kršitev pojavijo večkrat v letu pri sodniku za prekrške. Od vseh kršiteljev javnega reda in miru je bilo tudi 40 takih, ki sicer niso zaposleni nikjer, delajo pa težave in zaposlujejo delavce milice in sodnika za prekrške. Čeprav so rezultati na področju spoštovanja reda to miru v lanskem letu ugodnejši od prejšnjih let, bi vseeno morali storiti več naporov, da bi bilo manj razgrajanja, razbijanja in pretepov. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti gostinskim obratom, kjer ponekod še vedno vinjenim gostom točijo alkoholne pijače, gostišča pa so odprta preko dovoljenega časa. S povečanimi napori delavcev milice, inšpekcijskih služb in drugih organov ter ne nazadnje občanov samih, bo v bodoče v Kamniku bolj mirno. maj DIMNIKARSKI OBISK NA DVA MESECA Ob koncu januarja so vsi zbori občinske skupščine sprejeli poseben odlok, ki ureja čiščenje dimnikov v kamniški občini. Dosedaj so morali dimnikarji v kurilni sezoni, to je od oktobra do maja, ometati dimnike vsak mesec. Ker je dininikarskih mojstrov bolj malo, jim to ni uspelo. Novi odlok predpisuje, da morajo dimnikarji vsak drug mesec ometati ah vsaj pregledati dlimnike. Še o osnutku odloka so razpravljali tudi gasilci, ki so iz požarno varnostnega stališča ocenili, da nekoliko po-redkejše, vendar dosledno ometanje dimnikov ne bo ogrozilo požarne varnosti. Delegati občinske skupščine so se tudi dogovorili, da naj izvršni svet v skladu s politiko cen spremlja tudi cene chmnikarskih storitev. Ker so bile tudi nekatere pripombe, da dimnikarski mojstri zaračunavajo tudi neopravljeno delo, velja pripomniti, da lahko vsak občan ceno dimnikarskih uslug prekontroilira po ceniku, ki so ga potrdili pristojni organi. -ur KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Volkar Janez, strugar, star 30 let iz Zg. Tuhinja in Pestotnik Tilka, kontrolorka, stara 31 let iz Kamnika; Glavač Aleksander, elektrotehnik, star 21 let iz Kamnika in Zibert Mihaela, študentka, stara 20 let iz Kamnika; Mali Mirko, šofer, star 23 let iz Snovika in Ahč;n Branka, šivilja, stara 21 let iz Porebra 1; Merčun Egidij, elektrotehnik, star 30 let iz Kamnika in Mi-lolaža Marija, priučena šivilja, stara 29 let iz Duplice; Rebernik Jožef, zidar, star 30 let iz Šentjurske gore in Slapar Ivanka, delavka, stara 24 let iz Kamnika; Korošec Vladimir, dipl. pravnik, star 23 let iz Kamnika in Balantič Valda, prodajalka, stara 20 let iz Županjih njiv. SMRTI Berlec Janko, delovodja, star 50 let, iz Kamnika; Eradani Jožefa, gospodinja, stara 76 let, iz Trobeilnega št. 1 Kepic Jožef, mizar, star 50 let, iz Podgorja; Rosec Tomaž os. upokoj. (tesar) iz Solčave 36, star 82 let; Vavpotič Mihaeli, skladiščni delavec, star 50 let, iz Kamnika; Ižanc Rudolf, os. upokoj., star 89 let iz Ljubljane; Pavlin Ivana, gospodinja, stara 83 let iz Potoka v črni št. 8; Šareč Marija, druž. upokojenka, stara 70 let, iz Duplica. Priznanje najboljšim Sredi februarja je Franc Svetelj, predsednik občine, sprejel najboljše kan_niške športnike in jim čestital za številne dosežene uspehe v posameznih športnih panogah. V svojem nagovoru je med drugim tudi poudaril, da so se tudi v naši občini začela uresničevati stališča družbenopolitičnih organizacij v preobrazbi telesne kulture. S prizadevanjem športnikov in organizatorjev so kamniški športniki v zadnjem obdobju dobili tudi nekaj novih objektov. Omembe vreden pa je tudi podatek, da za strokovno delo v športnih organizacijah skrbi okoli 30 strokovnih sodelavcev. Tovariš Svetelj je Iskreno čestital in izrekel priznanje vsem posameznikom in športnim" moštvom, od vaterpolistov, košarkarjev, strelcev, smučarjev-tekačev, alpinistov in šahislov, ki so s svojimi vidnimi uspehi predstavili naše mesto. M. J. ŠPORTNO IGRIŠČE V MOTNIKU Na pobudo podružnične šole Motnlk in KS je bil sklican sestanek, ki so se ga udeležili vsi zainteresirani predstavniki iz Mot-nlka in Kamnika Predmet obravnave Je bil gradnja Športnega Igrišča pri podružnični Soli Motnlk. V Mofcniku že dolgo č"sa pogrešajo objekt, bi bi služil telesni vzgoji v šoli in dejavnostim Športnega in kulturnega raevedrt-la v kraju. Posebno zanimanje in voljo sta pokaizali KS, ki bo pomagala s finančnimi sredstvi ter OO ZSMS Motntk, ki bo s prostovoljnim delom pripravila zemljišče za graditev igrišča. Vse kaže, da bo tudi Motntk dobil dol^o pričakovano športno igrišče. Z deli naj bi začeli spomladi, do takrat pa bo urejona tudi vsa dokumentacija za gradnjo ln odkup zemljišča, na katerem bo igrišče. Prva gradbena dela bodo usmerjena na površino za rokometno igriSče (40 x 20), na katerem bi igrali tudi košarko ln odbojko, če bo zbrano dovolj sredstev, bi igrišče še asfaltirali. V drugi fazi pa bd zgradili garderobe, tribune ter uredili okolico igrišča. Upamo, da posebnih težav pri gradnji ne bo, tako da bi objekt čimprej lahko začel služiti svojemu namenu. JANKO BLAGŠIC MNOŽIČNO IN KVALITETNO Društvo vaditeljev in učiteljev smučanja Kamnik Je v sodelovanju z Zvezo teles-nokulturnih organizacij Kamnik uspešno zaključilo petdnevne smučarske tečaje za predšolsko, šolsko mladino in odrasle. Ob idealnih snežnih razmerah in pod kvalitetnim strokovnim vodstvom se je zvrstilo nad 400 tečajnikov. Posamezne skupine so obiskovale smučišča v Kranjski gori, Komendi, na Velikd planini in Velikih poljanah ter v Mekinjah. Skoda, da smučišča v Mekinjah in Komendi niso bila opremljena s prenosnimi vlečnicami, nič bolje pa ni bilo na Velikih poljanah in Miljem vrhu, kajti obstoječi vlečnici, s katerima upravlja Smučarski klub Kamnik, r',ta služili svojemu namenu. V prihodnje bi bilo treba razmisliti o naba- vi prenosnih vlečnic, ki bi jih lahko uporabljali tečajniki v smučarskih tečajih, saj si brez te prepotrebne opreme danes težko zamišljamo prijetno smuko. Vlečnice bi tako služile kar najširšemu krogu uporabnikov. Akcija smučarskih tečajev pa še ni zaključena. Vsako soboto in nedeljo je mogoče obiskovati tečaje na Veliki planini. Organizirani so tudi tečaji v osnovnih sindikalnih organizaoijah v delovnih kolektivih. Prav tako pa je poskrbljeno za najmlajše v otroških vrtcih, kjer prav tako potekajo smučarski tečaji pod strokovnim vodstvom. Vse, kd se želijo naučiti smučarskih veščin ali pa se v njih izpopolniti, vabimo, da se udeležijo naših tečajev. Schnabl Marjan Turnir v malem nogometu V hali komunalnega centra v Domžalah se je začel nogometni turnir v spomin na znanega nogometnega vratarja Slavka Novaka, člana Domžal in pozneje Kamnika. Sodeluje 106 ekip. Igra se po izločilnem sistemu. Nastopajo tudi moštva iz kamniške občine. Vse tekme do sedaj sta sodila Vogrlnc iz Kamnika in Papec iz Ljubljane. Rezultati kamniških predstavnikov: Šolski center Domžale — Kamnik 5:6 po 7 m, Radomlje — črna 4:3, Kajuhova — Liverpool S:3, Graditelj — TMP Domžale 2:0 pritožba IMP, SD Komenda — LIRA 3:6, Odpisani — Helios 0:3, Tosama — Santos 3:7. ANDREJ PERČIČ Nova telovadnica že letos V Kamniku je že vrsto let prisotna potreba po novi telovadnici, saj Obstoječe ne zadoščajo več. Telovadnica v Mekinjah je premajhna, telovadnici pri šolah pa uporabljajo osnovna šola Toma Brejca, Frana Albrehta in gimnazija Rudolfa Maistra. Poleg tega pa v njih izvajajo svojo redno dejavnost še športni klubi. Ker pjstajajo razmere, kar zadeva telovadbo učencev, vedno bolj nevzdržne, so dali na osnovni šoli Frana Albrehta pobudo za izgradnjo nove telovadnice. Telovadnice pa ne bi uporabljali samo učenci šole, temveč tudi ostali športniki in 'občani Kamnika. Zato je izvršni odbor izobraževalne skupnosti povabil k sofinanciranju tudi telesnokulturno skupnost. In tako so se januarja sestali gradbeni odbor in izvršna odbora obeh samoupravnih skupnosti, da bi se dogovorih o gradnji telovadnice, kakor tudi o načinu financiranja. Dogovorili so se, da bo vsaka SIS prispevala po polovico sredstev s tem, da bo samoupravna interesna telesnokulturna skupnost dobila kredit od republ. telesno kulturne skupnosti. Okoli dimenzij je bila daljša razprava in končno se je izoblikovalo mnenje, da je boljša malo večja telovadnica, čeprav nekoliko dražja, kakor pa manjša, ker bi se čez nekaj let gotovo tolkli po glavi zaradi neustrezne velikosti. Tako je bilo sprejeto, naj bi bile okvirne razsežnosti telovadnice 32 krat 19 krat 7 m. V primeru, če bo višina manjša od 7 m, SITKS ne bo sofinancer. Tudi glede izvajalcev gradbenih del še ni padla končna odločitev, saj bi bila oziraje se na ponudbe, po eni varianti, telovadnica gotova že septembra letos. P. B. NAJMLAJŠI SMUČARJI-TEKAČI V KAMNIKU REPUBLIŠKO PRVENSTVO Zadnjo soboto m nedeljo v januarju je kamniški smučarski klub organiziral republiško prvenstvo v smučarskih tekih za pionirje in pionirke. Začetek in cilj tekmovanja sta bila ob glavni cesti v Mekinjah, tekaška proga pa je bila speljana ob obronkih gozdov do Podjelše in nazaj preko Zduše ob godiški cesti. V soboto, 28. januarja, je bil popoldne start štafet, ki se jih je zbralo kar 27. Pri starejših pionirjih so zmagali Jeseničani, Karrmičani pa so bili četrti. Med starejšimi pionirkami so prav tako zmagale Jeseničanke, domačinke pa so bile pete. Med desetimi štafetami mlajših pionirjev so bili najboljši tekmovalci iz Dola. Pri mlajših pionirkah so se najbolj izkazale smučarke iz Ihana. V tekih posameznikov je pri mlajših pionirkah zmagala Karmen Rajšp iz Lovrenca na Pohorju pred Mlakarjevo (Jesenice) in Bavčetovo (Fužinar). Med mlajšimi pionirji je bil najhitrejši Robi Slabanja iz Dola pred Velep-cem (Dol) in Lekanom (Ihan). V tej kategoriji je tekmovalo kar 54 tekmovalcev. V skupini starejših pionirk je bila med 26 tekačicami najuspešnejša Branka Marti-novič (Jesenice) pred Kovačevo (Olimpija) in Krničarjevo (Triglav). Domačinka Smol-nikarjeva je bila z zaostankom ene minute sedma. Najbolj zanimiv je bil tek starejših pionirjev. Zmagal je Štefan Kustec (Jesenice) pred Pustovrbom (Olimpija) in Trstenjakom (Jesenice). Skupaj je nastopilo 210 mladih smučarskih tekačev, kar je zelo razveseljivo, saj iz te množice lahko pričakujemo zelo uspešne tekmovalce. Pionirji so bili zelo borbeni in vzdržljivi, čeprav jim vreme ni bilo preveč naklonjeno. Prvi dan tekmovanja je deževalo, drugi pa snežilo in organizatorji so imeli S pripravljanjem tekaške proge obilo dela. Posebno nerodno je bilo v nedeljo, ko je smučine zalila deževnica. Kljub temu pa kamniške organizatorje za zelo uspešno pripravljeno tekmovanje pohvalimo, enako tudi sodnike. Pokrovitelj tekmovanja je bila mengeška poslovna enota zavarovalnice Triglav, z denarjem pa so priskočili na pomoč tudi v nekaterih delovnih organizacijah in tudi zasebniki. -ur Uspešni v orlcl Letošnje republiško prvenstvo Je bilo organizirano v Novi Gorici dne 14. Januarja 1978. Do roka Je bilo prijavljenih 170 tekmovalcev. Kamniški strelci so imeli največ uspeha v članski konkurenci, kjer so ekipno zasedli prvo mesto s 1467 krogi pred ekipo Olimpija I. in Slovenj Gradcem. Posamezno so so pri članih uvrstili takole: 4. Zdravko Vrankar, 8. Roman Radej, 111. Bojan Burja, 15. Janko Podgomik, 17. Marjan Replč, 35. Ivan Podgornik, 38. Franc Zore. V mladinski konkurenci so Kam-nlčani ekipno zasedli 4. mesto, posamezno pa je bil Janko Podgornik drugi, Vrankar 7., Zore '22. S standardno zračno pištolo sta nastopila Prane Zore v mladinski in Irena Vidmar v članski in mladinski konkurenci. Zore Je zasedel 12. mesto, Vidmarjeva pa Je bila obakrat prva. Dne 4. ln 5. februarja 1878 Je v Beogradu potekalo državno prvenstvo, ki še ga je udeležila le članska ekipa Kamnlčanov. Ekipno so zasedli 4. mesto, posamezno pa Je omembe vreden uspeh Ra-deja na 4. mestu. Ropič Je zasedel 7. mesto, o drugih pa nimamo uradnih podatkov. IRENA VIDMAR PLANBNSÜI KOTIČEK V času od 1. 1. do 27. 11. 1977 so člani AO opravili skupno 493 plezalnih vzponov, pristopov in turnih smukov. To pomeni, da je v povprečju vsak član odseka opravil več kot 12 vzponov, kar uvršča AO nad slovensko povprečje, ki je tam okoli 9. Od teh 493 vzponov jih je bilo kar 48 ocenjenih z najvišjo težavnostno stopnjo. Kamničani so lani plezali doma v Kamniških alpah, v Pa-Menici, v Visokih Turah, Zahodnih Alpah in v Dolomitih. Precej je bilo tudi prvenstvenih vzponov, 11 poleti in Obilo snega in lepo vreme je pričakovali. na Velike poljane privabilo mnogo več tečajnikov, kot so kar 6 pozimi, poleg tega pa še 18 prvih zimskih ponovitev. Vendar se člani AO niso ukvarjali samo s plezanjem, čeprav je to njihova osnovna dejavnost." Organizirali so tudi smučarsko prvenstvo med GRS-MO-AO iz Kamnika, Domžal in Mengša, poleg tega pa tudi tekmovanje v veleslalomu na Kamniškem sedlu za štuparjev memorial, ki je eno od treh takih tekmovanj, ki štejejo za slovensko alpinistično smučarsko prvenstvo. Poleg tega pa so se udeležili tudi vrste prostovoljnih delovnih akcij — od gradnje trim steze v Kamniku, do popravila žičnice na Kokrško sedlo, urejanja plezalnega vrtca, priprave drv itd. Organizirali so tudi plezalno šolo in dokončno zvezali še preostalih 200 izvodov Plezalnega vodnika »Korošica«. Dva člana AO pa sta se v okviru mednarodne izmenjave športnikov udeležila tudi ENSA francoske narodne šole smučanja in alpinizma. Torej je bilo delo AO v preteklem obdobju kvalitetne, in bogato in mu zato želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Pohod na Stol V prejšnji številki Občana smo vas povabili, da se nam pridružite v spominskem pohodu na Stol. Zal so vremenske razmere ta pohod preprečile, vendar nas niso odvrni- le, da ga ne bi imeli. Pohod je samo prestavljen za približno mesec dni in bo verjetno okoli 19. marca. Zato vas že danes vabimo, da se nam takrat pridružite. Za prevoz in vodstvo bo preskrbljeno, prijave pa sprejemamo v društveni pisarni. Občni zbor Kakor vsako leto, tako bodo tudi kamniški planinci pregledali svoje delo v preteklem obdobju, svoje uspehe in tudi neuspehe, na rednem letnem občnem zboru. Ta bo predvidoma v petek, 10. marca 1978 ob 17.30 uri v dvorani nad Kavarno. Zato vabimo vse člane planinskega društva, kakor tudi prav vse občane, ki jim je všeč planinska misel in, ki radi hodijo v naravo, da se udeleže tega občnega zbora. Zbor alpinistov V petek, 10. februarja 1978 je bil v Mengšu redni letni zbor slovenskih alpinistov. Na zboru so, kakor običajno, pregledali delo v preteklem obdobju, si začrtali smernice za naprej, pohvalili najboljše in na koncu še pogledali barvne diapozitive in filme z najzanimivejših vzponov v lanskem letu. Za Kam-ničane je bil ta zbor še po- sebno zanimiv, saj je bilo na njem, od skupno 41 pohvaljenih (ekspedicije so bile pohvaljene posebno), kar 6 pohval za člane AO Kamnik. Tako so dobili pohvalo za vrhunski alpinistični dosežek JANEZ AŽMAN in DUŠAN PODBEVŠEK, kot perspektivni in uspešni pripravniki in mladi alpinisti, ki so že dokazali svojo kvaliteto . bih pohvaljeni JANEZ BEN-KOVIC, VINCENC BERČIC, DUŠAN OREHEK, za delo v alpinizmu pa je prejel pohvalo BOJAN POLAK. Torej kar lepa vrsta priznanj alpinističnemu kolektivu, kot vzpodbuda, pa tudi kot obveza za nadaljnje delo. Pregled dela Pred občnim zborom planinskega društva je tudi alpinistični odsek pregledal svoje delo v preteklem obdobju. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bila pretekla plezalna sezona dokaj kvalitetna. Doseženi so bili pomembni uspehi tako doma, kakor tudi na tujem, žal, je enega od naših največjih uspehov spremljala tudi tragedija — pri prvi jugoslovanski ponovitvi Severovzhodnega ozelbnika v Dru-ju je 150 m pod vrhom preminil Cene Kramar, eden naših najboljših alpinistov. IIIIIllIlIlIlIllIlllflllllBIJlIllllllllllIIll !IIIIIIIIflllII!l(llII(llllSlllIlllllIllllllIlllllltIlltIlJIIlllllIIIIlllJl| I PRODAM kmetijsko zemljišče: gozd v izmeri 7.920 kv. B B m., pare. št. 155, njiva 7.204 kv. m., pare. št. 158 in 1 1 gozd 463 kv. m., vse v k. o. Kaplja vas pri Komendi. = = Cena njive je 30 din za kv. m., gozd 8 din kv. m. S Vse informacije lahko dobite po telefonu 064-22-084. §j iTiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiniitiiiHiniminiiiiMiiniminiiniiniiiiiiiinmimiNiiiiniiiiiiiiiuiiiiiii KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - glavni ln odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska ČGP Delo v Ljubljani