Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Poštnina plačana v gotovini Katoliški Gorica - Četrtek 13. junija 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Leto IX. - Štev. 24 Sv. oče govori delavcem o avtomaciji Pretekli petek je sv. oče govoril skupini italijanskih krščanskih delavcev, organiziranih v ACLI, ki so imeli v Rimu svoje' študijsko zborovanje. Na tem zborovanju so razpravljali o vplivu avtomatičnih strojev na življenje delavskega stanu. Sv. oče je ob tej priliki opozoril ves svet na važnost in na posledice preobrata, ki ga bo v delavski svet prinesel avtomatizem. Pojasnil je tudi stališče Cerkve v tej prevažni zadevi moderne dobe. Predvsem je sv. oče rekel, naj svet ne pričakuje, da bodo stroji, tudi če bi bili se tako natančni, opravljali sami vse materialno delo in da bo ta napredek napravil človeka srečnega. Pri strojih bo treba človeka, ki bo s svojim razumom urejal in vodil izdelke, a za človeka bo treba poleg tega, kar potrebuje za življenje, še tudi vsega, kar potrebuje za dušo. VPLIV AVTOMACIJE NA GOSPODARSTVO Nato razpravlja sv. oče o vplivu, ki ga bodo imeli avtomatski stroji na gospodarstvo. S stroji, ki bodo sami opravljali delo, je povezanih nešteto problemov. Sv. oče jih našteva: izredno velik kapital potreben za nabavo takih strojev; nujna potreba specialistov, da bodo stroji prav delovali; zagotovljena prodaja izdelkov itd. Uvedba avtomatskih strojev pa bi posebno pomnožila število brezposelnih. Tudi če bi počasi zopet zaposlili delavce pri novi industriji, ki bi se razvila, tudi če bi se delavni urnik skrčil in bi plače ostale iste, bi stroji omejili prostost delavcev, bi povečali razlike med raznimi kategorijami delavcev, bi skrunili nedeljski počitek na škodo družinskega življenja ter bi tako postali počasi veliko breme za državo. Pa tudi če bi se vse to s časom premostilo, bi se moral žrtvovati vsaj en rod za lepšo bodočnost bodočih rodov, kar vendar ni prav. Če bi nastali neredi in krize, bi jih ves ustroj današnje družbe mnogo bolj občutil in bi odjeknlie v vsem družabnem in individualnem življenju. Z uvedbo avtomatičnih strojev bi se morala povezati med seboj vsa Evropa, še bolje ves svet, da bi bili lažje kos raznim krizam. Nov problem bi bile tudi delavske plače. Zdaj je bilo zanje merilo moč mišic in pa spretnost. Z avto-macijo pa bo treba čisto novih osnov za presojanje vrednosti dela, ker bo pri tem igrala veliko vlogo pažnja in skrb ob teh strojih. Mnogo novih problemov torej nastaja ob avtomaciji in marsikdo bi lahko mislil, da je možna njih rešitev le socializacija in da je možnost privatne lastnine popolnoma izločena kot hoče komunizem. Sveti oče zanika vse to, ker je neodvisnost družin in svoboda državljanov po naravi vezana na osebno lastnino. Treba bo privzgojiti ob tem novem življenjskem načinu v ljudeh čut za skupni blagor tako v tovarnah kot v tvrdkah, tako v vladah kot v parlamentih. AVTOMACIJ A IN DELAVCI Kakšen pa bo položaj delavcev ob avtomatičnih strojih? Nekateri mislijo, pravi sv. oče, da bodo ti stroji rešili delavca enoličnosti dela. Res bo delavec postal gospodar nad stroji, a teža dela ga bo zasegla v drugačni obliki. Živčna napetost pri pažnji na stroje bo nadomestila težave dela, tako bo svetopisemski iz-rek: »V potu svojega obraza si boš služil vsakdanji kruha, ostal nespremenjen, čeprav se bo oblika dela spremenila. Delavec bo moral biti drugače specializiran, kot je danes, nele za neki določen način dela, temveč za celotno delovanje strojev. To bo pa zahtevalo posebne izobrazbe, ki se pridobi le z vztrajnostjo in pridnostjo in v daljšem času. Ne bo se smela izobrazba omejiti le na pravilno vodstvo strojev, ampak zajeti bo morala celega delavca, z vsemi njegovimi duhovnimi in materialnimi težnjami. Le tako vzgojen delavec bo prav uporabil prosti čas in sicer za pošteno razvedrilo, za izpolnjevanje verskih, družinskih in družabnih dolžnosti, a tudi za to, da bo vedno bolj telesno in duhovno pripravljen za delo. Slabo uporabljen prosti čas pa prinaša mnogo moralnih nevarnosti, ki vodijo v časno in večno nesrečo . ’ Tudi uporaba avtomacije — zaključuje sv. oče — odvisi od človeka samega in mu je lahko v blagor V Italiji nova V Rimu se je zgodilo v preteklih dneh, kar se menda še ni zgodilo v zgodovini parlamentarnih demokracij. Zolijeva vlada je padla, ker so pogrešili pri štetju glasov. Kot smo zadnjič poročali, je Zoli v senatu dobil še precej lepo večino glasov. Zato so bili vsi uverjeni, da se bo isto ponovilo tudi v poslanski zbornici. Tu se je res takoj začela debata o novi vladi in njenem programu, ki se je zaključila pretekli petek z odgovorom senatorja Zolija na kritiko njegovih nasprotnikov. V tem govoru je Zoli v glavnem potrdil izjave in program, ki ga je razvil že pred senatom. Posebej je poudaril, da ne sprejme glasov mi-sinov, čeprav bi ti zanj glasovali, kakor so glasovali prej v senatu. Zato je obljubil, da bo glasove mi-sinov odštel in se na podlagi tega ravnal glede svoje vlade. Glasovanje je bilo precej burno in nemirno, saj so vsi slutili, da bo zavisela usoda vlade le od nekaj glasov. In res, ko so prešteli glasove, so videli, da je Zoli dobil sicer 305 glasov, vendarle zato, ker so zanj glasovali misini. Brez njihovih glasov mu jih je ostalo 282. To je samo en glas večine. Kljub temu bi Zoli s svojo vlado ostal, če bi se v soboto in nedeljo ne zgodilo nekaj neverjetnega: nekateri so začeli natančneje kontrolirati oddane glasove poslancev in ugotovili so, da se je prvi zapisnikar zmotil za dva glasova. Dva poslanca je namreč po pomoti štel, da sta se glasovanja vzdržala, dočim sta se izrekla proti Zo-liju. Ko so kontrolirali zapisnike ostalih treh zapisnikarjev, so v resnici ugotovili pomoto. Kaj naj naredi Zoli? En glas večine brez rni-sinov je postal en glas manjšine. Ali naj pusti, da odloči parlament, ali naj smatra glasove misinov kot nevtralne? Sam ni vedel, kaj naj ukrene, ko so se začeli vedno močneje oglašati pristaši iz demokrščan-skih vrst z zahtevo, naj odstopi. Zoli je to kot možak res tudi storil v ponedeljek zvečer. Podal je od-stavko vse svoje vlade in tako je prenehal biti ministrski predsednik, še predno je pravzaprav začel vladati. Predsednik Gronchi je odstav-ko sprejel in začel takoj nova posvetovanja, komu naj poveri sestavo nove vlade. Vse kaže, da nova vlada ne bo več kaka izrazita strankarska vlada, temveč samo upravna vlada, ki naj reši glavne tekoče zadeve, potem pa naj pripravi nove volitve, ki bodo morda že jeseni ali najkasneje prihodnjo pomlad. Na čuden način je prišlo do nove ali v prekletstvo, kot bo pač znal obračati to pridobitev moderne znanosti. * O avtomaciji smo v našem listu že ponovno pisali. Beseda sv. očeta nam je samo nov dokaz o važnosti tega novega napredka svobodne tehnike. Istočasno pa nam priča, kako učeča Cerkev neprestano budno zasleduje vse nove pojave v sodobnem življenju in kako jih zna pravilno ocenjevati in tudi dajati uspešne smernice svojim vernikom. Dolžnost teh slednjih je, da te smernice sprejemajo ter jih izvajajo na politič-/ nem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in verskem področju. Čemu služijo mogočne organizacije katoličanov v svobodnem svetu, pa naj bodo to politične stranke, delavski sindikati, gospodarska udruženja, kulturne in verske organizacije. Saj vemo, da bodo krščanska načela v svetu svobodna le toliko, kolikor jim bodo utrla pot katoliške organizacije. vladna kriza vladne krize v Italiji. Položaj, ki je zavladal, je položaj popolne nejasnosti med strankami, ker pravzaprav nihče ne ve, kaj bi bilo treba storiti. Verjetno je vsem žal, da so Zolija na tako neverjeten način vrgli, a mu sedaj ne morejo več pomagati. Najbolj se gotovo kesajo misini, ki so hoteli Zoliju proti njegovi volji pomagati, a so mu najbolj škodovali in s tem seveda tudi sebi. Kako rešitev bodo našli tej zamotani krizi, bomo videli prihodnji teden. Med Jugoslavijo in ZSSR Jugoslovanski obrambni minister Gošnjak je pred dnevi obiskal Moskvo. Opazovalci sodijo, da je ta o-bisk bil le vljudnostnega značaja, čeprav so v teku prizadevanja za dobro sosedstvo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. So pa tudi opazovalci, ki sodijo, da je ta obisk lahko tudi političnega značaja in bi ob tej priliki lahko govorili tudi o želji, da bi Tito zopet obiskal Moskvo. Prvaki ZSSR na Finskem Hrušeev in Bulganin sta v spremstvu zunanjega ministra Gromika obiskala Finsko. Sovjetski prvaki so brez vsake pordelosti in sramu na preteklost smeje izjavljali, da so zaščitniki Finske, katero so 1. 1938 sramotno napadli. Kremelj hoče v resnici izrabiti finski gospodarski položaj in izvajati nanjo pritisk. Finci nimajo ne trdne vlade niti trdnih financ. Sovjeti danes ne ponujajo Finski Karelije in Petsama, ampak le rožljajo z rublji in si mislijo na ta način pridobiti prijateljev. Sovjeti hočejo preko Finske vplivati na skandinavske države, da bi se nevtralizirale. Sovjeti se boje, tla bi severno države postale mostišče za napad na Sovjetijo. Vabe Hruščeva V nedavnem govoru, ki ga je imel Hruščev preko ameriške televizije, je predlagal, da bi bil umik ameriških in angleških oboroženih sil iz Evrope prvi koristni korak za zbližanje med Vzhodom in Zapa-dom. To je priljubljena sovjetska karta, na katero je igral že Molotov. Če bi se zapadne sile res umaknile, Sovjeti pa bi ohranili svoja o-porišča, bi z lahkoto dosegli vso Razorožitvene težave Delo londonske razorožitvene konference ne gre pa ne gre z mrtve točke. Na vsakem koraku se pojavljajo nove zapreke. Ameriški zastopnik Stassen se je pretekli teden veliko posvetoval z atlantskimi zavezniki in tipal tudi zaupno Zorina, da bi od njega izvedel, kaj misli. Sovjeti se zadovoljujejo, naj bi konferenca sprejela le častno obljubo, da ne bodo uporabljali jedrnega o-rožja. Toda svet predobro ve. kaj in koliko je dati na častne obveze, zlasti one, ki jih dajo Sovjeti. Stassen nosi v žepu ameriški načrt in čaka prilike, kdaj naj ga vrže na mizo. Zahod je na vsak način prepričan, da je jedrna oborožitev nujno potrebna, ne prikrivajo pa' velikih težav, ki so vzrok, da pogajanja tako počasi napredujejo. Manjka predvsem zaupanja. V Ameriki sodijo, da bosta prihodnji dve leti odločilni. Upajo na majhne žarke, ki so zasvetili na Madžarskem, na nemir med kitajsko komunistično mladino in na pomanjkanje sestradanih in nezadovoljnih podložnikov. Vojske podložniških držav ne predstavljajo več Sovjetom pomožnih sil, temveč so to oboroženi nezadovoljneži, ki se lahko lepega dne obrnejo odkrito proti Sovjetom. Amerika Poljski V Washingtonu so podpisali sporazum o pomoči Poljski v višini 90 milijonov dolarjev. Združene države so dale pomoč v upanju, da bo poljska vlada lažje vodila bolj samostojno politiko, če ne bo gospodarsko odvisna od Sovjetov. Evropo. Tako bi bilo evropsko vprašanje res hitro rešeno v sovjetsko korist. Sovjetska cena za njihov umik iz Evrope je visoka in tega Zapad ne more ne sprejeti, niti plačati. Vsi predobro vemo, kako je s Sovjeti tudi takrat, kadar se kažejo krotke. V manjših vprašanjih se radi kažejo velikodušne, v pomembnih pa so nedostopni, zlasti takrat, kadar bi morali oni kaj popustiti. Nova vlada v Franciji Zdelo se je, da bo Italija veliko prej rešila svojo vladno krizo kakor Francija, a sedaj bo najbrž narobe. Francija je namreč po skoro treh tednih dobila novega ministrskega predsednika v osebi bivšega ministra v Molletovi vladi Bourges-Mau-nourvja. Ta je po svoji strankarski pripadnosti radikal, toda nasprotnik Mendes Franeea. To je menda bilo tudi razlog, da so socialisti sklenili, da bodo stopili v njegovo vlado, do-čim so prej odrekli pomoč vsem o-stalim kandidatom za mesto ministrskega predsednika. Mendes Fran-ceu so namreč socialisti zelo gorki, ker se je pokazal za najhujšega nasprotnika njihovi politiki v Alži-ru. Zato pa so sedaj sklenili, da podpro Bourges-Maunourvja tudi v upanju, da bo ta popolnoma spodrinil v stranki Mendes-Francea. Novi ministrski predsednik je sestavil svojo vlado iz radikalov in socialistov. V njej so ostali skoro vsi prejšnji ministri razen Molleta in pa finančnega ministra Ramadie-ra, ki ni bil naklonjen politiki Mol-letove vlade v Alžiru. Nova francoska vlada se bo v petek predstavila parlamentu in, če bo dobila zaupnico, bo začela s svojim delom, ki ne bo lahko. Ljubljanski škof Rožman v Evropi V našem časopisu smo poročali o obisku, ki ga je ljubljanski škof Rožman napravil v pretekli zimi pri svojih vernikih v Argentini. Zamudil se je med njimi več mesecev, obiskal je vse glavne slovenske skupine, med njimi birmoval, imel duhovne vaje, posvetil tudi nekaj duhovnikov, z eno besedo opravil je med njimi neke vrste pastirsko vi-zitacijo, kakor se spodobi za vsakega škofa vsako toliko let. Bivanje škofa Rožmana v Argentini in v Južni Ameriki sploh je bilo v veliko duhovno korist tamkajšnjim slovenskim beguncem in izseljencem. Sedaj je škof Božman sklenil, da obišče svoje vernike raztresene širom Evrope, zlasti v Franciji. Belgiji, na Holandskem in tudi v Rimu. On je še vedno pravi ljubljanski škof, čeprav mu je onemogočeno bivanje v njegovi škofiji in nje u-prava. Ljubljansko škofijo vodi sedaj v njegovem imenu insgr. Vovk, pomožni škof ljubljanski. Dolžnost msgr. Rožmana pa je, še naprej po svojih močeh skrbeti za svoje vernike, vsaj za one, ki so izven domovine begunci kot on. Zato je tudi prišel v Evropo, kot je že prej šel v Južno Ameriko. Titovim agentom seveda ni prav, da prihaja škof Rožman v Evropo. Zato poroča »Primorski dnevnik«, da je zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu opozoril francoske oblasti, da bi prihod škofa Rožmana v Francijo bil v nasprotju s tradicionalnim prijateljstvom med Jugoslavijo in Francijo. Kljub temu je monsi-gnor Rožman bil sprejet pri pariškem županu Roger Rigoudu in zdi se. da bo smel nemoteno obiskovati svoje vernike v Franciji. — Monsi-gnorju Rožmanu ob njegovem prihodu v Evropo kličemo: Dobrodošli, skrbni pastir! Bližnji Vzhod Arabski svet, ki se nacionalistično prebuja, se vseeno boji komunistične nevarnosti, ki jo pospešuje s svojo Sovjetom naklonjeno politiko e-giptovski Nasser ter njegova edina zaveznica Sirija. Sedaj je arabski kralj Ibn Saud na obisku v Jordaniji in si prizadeva za utrditev arabske politike. V Libanonu so bile preteklo nedeljo volitve. Nastopili sta dve stranki in sicer vladna, ki je naklonjena Zapadu,. in pa opozicija, ki ljubkuje z Nasserjem. Po podatkih je dobila večino vladna stranka. Če ostane sedaj na krmilu dosedanja vlada, bo ostal Nasser osamljen. Opozicija proti levičarjem raste tudi v Siriji. Mešetarjenje Sovjetov NAŠ TEDEN 16. 6. nedelja, /. pob.: Presveta Trojica, sv. Jošt, o. 17. 6. ponedeljek: sv. Adolf, šk. 18. 6. torek: sv. Efrem, c. uč. 19. 6. sreda: sv. Julijana, d. 20. 6. četrtek: Presv. Rešnje Telo: sv. Sil- veri j, p. 21. 6. jtetek: sv. Alojzij, spoz. 22. 6. sobota: sv. Pavlin Nolanski, sp., sr. Ahaci j, m. * SV. PAVLIN NOLANSKI (353-431) rojen v Franciji je po končanih študijah postal kmalu senator. Ko je bil deželni IZ S V. E V AN GELI J A isti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in učite vse narode: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca svet a. a Vsak poučen vernik ve, da presveta Trojica ni ime kake svetnice, temveč naziv Troedinega Boga, t. j. kratkomalo Boga samega ali Treli hožjih oseh. Praznik presv. Trojice je torej praznik Troedinega Boga ali poseben božji praznik. Vsaka nedelja je Gospodov dan, ki nas spominja na preljubega Stvarnika in naših dolžnosti do Njega. Tro-jiška nedelja nam pa izrecno ,kliče v spomin vse tri svete božje osebe. Mi katoličani vemo, da Bog ni samo ena oseba, ampak da so tri božje osebe, namreč: Oče, Sin Jezus in Sveti Duh. Vse tri enako velike, enako neskončne, neustvarjene, večne in vse tri enako popolne. Nobena od njih ni bolj ali manj Bog. Vse tri so od vekomaj do vekomaj neločljivo združene in povezane v isti 100-LETNICA ROJSTVA PIJA XI. Dne 31. maja leta 1857 se je rodil v Desiju v Lombardiji Ahil Ratti, ki je bil leta 1922 izvoljen za papeža Pija XI. Cerkev je vladal 17 let im je umrl 10. februarja 1929, dan preid deseto obletnico Lateranske pogodbe in konkordata med Italijo in sveto stolico. Pij XI. se je zelo zanimal za misijone in za razširjenje Katoliške akcije. Odločno stališče je zavzel do komunizma in nacizma in je obe zmoti obsodil v posebnih enciklikah. Katoliško časopisje se stoletnice rojstva tega velikega papeža spominja te dni z daljšimi članki. KARMELIČANI NA KOROŠKEM Na Koroškem so se naselili v novem samostanu redovniki karmeličani. Prišli so iz Nemčije, Holandske in iz Amerike. Redovniki pripadajo strogi veji karmeli-čanskega reda, zato je njihovo življenje t Prof. Luigi Salvini Pretekli teden je iz Rima prišla žalostna vest, da je umrl prof. Luigi Salvini. Pokosila ga je zavratna 'bolezen, ki mu je že dolgo časa izpodkopavala zdravje. Z njim je legel v prezgodnji grob svetovno razgledan človek in iskren prijatelj Slovencev. Prof. Salvini je bil sicer funkcionar prosvetnega ministrstva v Rimu, a je kljub uradnemu delu vedno proučeval primerjalno literarno zgodovino, zlasti pa literature evropskega Vzhoda. Imel je izhrušen estetični okus ter je v vsakem slovstvu liitro spoznal pesniške bisere ter jih prevedel v italijanščino. Prevajal je iz fin-ščine, romunščine, peščine, bolgarščine, srbščine, hrvaščine in slovenščine, kako malenkost tudi iz angleščine. Kolikor se da soditi po prevodih iz slovenščine, se je zvesto držal smisla, večkrat tudi ritma in rime; pri nekaterih prevodih je naravnost kongenialno ohranil tudi zvočni učinek, na primer pri Murnovih »Vlahih« (Zainpognari) in pri Kosovelovih »Borih« (Pini). glavar v Kompani ji. se je pod vplivom sv. Feliksa iz Nole spreobrnil h krščanstvu. Vrnil se je v domovino. Ker je bil zelo goreč in sposoben, bo ga posvetili v duhovnika. Vrnil se je v Nolo, kjer je postal škof. Bil je tudi pisatelj in pesnik. Z učenimi in svetimi možmi je bil v stalni zvezi, kot s sv. Ambrožem, sv. Avguštinom i. dr. Posebno je skrbel za uboge, posebno ko so divji Vandali ropali po deželi. V naših dneh mnogi izobraženci in znanstveniki ter državniki zapuščajo poganstvo ali krivoverstvo in vstopajo v katoliško Cerkev. Molimo, da se jih vrne čimveč. božji naravi. Med njimi vlada popolno soglasje in globoka ter neskaljena večna ljubezen. Resnica o presveti Trojici je velika verska skrivnost, ki je na tem svetu ne moremo popolnoma doumeti. Vendar točno vemo in smo gotovi, da bivajo brez začetka in konca omenjene tri (ne več ne manj) božje osebe. Če se kdo čudi, da so v nebesih tri božje osebe, naj se spomni, da je v nebesih Še veliko več oseb, čeprav niso to božje osebe. Tam je nešteto angelov in svetnikov, tam je prebl. Devica Marija, tam je sv. Jožef, tam so Apostoli, tam so vsi pravični. Zakaj so pa ravno tri božje osebe, tega mi zemljani ne moremo razumeti, je nerazložljiva skrivnost. — Nadalje vemo, da smo dolžni te tri svete božje osebe moliti, temeljito ljubiti, nikdar žaliti ne z grebi ne s pozabo in jih po naših močeh v življenju slaviti. One bodo glavni predmet in središče naše večne blaženosti. Kako zelo nam morajo biti pri srcu! Kako brezmejno ljubljene! Kako spoštovane, moljene, če-ščene, slavljene! Kadar molimo, ne mislimo na nekega Boga v oblakih, marveč mislimo lepo krščansko na Tri različne božje osebe! Ljubimo jih z vsem srcem in slavimo z vsemi našimi močmi! Slavljena in hvaljena bodi presveta Trojica! v samoti posvečeno molitvi. Sedem ur na dan je določenih za skupno molitev. K molitvi vstajajo tudi ponoči. Menihi vedno molčijo, samo dvakrat na teden imajo po dve uri na razpolago za govorjenje. KATOLIŠKA UNIVERZA V NEMČIJI Nemci imajo številne bogoslovne fakultete na državnih univerzah, nimajo pa še celotne katoliške univerze. Sedaj so pa živahno na delu, da bi v Fuldi postavili lastno univerzo. V predmestju so kupili veliko zemljišče, kjer bo zraslo novo študijsko središče. Nemci so si vzeli za vzgled italijansko katoliško univerzo v Milanu. OČE SV. TEREZIKE V Rimu se je začel proces, da bi bil proglašen za blaženega oče Male Terezije Alojzij Martin. Umrl je 29. julija leta 1894. Številni častilci sv. Terezike bi že skoraj radi videli na oltarju tudi njene starše. Salvini pa ni spoznaval tujih narodov samo iz knjig, temveč je tudi potoval. Pot ga je že pred zadnjo vojno zanesla tudi v Ljubljano. Nič ne pretiravamo, če zapišemo, da je med vsemi narodi najbolj vzljubil Slovence, in sicer v času, ko je bilo potrebno, če si hotel zapisati pohvalno besedo o našem narodu, ne samo uČe-njakarsko zanimanje, temveč tudi veliko ljubezni in poguma. Sad prvega obiska v Ljubljani je bila zbirka novejših slovenskih liričnih pesmi z naslovom »Liriche slovene moderne« (Akad. založba v Ljubljani in Istituto Su-periore Orientale v Napoli — 1938). V tej drobni, a tehtni knjižici je Salvini predstavil italijanskemu čitajočemu občinstvu 24 slovenskih lirikov od Ketteja naprej. Pesmi je sam izbral in prevedel. Drugo njegovo delo %o Slovencih je znamenita knjiga »Seinpreverde e rosmarino« (Zimzelen in rožmarin — Rim 1951), nastalo v boljših razmerah. Z naslovom je hote in zavestno označil dve osnovni potezi slovenskega značaja: zimzelen, puntarski znak v bojih slovenskih kmetov proti tujemu fevdalnemu redu, izraža čut za -pravico in pravičnost, rožmarin pa pomeni globoko čustvo. Sinteza teh dveh potez je BOLNIKE POŠILJA V LURD Edith Mirrelson, irska radijska in gledališka pevka si je postavila posebno nalogo. Pred leti si je ogledala bolnico za neozdravljive bolnike v Dublinu. Pogled na te bolnike jo je tako ganil, da je sklenila, da bo uporabila svoj zaslužek za pomoč tem bolnikom. Na svoje stroške pošlje vsako leto nekaj teh bolnikov v Lurd, da tam preživijo nekaj nepozabnih dni. Lansko leto jih je poslala osem. KARTUZIJ ANI IZ FIRENC V BELUNO Generalni kapitelj kartuzijanskega reda je odločil, da se menihi iz kartuzije Ga-luzzo pri Firencah preselijo v kartuzijo v Belunu. V dosedanjem samostanu so živeli nepretrgoma 616 let. Sedaj pa za- Zelo važno je. da znamo otroku dobro svetovati. Ko mu svetujemo, prevzamemo nase veliko odgovornost. Prav zato je zelo potrehnoj, da znamo dobro in pravilno svetovati. Predvsem moramo paziti, da v slučaju, da otroku nekaj odsvetujemo, navedemo razloge, zakaj mu to odsvetujemo. Če vidimo, da je otrok res na slabi poti. skušajmo ga prepričati in mu dokazati, da ne dela prav. Vse to pa napravimo kolikor mogoče mirno, brez razburjanja in nepotrebnega očitanja. Otrok bo lahko razumel, da mu v resnici hočemo dobro in nas bo ubogal. Bodimo pa z otrokom previdni in taktni. Imejmo vedno pred očmi to, da je otrok osebnost, svet zase. Zato njegovo osebnost spoštujmo, zlasti moramo paziti, da ne bomo smešili njegovega govorjenja in njegovih otroških načrtov. O-trok se bo užalil in ne bo tega tako zlahka pozabil. Ugled, ki ga je do nas gojil, bo uničen. Če ga vidimo, da česa ne dela prav, ne kričimo takoj nad njim, ampak ga s prijazno besedo poučimo, kako naj dela, da bo prav, kaj sme in česa ne sme. Človek je družabno bitje, zato potrebuje družbe. V njej se človek razvije umsko in telesno. In prav zato je treba v vzgoji skrbeti, da otroka družbi ne odtegujemo preveč. Otrok pa se najbolje razume z otroki, zato je potrebno, da ga vpeljemo v družbo, ki je njemu primerna. Dajmo mu dobrih prijateljev, ki naj bodo po možnosti iste starosti kot on. Seveda moramo budno paziti, da se otrok ne bo kvaril in da ne bo zahajal v nepošteno in skvarjeno družbo. Vsekakor ga pa ne smemo preveč priklepati med stene domače hiše, če hočemo, da bo otrok dobro razvit in zmožen za življenje. Prav zato moramo otroka že zgodaj navajati, da spoznava svet in njegove nevarnosti, da se bo pozneje v življenju laže znašel. Pri vsem tem pa ne smemo nikdar pozabiti, da smo mi otrokovi starši in da nam torej otrok dolguje ubogljivost in zlasti pa spoštovanje. In tako morajo tudi starši skrbeti predvsem za to, da sami pošteno in lepo živijo, če hočejo, da jih bodo njihovi otroci spoštovali in ljubili. Da bodo torej živeli tako, da bodo v svojih otrocih vzbujali spoštovanje in ljubezen, ne pa strahu in zaničevanje. Za slogo v družini Sloga je trajna harmonija med možem in ženo in je temelj družinskega življenja. Če tega ni, se vse podere. Katera koli dobrina, bodisti materialna bodisi pedagoška, poslane, nedosegljiva. Škoda pa je neiz- radi premajhnega Števila menihov ne mn-rjo več vzdrževati postojanke. Težave so nastale tudi zaradi prevelikega števila obiskovalcev — turistov. Saj pomeni kartuzijanski samostan za Firence eno izmfed velikih posebnosti, ki si jih mora vsak tujec ogledati. Samostan je last italijanske države, ki bo v njem nastavila posebne muzejske uradnike za ohranjanje in razkazovanje kulturnega spomenika. POROČNE OBLEKE ZA MAŠNE PLAŠČE Katoliške žene v Milvvaukee v Ameriki so prišle na posebno idejo. Ženske poročne obleke predelujejo v mašne paramente. Večje število žen je že darovalo svoje poročne obleke v ta namen. Mašni paramenti so namenjeni za misijonarje. merna. kajti, če pogledamo bolje, bomo videli, da stranpota in zablode mladine izvirajo največkrat iz tega, ker v družini ni sloge, ni povezanosti in torej tudi ni medsebojnega zaupanja. Zato je treba še takoj v začetku zakonskega življenja, ko se zakonca še popolnoma strinjata, preprečiti, da bi se kal nesoglasja ukoreninila med njima. Kajti ne smemo pozabiti, da je človeška volja vedno slabemu podvržena. Z rabo se tudi najboljši inštrument razglasi in podobno se zgodi s človeško voljo, ki za svoj obstoj potrebuje vedno novih pobud, sicer otopi. Prijateljstvo med fantom in dekletom Včasih pravi fant pa tudi dekle: »Med nama ni nič drugega kot prijateljstvo.« Vprašamo pa, ali je tako medsebojno prijateljstvo brez ljubezenske primesi mogoče? Mislim namreč na ono pravo, iskreno prijateljstvo. Prestrogo bi sodili mlade ljudi, če bi trdili, da je brez ljubezni sploh nemogoče prijateljstvo med fantom in dekletom. Skupno delo, služba, šport, medsebojna pomoč in podobne vezi pripomorejo, da postaneta fant in dekle dobra prijatelja in nič drugega. Kljub temu pa so taka prijateljstva nevarna. Fant in dekle si navadno poiščeta tudi po zunanjosti prikupno prijateljico oziroma prijatelja. Torej ne samo sorodne duše. In če se po tem dva taka prijatelja različnega spola le prepogosto snideta, se navežeta drug na drugega. Nič čudnega ni potem, če nastane iz golega prijateljstva nekaj več. nekaj kar diši po ljubezni. Včasih pa se taka dobra prijatelja i-gračkata in si pri tem tudi marsikaj dovolita, česar si ne bi smela kot prijatelja. Igrata se namreč s smodnikom. Poznal sem neko resino in umirjeno dekle. Po poiklicu je bila uradnica. Večkrat mi je pravila, da nima nobenega fanta, pač pa samo prijatelja, s katerim se vse pogovorita in zaupata. Vprašal sem jo: »Pa res ni nič drugega med vama kot golo prijateljstvo?« Ogorčeno me je zavrnila: »Kaj vendar mislite o meni?« Seveda sem se ji dostojno opravičil. Naslednje leto je ta idealna prijateljica postala nezakonska mati in še danes ni poročena. Prijatelj jo je namreč zapustil potem, ko je izpolnil »prijateljske« dolžnosti. (Iz knjižice: Dekle in fant) IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI UMRLJIVOST NA RAKU JE VEČJA KAKOR ZARADI TUBERKULOZE Ontološka postaja, ki ima svoj sedež v Šempetru pri Gorici, je doslej pregledala osem tisoč oseb. Po tem pregledu so ugotovili, da je na Goriškem bolnih na raku 750 oseb. Največ primerov te bolezni so ugotovili v Idriji in v Logu pod Mangartom, kjer sta rudnika z živim srebrom in svincem. V teh krajih obolijo ljudje za rakom zlasti na želodcu in pljučih, kar znači, da so prav rudniki največji vzrok obolenj. V koprskem okraju pa so ugotovili največ kožnega raka. V lanskem letu je za rakom umrlo 10 od sto moških in 11 od sto žensk. Umrljivost za rakom je za 4 odstotke večja kot umrljivost za tuberkulozo. TUDI ČEBELARSTVO PRIZADETO PO SLANI Odkar je v Prekmurju odpovedala ajda, so čebelarji začeli gojiti akacijo, ki je postala za čebele glavna hrana. Zadnja slana pa je močno prizadela akacijeve nasade in uničila skoro 70 od sto dreves. -Čebelarji so sedaj primorani, da kupujejo za čebele sladkor, da jih rešijo pred poginom. POBEGI IZ JUGOSLAVIJE SE NADALJUJEJO Če sledimo časopisnim in radijskim poročilom, lahko vsak dan zaznamujemo nenehne bege iz Jugoslavije. Samo na go-riško področje je v maju pribežalo 150 jugoslovanskih državljanov. Veliko število Jugoslovanov pa je pribežalo na tržaško ozemlje in preko morja v obmorska italijanska mesta, od Ancone do Barija. Med ubežniki so po večinii mladi ljudje, ne manjka pa med njimi tudi žensk in otrok. Ljudje bežijo samo iz komunističnih držav, kar priča, da je režim v teh državah v osnovi zgrešen in za ljudstvo neznosen. Tam je raj samo za partijce, kakor je bil v dobi kmečkih uporov samo za graščake in valpte. — Neznanstvena znanost »Proti škodljivim vplivom Cerkve in proti njenim dogmam se borimo s posredovanjem znanostia. (Sodobna pedagogika). Ko preprost človek (tudi učen?) sliši take besede, se kar ustraši. Torej znanost je proti Cerkvi, proti veri, proti Bogu. Kjer je znanstvenik, tam ni Boga. Torej kjer je Cerkev, tam ni znanosti. Cerkev je nazadnjaška, srednjeveška ustanova. In tako dal je. Kadar boste slišali kaj takega, vprašajte, naj dokažejo, da je Cerkev proti znanosti in da znanost izključuje Boga in vero. Morda zato, ker učijo, da je človek iz opice? (Zanje je namreč tako govorjenje znanstveno). Kdo je pa to do danes mogel dokazati? Kdo je do danes mogel dokazati, da ni Boga? Da je svet sam od sebe? Priznati je treba, da se taki nauki lahko širijo, kjer imajo ljudje premalo znanja in jih je strah pokazati, da verujejo v božjo znanost in ne samo v človeško. Ne, ni treba se bati! Marsikatera pozitivna znanost se je razvila prav zato, ker so hoteli najti dokaze, da Boga ni in da bo človeštvo našlo rešitev brez Cerkve, pa ni šlo. In tudi v prihodnje ne bo šlo. Dr. dinamičen duh. Oba sta bila prežeta z visoko državno zavestjo, a prav zaradi tega pravična in objektivna tudi kadar je šlo za manjše. Škoda da sta bila tako malo časa na tistem, za slovensko šolo tako važnem mestu. Oba sta namreč zaradi svoje ob- jektivnosti postala neprijetna. Ferretti je bil po enem letu uradno prestavljen na naj višji računski urad (Corte dei conti), na višje mesto sicer, a proti svoji volji: Salvinija pa so porinili na stranski tir v neki brezpomembni urad. Kmalu potem je nasproti slovenskim šolam zapihal drug veter. Krivico, storjeno Salviniju, so pred dobrim letom navidezno popravili s tem, da so ga zopet dodelili oddelku za obmejno šolstvo. Bil pa je že bolan, osamljen (Fer-retti je 1951 umrl) in upati ni mogel na razumevanje. Vendar je še vedno vesel prihajal na nadzorovanje slovenskih šol v Trst in Gorico ter je s svojo vedrostjo in s svojim optimizmom dajal poglima. Sedaj pa se je poslovil za vedno iz te doline solz. Konec je zanj težav in boja; mi pa smo za eno pomoč revnejši. Anton Kacin značilna za Slovence še danes. V tej zajetni knjigi je Salvini napisal obširen li-terarno-zgodovinski kritični uvod, ki bi zaslužil, da ga kdo prevede in izda v slovenščini. Za primer naj navedem eno samo ugotovitev, kakor je tako jasno in posrečeno ni napravil noben slovenski zgodovinar: »Osamljena in obrobna lega Slovencev, ki je ohranila njihovemu jeziku tako izrazito svojstvenost (in ki je do danes obdržala starinske oblike, kot je dvojina, ki je v drugih slovanskih jezikih že izginila), je določala tudi njihovo politično in kulturno usodo. Naselili so se bili ob stičišču dveh velikih, med seboj nasprotnih si plemen T italijanskega in germanskega —; po prihodu Madžarov v Panonijo so bili napol odrezani od glavnine slovanske mase, ki se je bila s svojo skrajno vejo ustavila ob Alpah in odtekla nazaj; sedaj predstavljajo Slovenci v tej stari Evropi čudež, ki so ga narekovali zgodovini in etnografiji skrivnostni zakoni; dejstvo, da so ostali pri življenju, je morda še bolj čudovito, kot to da so ostali pri življenju Balti, Litovci in Letonei«. X »Zimzelenu« so obsežene pesmi od Prešerna dalje. Pri vsakem pesniku je do- dan življenjepis in estetično-kritična ocena. Knjiga je sestavljena z ljubeznijo in odkrito željo, da bi pesniške vrednote našega naroda spoznali Italijani in tudi drugi. Svoj namen je gotovo dosegla, kajti pokupili so jo italijanski bralci, a tudi slavisti in celo politiki velikih narodov. * Salvini je o Slovencih tudi sicer stalno poročal v znanstvenih revijah. Zadevna bibliografija njegovih spisov je obsežna. Po zadnji vojni je prišel v uradni stik tudi s slovensko šolo v Gorici (1947) in pozneje v Trstu. Na prosvetnem ministrstvu so takrat ustanovili poseben oddelek za »kulturno izmenjavo in za obmejne pasove« (9cambi eulturali e zone di confi-ne), kateremu so podredili manjšinske (slovenske in nemške) šole. Za glavnega ravnatelja je bil imenovan prof. Giovanni Ferretti, kateremu je bil dodeljen prof. Salvini. Redkokdaj je kako ministrstvo postavilo dva primernejša moža na pravo mesto. Ferretti je kot bivši proveditor in vseučiliški profesor imel veliko upravno prakso 'in zrel pogled na resnične potrebe šole. Bil je prepričan demokrat, pod fašizmom preganjan in večkrat ponižan, a bil je tudi oslroviden literarni kritik. Salvini pa je bil poln pobud, živahen in življenja ŽENSKI KOTIČEK Kako otroku svetovati RAZNE NOVICE CESTNE NESREČE V ITALIJI Število cestnih nesreč v Italiji stalno Darašča. Samo v januarju in februarju te-Sa leta je bilo 22.557 nesreč s 719 smrtni-In' žrtvami. Nesreč je bilo skoraj 3.000 več kot v preteklem letu v istih dveh mesecih. Glede cestnih nesreč je na prvem mestu kjer je bilo kar 4531 nesreč. PRVA ŽENSKA — SODNIK V ITALIJI Po novih zakonskih določbah morejo v Italiji tudi ženske postati sodnice. Na podlagi teh predpisov so poklicali gospo šarijo Carmelo Barbieri, da je postala banica sodišča za mladoletne v Neaplju. Nova sodnica je izvedenka za psihoanalizo. KRAMARJI V starih časih so hodili po deželi kra-1ttctrjh ki so prodajali vse mogoče blago °d igel in sukanca do orglic in igralnih kart. Iz hiše niso šli, če nisi kaj kupil. Saj so trdili, da imajo vse poceni, če ne ravno zastonj. O teh kramarjih je zapel Prešeren: Lani je slepar starino še prodajal, nosil škatle, meril platno, trak na vatle, letos ku(pi si graščino. Danes je doba takih kramarjev minila, zato pa so jih nadomestili drugi, ki niso v svojem obrtu dosti boljši od starih kramarjev. Tu mislimo na razne časopise in časnikarje, ki so pripravljeni v svojih gla-dlih prodajati kakršno koli kramarijo, samo da nese. To je poglavitno. Med take Novodobne kramarje smemo prištevati tudi tržaški »Primorski dnevniku. Ta časopis je prišel med nas meseca maja leta 1945. Tedaj je ponujal slovenskemu ljudstvu UAIS in SIAU, to je sodelovanje med ital. in slovenskimi komunisti. To je trajalo do leta 1948. Tedaj so UAIS raztrgali in »Primorski« je zamenjal svojo kramo. V novih škatlah je Ponujal titovstvo kot pristen in edini ne-Potvorjen izraz marksizma. Med drugim je čas prodajal tudi STO (Tržaško svo-: hodno ozemlje). Ko je to slednje srečno Pomagal prodati, je zopet menjal svoje \lago. Svo ji jn bralcem je začel ponujati haki nov socializem Cucchi-Magnanijevega kova. A ga je silno malo prodal, kot so pokazale volitve. Njegovi odjemalci so odpadali drug za drugim. Nevarnost bankrota Je bila velika. »Kaj bo, kaj bo, če se ne obrne na bolje?a so zdihovali v ulici Sv> Frančiška. Tedaj si jo izmislijo brihtne glave: )>Italijanski časopisi največ zaslužijo s pornografijo. Poskusimo še mi. Ni zlomek, da se ne rešimo na zeleno ve-Jlco! Saj Slovenci požrejo toliko te italijanske navlake..(c Rečeno, storjeno. Prika-ze se y>Nedeljski Prim. dnevnika z vsako-vrstnimi pikantnimi novicami in vinjetami *er klišeji filmskih igralk. Rad bi prina-S(*l še več, a se boji cenzure, kot pravi. %ato pa se jezi nanjo. Vendar bo gotovo zaal poiskati tudi on pot, da obide cen-zUro, tako kakor je znajo najti številni ltul. ilustrirani časopisi. Da ne bomo krivični, pa moramo priklati »Primorskemua vendarle eno zvestobo, in sicer zvestobo materializmu in brez-ooštvu. To blago je imel stalno na zalogi lfi ga ima tudi danes. To smo napisali, da vedo tudi naši bralci, kaj se dobi pri novem »Primorskem dnevnikuii. Kdor torej želi pornografije, brezboštva in zmešanega socializma, naj bere »Nedeljski Primorski dnevniku! OLAJŠAVE ZA NAKUP POLJEDELSKIH STROJEV Kmetijsko ministrstvo pripravlja načrt za olajšave pri nakupu kmetijskih strojev. Prizadeti bi lahko dobili za nakup strojev posojilo za rok petih let. Posojilo bi lahko znašalo do 75 odstotkov vrednosti stroja. Obresti hi bile zelo nizke. RUSKI SATELIT V OBLIKI ZVEZDE Dne 9. junija je objavil moskovski radio, da bo ruski umetni satelit v kratkem izstreljen v stratosfero in bo v 90 minutah obkrožil Zemljo. Viden bo tudi z navadnimi daljnogledi in bo imel obliko navadne zelo svetle zvezde. Za pot od obzorja do obzorja bo uporabil 12-13 minut. HRUŠČEVI ČUDEŽI Zdi se, da je zadnje čase poverjena glavnemu tajniku sovjetske komunistične par-itije posebna naloga. Ta naloga naj bi bila v podajanju važnejših izjav. Poročali smo že, da je on tisti, ki je povedal svetu, da bodo v Sovjetski zvezi organizacijo industrije poenostavili in zato ne ibo več vsak žebelj, ki ga naredijo ali premaknejo odvisel od Moskve, pač pa bodo posamezne pokrajine same o tem odločale. Pred kratkim je Hruščev podal zopet eno izmed takih izjav, namreč, da bo Sovjetska zveza v nekaj letih dosegla in presegla Združene države Severne Amerike v produkciji mesa, masla in mleka. Po statistiki, ki jo je podal sam Hruščev. je bila v letu 1956 produkcija mesa na vsakega prebivalca Sovjetske zveze ena tretjina one v ZDA. Sovjetski ekonomisti so izračunali, da ho produkcija mesa, masla in mleka komaj 1975 enaka oni v ZDA, a Hruščev trdi, da se bo to doseglo že v štirih letih, to je 1. 1961. Politični komentatorji se čudijo izjavam sovjetskega komunističnega tajnika in se sprašujejo, kako bo mogoče v štirih letih kar potrojiti 'produkcijo, ko je v skoro 40 letih pri razvpitem napredku in socializaciji vsega življenja tako zaostala. Zopet nov dokaz poloma komunističnega gospodarstva in opomin vsem onim. ki si delajo utvare, da bo komunizem ustvaril raj na zemlji. NA VZHODU RAZSAJA »ŠPANSKA« Britanski laboratoriji so noč in dan na delu, da bi odkrili cepivo, ki bi zajezilo vznemirljivo širjenje nove »španske bolezni«, ki se iz Azije razširja že na Evropo. Italijansko ministrstvo za zdravstvo je sicer izjavilo, da nimamo še jasnih dokazov, da hi se bolezen razzširila tudi že na Evropo, in tudi, da baje ni tako usodna, kakor je bila zadnja »španska« po prvi svetovni vojni. Vsekakor je ministrstvo za zdravstvo vse ukrenilo, da zajezi razširitev te hude bolezni. Vse države so dobile opomin od svetovne zdravstvene komisije v Ženevi, naj strogo kontrolirajo ljudsko zdravje in naj vsak slučaj morebitnega obolenja takoj sporočijo v Ženevo. Medtem poročajo iz New Delhija, kjer ima ta nova »španska« svoj začetek, da je v zadnjih dneh število obolelih naraslo na 2.200 slučajev. V Bombaju je umrlo 20 oseb. V Kalkuti je delo skoro ,paralizirano, povsod so zaprli šole. Po še nepotrjenih vesteh je influenca zahtevala na Japonskem že 1.500 žrtev med 400. tisoč obolelimi. Na Filipinih so zabeležili 300 tisoč obolelih in 540 smrtnih slučajev. V Maleziji je 400 tisoč bolnih in 32 mrtvih. V Indoneziji je bilo doslej že 2.000 mrtvih. Epidemija se še vedno širi in čerav- no so zdravniki mnenja, da ni še dosegla vrhunca, je kljub temu zahtevala že toliko smrtnih žrtev. Znanstveniki niso mogli še dognati, kakšen virus bi bil vzrok te nove epidemije. Vsi so si le v tem edini, da je to neki še popolnoma nepoznan bakcil. Bolezen se pojavlja z močnim glavobolom in bolečinami po vsem telesu, z razmeroma nizko vročino. Ali bo Evropa ušla tej novi šibi božji? Božje usmiljenje je sicer veliko, a tudi človeška hudobija je narasla preko mere. ITALIJAN GASTONE NENCINI — ZMAGOVALEC 40. »GIRO D1TALIA« Pred 23. dnevi je imela svoj začetek v Milanu 40. mednarodna kolesarska dirka po Italiji. Dež, mraz in spet vročina so bičali kolesarje na njihovi dolgi poti čez hribe in doline. Zmago je odnesel italijanski kolesar iz Toskane Gastone Nencini. V 104 urah 45 minut in 6 sekund je napravil pot dolgo 3.927 km, (približno 37.488 km na uro). Drugi v vrstnem redu je Francoz Bobet, tretji Baldini, nato Gaul, Geminiani, Poblet, Impanis itd. V Milanu je kolesarje sprejela ogromna množica in jih nagradila z nepopisnim navdušenjem. Italija si je s to zmago na športnem polju zopet pridobila ugled, ki ga je zadnje čase zapravila s svojimi polomijami zlasti v nogometu. Mladika številka 4. Pred nami je četrta številka družinskega mesečnika Mladika. Dejstvo, da je pred nami že četrta številka, jasno priča, da si Mladika utira pot v naše domove in da jo radi jemljejo v roke tin tudi bero. Vedno novi sodelavci pričajo, da se krog sodelavcev širi, kar je naravnost velikega pomena. Revija sloni na mladih ramah, a te so zveste in to je razveseljivo. Prozo so tokrat pris,pevali: Jože Peterlin: Naši tabori, Zora Saksida: Zbogom, gospod profesor, Mirko Javornik: Izpod Triglava na Himalajo, Stanko Janežič: Mož z otroki, Judita Romana: Grbavec in Ivan Theuerschuh: Kaj pa naši očetje? Pesmi objavljajo: Ljubka Šorli, Zdravko Ocvirk, Bruna Pertot, Ferruccio Jakomin in Branislava Zemlja. Za književnost in umetnost je prispeval Martin Jevnikar oceno Janežičeve zgodovine slovenskega slovstva in o gledališču poroča Jože Peterlin. Slede poročila o delu ljudske prosvete v Bazovici, Dolini in Skednju. Dušan Jakomin podaja nekaj praktičnih pripomb na našo radijsko postajo in njene programe in L. V. dramski pregled radijskih nastopov za mesec junij. Junijsko duhovno misel je napisal Lojze Škerl. Slede praktična družinska navodila, kaj podarjati otroku v različnih starostnih dobah. Slede še razgledi po svetu, tehnične novosti in drugo. Miranda Zafred zaključuje vsebino četrte številke s poročilom o filmskem festivalu v Cannesu. Na platnicah so odgovori na poslana vprašanja, literarni pogovori in nekaj za dobro voljo in smeh. Vsebino poživljajo lepe ilustracije: pogled na Re-pentabor, gorska roža, skavtska družina posluša, vas pod cvetočimi češnjami, portič ob naši obali, ter Todd in Taylor na festivalu v Cannesu. Zunanja stran Mladike se nam tokrat predstavlja v zeleni barvi, kar zelo poživlja revijo. Svetujem, da se navada spreminjanja barv zunanjosti nadaljuje, saj se s tem revija predstavlja vedno v novi svežini. Ne bom ocenjeval posameznih prispevkov. Bralci, ki se zanimajo za naš družinski tednik, bodo sami radi segli po reviji, jo čitali in ocenili sami najboljše, kar jim ugaja ali tudi ne ugaja. Da revija vsem ne ustreza^ je razumljivo. Nemogoče je na 16 strani spraviti toliko, da bi vsakdo našel zase ono, kar išče. Revija je naša skupna last. Treba ji je pomagati, da premosti začetne težave. S prihodnjim letom pa naj se obseg poveča in ho na ta način laže ustregla mnogim zahtevam,' ki jim za sedaj še ni kos. MŠ Volitve v Kanadi Nedeljske volitve v Kanadi so prinesle za vse veliko presenečenje. Po 22 letih so namreč zmagali konservativci nad liberalci. Tik do pred volitev so vsi napovedovali, da bodo zopet zmagali liberalci, ki so kazali na svoje zasluge za gospodarski dvig Kanade pod njihovo vlado. Ta je bil res velik in je Kanada dosegla najvišji dohodek na osebo na celem svetu. Kljub temu so volivci v nedeljo glasovali v veliki večini proti liberalcem. Ti so tako s prvega mesta padli na drugo ter dobili 103 glasove nasproti konservativcem, ki so jih dobili 110. V prejšnji zbornici so imeli liberalci absolutno večino. Novo vlado bodo zato sestavili konservativci. Vendar se sme računati, da se zunanja politika Kanade ne bo bistveno spremenila, ker razlike med liberalci in konservativci v zunanji politiki niso velike. Izid na slov. srednjih šolah v Gorici Jordanija in Egipt Med pomenljivejše dogodke v svetovni politiki zadnjih dni prištevamo tudi naraščajočo napetost v od-nošajih med Jordanijo in Egiptom, jordanska vlada je namreč nenadoma obtožila egipčanskega konzula v Jeruzalemu in vojaškega atašeja v Ammanu, da sta kovala zaroto zoper kralja Husseina in druge politične osebnosti Jordanije. Zato je oba moža izgnala. Takoj nato je tudi odpoklicala svojega poslanika iz Kaira. Nasproti tem obtožbam jordanske vlade pa trdijo Egipčani, da so bili Jordanci sami, ki so poslali k vojaškemu atašeju v Ammanu človeka z nalogo, naj bi atašeja pregovoril za atentat zoper kralja Husseina. Zato so Egipčani začeli z divjo gonjo zoper Jordanijo. Uspeli seveda ne bodo, ker Jordanijo podpira Arabija, saj se prav te dni mudi na prijateljskem obisku v Ammanu kralj Ibn Saud. NIŽJA SREDNJA: I.A — Izdelali so: Hvala Valter, Kuzmin Branko, Prasel Marjan, Radetti Emil. SAKSIDA ANDREJ (z odliko). I. B. — Izdelali so: Baritarino Irma. Braini Miroslava, Carrara Zmaga, CE-SCUTTI METODA (z odliko). Gravner Nadja, Knez Helena, Komjanc Ana, Kunej Franka, Vižintin Emilija, Vižintin Katarina. II. A — Izdelali so: Berdon Ivan. Buei-nel Anton, COTAR DANIJEL (z odliko), Franko Vanja. Gergolet Karel. Klanjšček Vladimir, Lavrenčič Marjam, Pelizzo Lucijan. Pintar Danijel, QUINZI ERNEST (z odliko), Pertot Vojko, Zavadlav Jordan. II. B -— Izdelali so: Beuciar Bogdana, Figelj Antonija, Koshula Teodora. Lapanja Marija; MAKUC LUCIJA (z odliko). Nabergoj Ivica, Peric Severina. Rutar Marija, Siniceo Gracijana, TOMMASI DAŠA (z odliko). III. A in III. B — Vsi pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu. VIŠJA GIMNAZIJA: IV. — Izdelali so: CESCUTTI MARIJA (z odliko), Devetak Venceslav, Elsbacher Marija. V. — Vsi pripuščeni k sprejemnemu iz-pitu. LICEJ: I. — Izdelali so: Brumat Irena, Primo-sig Mirko, Sussi Emidij. II. — Izdelali so: Bednarich Jožef, Brauč Benito, Budihna Anamarija, Stigari Branko. III. — Vsi pripuščeni k zrelostnemu izpitu. UČITELJIŠČE: I. — Izdelala sta: Cej Jožef. Corsi Hadrijan. II. — Izdelali sta: Jakin Marija. Sereni Vijolica. III. — Izdelali so: Berlot Silvana. Čemi) Viljem, Peric Jožica. IV. — Vsi pripuščeni k usposobljenost-nemu izpitu. STROKOVNA ŠOLA V GORICI: IZDELALI SO: I. razred: Amlbrosi Aleksander, Berlot Franko, Buzin Miroslav, Cingerli Zoro, Cimgerli Zvonko, Devetak Marijan, Dušman Bruno, Frandolič Silvan, Jelen Franko, Kobal Marijan, Koren Ivan, Marega Danilo, Marini Edvard, Zavadlav Ivan, Bregant Zmaga,> BRISCO JOŽICA (z odliko), Fer-ligoj Renata, Figelj Lucija. Jakin Alenka, Komjanc Miroslava, Kosič Marija, Lauren-čič Hadrijana, Makuc Sonja. Matežič Rafaela, Pacor Nevenka, Šuligoj Tatjana, Vižintin Anica, Vižintin Nadja, Grilc Frane, Mervič Mirjan, Ožbot Ivan, Persolja Orlami, Sedmak Jakob, Sedmak Valentin, Terpin Alojz, Tomšič Boris, Tretjak Žarko. II. raz.: Braini Ivan, FERLETIC Silvan (z odliko), Černič Branislav. Hoban Uroš, Humar Ivan, Lavrenčič Albert, Lutman Boris, Paulin Ivan. Peteani Marin. Rustija Bruno, Tence Marij, Carrara Silvana. Kumar Lucija, Levpušček Ljubka. Lupin Ivana, Marvin Berta. Pintar Nadja. SINICCO LUCIJANA (z odliko), Šuligoj Sonja. Tretji razred: Vsi pripuščeni k izpitu. Trgovec Čampa Franc iz Gorice obvešča svojo cenjeno klientelo, da je svojo stojnico z vsemi kmetijskimi in kuhinjskimi (potrebščinami preselil iz ulice Boceaccio v trgovino na Travniku štv. 22. Zagotavlja cenjene odjemalce, da bo njegovo blago še naprej solidno in cene zmerne ter se jim zato toplo priporoča. ^Vilhelm Hiinermann: tA la božjip!okopih Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder Končno so se mu trudne oči zaradi žalosti in izčrpanosti 'endarle zaprle. Coudrin je nemirno spal. Bilo mu je. kot da sliši orgle v domači cerkvi, kot da vidi sveče, ki žarijo °koli svetega oltarja. In spet stoji križ nad tabernakljem. Bučanje orgel postaja vedno mogočnejše; v ušesih mu od-bieva in v srcu mu doni kot divji vihar. Podoba Križanega pa raste in raste. Odrešenikove rane žarijo rdeče kot ognjeni platneni. Toda glejte, Križani živi, dvigne počasi svojo s trojem kronano glavo, odpre oči, odpre usta in v neskončnem odmevu orgel zadoni s križa glas, ki toži, ki obtožuje žalostno 'O sveto resno: »Najemnik pa, ki ni pastir. . .« Tedaj je duhovnik naglo planil pokonci. Pol mu je lil s čela. Vsi udje so bili kot stepeni. Žile so tolkle, da hi bile Wtalu počile; po telesu ga je spreletelo ledeno mrzlo, potem pa vroče kot ogenj. Ustnice so ga pekle; hlepele so Po požirku vode. lit še vedno je noč, neprodirna noč. Peter Coudrin je kotel moliti. Toda kako naj moli najemnik, ki je ušel od Gospodove črede? Skočil je spet pokonci in hitel dalje, kajti gnal ga je heki notranji strah. Na misel so mu prišle besede iz svetega pisma: »Potikal se boš in begal po zemlji . . .« Spotaknil se je ob drevesno korenino, ko se je opotekal dalje. Naprej, naprej! Z veliko muko je tipal z rokami pred sabo ob deblih pradavnih dreves, naprej skozi veje in trnjevo grmovje. Toda kaj je to? Spet se je spotaknil. Roke so prijele nekaj mrzlega, trdega. Kamnite stopnice! Sedaj so njegove roke objele neki navzgor štrleč kamen in tipale po kamnitih udih! »Veliki križ v gozdu!« je duhovnik naglo zakričal. Sedaj je vedel, kje je. Vedno, kadar je priromal sem gori s svojim stricem Maumainom, zakupnikom gradu La Motte d’Usseau, je položil k prihitim nogam Mučenega šopek poljskih cvetic in z otroškim srcem molil k Možu bolečin. Duhovnik se je vzpel ob sveti podobi, objel z obema rokama telo Križanega in nato z globokim vzdihom padel ob Njegovih nogah na kolena. Potem je izgubil zavest. Oster mraz ga je zbudil drugo jutro. Dolgo je moral premišljevati, da se je spet spomnil na vse. Na begu je. V gorskem gozdu je bil zašel. Tedaj pa je ugledal križ, ki ga je obžarjala svetloba jutranjega sonca. Vzravnal se je, pokleknil na kamnite stopnice in molil. Ne, saj ni vedel, kaj so ustnice govorile. Moliti je hotel jutranjo molitev. Potem pa je opazil, da je hil začel p>salm jz vstopne molitve; bilo mu je. kot da se vse trpljenje bednega bega, vsa bolečina nesrečnega srca izteka v neskončno prošnjo vstopnega psal-mč. Zdelo se mu je, da spet sliši močne, vesele glasove svojih strežnikov: »Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil: moj rešitelj je in moj Bog.« Neizrekljiva muka, ki je drobila njegovo dušo v tej jadni noči, je nenadoma izginila. Duhovniku, ki je na stopnicah križa molil svoj vstopni spev, je bilo, kot da je padlo z njegovih ram neznosno breme. Čutil je, da se je Križani s svojo roko dotaknil njegovega srca. »Še ga bom hvalil: moj rešitelj je in moj Bog,« so ponavljale njegove izmučene ustnice. Zakupnik Maumain od začudenja ni mogel spregovoriti niti besede, ko je v duhovniku, ki je stopil čez njegov prag bled, upadlih lic in grdo zaprašen, spoznal Petra Coudrina, sina svojega bratranca. »Za božjo voljo, sprejmi me pod streho, stric,« je zajecljal duhovnik, »če se ti ne zdi preveč nevarno, imeti v hiši duhovnika, ki noče priseči.« »Toda seveda, tukaj ostaneš,« je rekel zakupnik odločno in prisrčno stisnil sorodniku obe roke v dobrodošlico. »Toda, kakšen pa si? Saj gledaš, kot da si prav ta hip ušel smrti izpred kose!« Duhovnik je trudno zamahnil. »Ne, ne!« je branil stric usmiljeno. »Ni treba pripovedovati; preveč si truden in bolan. Za razgovor se bo že pozneje našel čas. Sedaj ti mora moja žena prinesti kaj tečnega na mizo. Gotovo si lačen in žejen. Seveda, saj se ti vidi.« »Ne! Tudi za to bo čas pozneje. Nekaj drugega bi rad. Zgoraj imaš v izbici prekrasen križ. Pojdi in pripravi mi oltar! Rad bi opravil sveto daritev, preden pokusim zemeljsko hrano. Saj sem še tešč.« »Sveta maša v moji izbi!« je odskočil zakupnik prestrašen. »Saj nimaš niti keliha niti mašnega oblačila.« Z GORIŠKEGA Št. Maver Preteklo nedeljo smo imeli v naši maloštevilni duhovniji prvo sv. obhajilo. Trije fantki so prvič prejeli Jezusa v sree. Vse je bilo slovesno, le vreme ni bilo prav lepo. Cerkev je bila prav okusno okradena, pevski zbor je spremljal slovesnost z lepim petjem, dekleta pa so s prvoobha-janei pristopila tudi k obhajilni mizi. Češnje jemljejo za letos slovo. Ni jih bilo kot druga leta, a nekaj jih je. hvala Bogu, le bilo. Po bregovih več kot v dolini, ker tu jim je mraz precej škodil. Ker je letos manj češenj, je pa cena višja. Tako ljubi Bog že poskrbi za kmeta, da se vsaj za silo živi od svoje zemlje in da njegov trud ni zaman. S.K.P.D. IZ STEVERJANA PRIREDI V NEDELJO 16. JUNIJA OB 17. URI V DVORANI BREZMADEŽNE NA PLACUTI V GORICI GOLDONIJEVO ŠALO [GR O V 3 DEJANJIH „ SLUGA DVEH GOSPODOV44 VABILA LAHKO DVIGNETE V TRGOVINI KOSIČ V RAŠTELU ALI PRI UPRAVI LISTA. slej so na Goriškem aretirali ^-tiri osebe. Izmed teh sta dva jugoslovanska državljana. Med njima je neki L. V., ki da je v našem mestu zelo znan kot časnikar ne-ke jugoslovanske časnikarske agencije. \ *i so obtoženi, da so pošiljali v Ljubljano tajna poročila, ki jih je posebno neki Urše dobival od zelo vplivne osebe. Praznik češenj' v Števerjanu Prišlo je že nekam v navado, da gremo vsako leto približno oh tem času v Štever-jan na tradicionalni praznik češenj. Namen tega slavja je, nuditi občinstvu pravi kulturni užitek, povezan s prijetnim razvedrilom v prosti naravi ob sladkih briških češnjah. Tako je v nedeljo 9. t. m. števerjansko SKPD pripravilo lepo uspelo prireditev na prostem v Borovcih. Na sporedu so bile pevske točke in igra. Prve je izpolnil oktet »Planika« pod vodstvom F. Valentinčiča, ki je prav lepo odpel vrsto umetnih pesmi. Glavni del prireditve pa je obsegal Goldonijevo šaloigro »Sluga dveh gospodov«. Snov je vzeta — kot vse Goldonijeve komedije — iz življenja v 18. stol. Vsebinsko prikazuje spletke nekega sluge, ki -luži istočasno dvema gospodarjema, a brez vednosti vsakega izmeti obeh; dejanje se nato srečno zaključi s poroko dveh parov. Igralci so na splošno prav doibro podali svoje vloge, med njimi zlasti sluga Tru-faldino, ki je prepričevalno odigral zahtevno vlogo prebrisanega >luge. Igro je režiral prof. M. Filej. ki smo ga sedaj prvič zasledili kot režiserja. Reči moramo, da je znal v igralce res prenesti ono, kar hoče Goldoni podati preko svojih likov, namreč prikazati v šaljivi luči glavne značilnosti tedanje meščanske družbe, ki pa veljajo v vseh časih. Končno moramo- omeniti še izredno bogate kostume, ki so dali igri še vse lepši pečat. Številno občinstvo je kljub vmesnemu dežju vztrajalo do konca. Igra se bo v nedeljo ponovila v Gorici v dvorani Marr. družbe na Placuti. ■^Trtir ff j Bilanca rotacijskega sklada Prvoletna bilanca rotacijskega sklada je pokazala, da je ta ustanova nakazala 28 posojil v višini 3 milijard lir, od teh je odpadla za Goriško ena tretjina. Rotacijski sklad je bil ustanovljen leta 1955 z namenom, da izboljša ekonomske razmere Julijske Benečije. Prva posojila so izdali v lanskem juliju. Proces Na goriškem sodišču se je v petek7. junija vršil proces proti lastniku podgorske predilnice Toniellu iz Milana in ravnatelju Viktorju Manoliju. Obtožena sta bila, da nista dovolj poskrbela za zdravstveno zaščito delavstva pri izdelovanju rajona v novem oddelku podgorske predilnice, zato je več delavcev obolelo na zastrupljenju s strupenimi plini, ki jih izhlapevajo tki-mične sestavine za rajon. Nadalje sta bila obtožena, da sta nastavila v novih prostorih pet zbiralnikoiv žveplenega ogljika, medtem ko sta imela dovoljenje le za tri, in da sta pTičela s proizvodnjo nove tkanine, ne da bi imela za to dovoljenje o