Štv. 30. Y Mariboru 24. julija 1873. Tečaj VIL SLOVENSKI List ljudstvu v poduk, Izhaja vsak četrtek. List Telja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S za pol leta 1 gld. dO kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžn. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., In vsakokrat za kolek SO kr. Poslednja beseda od naše strani. II. Liberalcem, naj so že na Nemškem ali v Avstriji, je poglavitni namen: po „postavni" poti ljudstvo tako dolgo obdelovati, dokler mu vere in spoštovanja do cerkvene oblasti ne zate-rejo. Potem je — po njih mislih — državna oblast vsemogočna, kat. cerkev pa po dr. Fried-bergovem načrtu osušena. V ta namen skuša liberalizem povsod šolo in duhovščino v svojo oblast spraviti. Glede na eno kakor na drugo nasvetoval je torej dr. F r i eM b e r g „postave", ki so deloma že izpeljane, deloma še le pripravljene za izpeljavo. Gled6 šole nasvetuje Fr. popolno ločitev cerkve in šole. Kaj da to pomeni, razložili smo v 24. in 25. številki „Gospodarja", da namreč posvetni učitelj celo nič opraviti nema s krščansko odrejo, da kot učitelj nobene odgovornosti nema nasproti cerkveni oblasti. Dosledno je torej, ako se cel6 tirja, da se kateketu in krščanskemu nauku šolska vrata zapahnejo. S tem je najvišji namen človeka zatajen, krščanskim staršem pa velika britkost pripravljena. Namen človeka je, da se zveliča, in to po onem potu, ki ga je Zveličar pokazal. Ta pot se pa mora otroku pokazati, po njem se mora h o-d i t i navaditi, kar pa ni mogoče ne v enem letu, ne samo enemu učitelju. Ker starši niti časa, in prepogosto tudi dovoljne zmožnosti k temu ne-majo, pošiljajo otroke v šolo, brez dvoma s tem blagim namenom, da šola v krščanski o d-goji kakor tudi v drugih za življenje potrebnih vednostih vse to nadomesti, kar se doma zgoditi ne more. Zatoraj pa mora prava šola v ozki zve^i biti z domačo odrejo. Ako je pa Denešnji list ima šola b r e z v e r s k a, — in to pomenja ločitev šole in cerkve — je šola v poglavitni stvari z domačo, krščansko odgojo v nasprotji, je staršem v britkost, in ne v tolažbo. Kdor tedaj to stanje še hvali in zagovarja, kakor žalibog slovenski liberalci, je na strani dra. Friedberga in vseh zagrizenih sovražnikov krščanstva in kat. cerkve. Glede kat. cerkve nasvetuje nemški doktor naslednje ljubeznjive postave, ki nam zopet spričujejo staro resnico, da jih ni hujših trinogov in samosilnikov kakor so ravno — liberalci. Naj bi namreč biezverska država, kolikor le mogoče, vernike cerkveni oblasti odmaknila in vse duhov-stvo v svojo oblast dobila, priporoča dr. Fried- bei! le: _ to 1. Vpelje se naj p o s i 1 n i civilni zakon, to je: poroka pred okr. glavarji ali župani. Pri nas je to dozdaj le samo dovoljeno tistim, ki so vero zatajili; kandidat Korl Reuter v Mariboru je pa volilcem med drugim tudi obečal, da bo delal na to, da se p o sil ni civilni zakon vpelje. Ž njim se strinjajo vsi liberalci. 2. S v. k r s t se naj odpravi, t. j. naj državna oblast nič več na to ne gleda, ali je kdo kristijan ali ne. Ob enim se naj vpeljejo namesto krstnih bukev (matic) občanske matice (Civil-Standsregister), ktere naj spisujejo župani. 3. Treba kazenske postave zoper p redi garje, ako se drznejo le besedico črhniti zoper naredbe brezverske države. Na Nemškem se to že zvišuje, pri nas se je poskusilo že tu in tam, kakor je namreč okr. glavar več ali menj liberalen. 4. N a d z o r o v a n j e v 1 a d e pri odgoji kandidatov duh. stanii. To meri na to, da ne bi več cerkev, oziroma škof v katoliškem duhu vzrejati smel duhovnikov. S tem je cerkvi smrtna rana vsekana. Na Nemškem je postava že sklenjena in se ravno začenja zvrševati — seveda, s protestom vseh preč. škofov. Pri nas se hoče isto Vj pole za prilogo. doseči, le po bolj gladki poti. Vničiti hočejo vsa semenišča, bogoslovce spraviti na „visoke" šole, te pa hoče vlada po svojem kopitu osnovati. Tudi s tem se je Reuter volilcem priporočal, in mož že ve, zakaj da tako govori. 5. Poskušnja bogoslovcev pred vladno komisijo. Tedaj bi ne šlo več za to, ali je kdo za cerkveno službo sposoben, marveč le za to, ali je takošen, kakor ga vlada potrebuje in imeti želi. V zvezi s tako postavo je 6. Prepoved, namestiti duhovnika, kteri ni vladi v državljanskem in političnem oziru povoljen. Liberalnim duhovnikom bi toraj pšenica cvela, a katoliškemu ljudstvu, posebno pa Slovencem bi osat rasel na duševnem polji. 7. Vničenje jezuitskega reda, kteremu je tudi „SI. Tednik" že v prvi številki zagodel: „Srečen pot!" — Z Jezuiti bi se naj odpravili tudi vsi drugi redi, razun onih, ktere biezverska država še trpi. Nekte i redovniki so namreč tudi liberalcem všeč, ker jim niso nevarni. 8. Se škofom roke zvežejo s tem, da po „postavi'"' cerkvene kazni nikomur državnih pravic ne kratijo, to je: da sme kat. cerkvi vsak brez vsega strahu nagajati. V zvezi s tem je postava, ki dovoljuje rekurs do državne oblasti zarad „zlorabe duhovne oblasti." Če bi torej od vlade nameščeni duhovnik, bodi si v pastirstvu ali v uči-lišču kat. vero zatajil in krivoverstvo trosil, ter bi škof primoran bil odpadnika od službe odstaviti, sme ta zarad „zlorabe duh. oblasti" rekurirati in država ga vzame v obrambo, to je: volka pri čredi pusti. To je mariborskemu Reuterju: „Unterordnung der klerikalen Hierarchie unter Verfassung und Gesetz" — prosto po slovenski: Za škofe in vso cerkveno oblast naj ne velja več cerkvena, nego državna postava, ktero sklenemo mi liberalci v državnem zboru po svojem okusu. To je premedeni liberalni načrt, kako katoliško cerkev sčasoma izsušiti, da postane v vsem državi pokorna dekla. Pojasniti vsega na tanko ne moremo , ker bi k temu obširne knjige treba bilo; le na dve reči moramo častite bralce spomniti, ki bi najžalostnejih nasledkov imele, ako liberalcem res obvelja, kar je načitano. Kar zadeva semenišča, smo v lanskem „Gospodarji" str. 173. 179. 183. obširno o tem govorili in posebno poudarjali, da je prihodnjemu duhovniku za zvr-ševanje nevarne in težavne službe večletnih vaj duhovnega in krščanskega življenja pod vodstvom skušenega in modrega duhovskega učenika neobhodno potreba. Gorje ljudstvu, ako dobi za pastirje pahnjencev, ki so navdani posvetnega duha, ki ne poznajo blažilne moči krščanstva in nja kreposti al j čednosti! In prav tega se je bati, ako bi bogoslovci, učeči se na vseučiliščih, živeči sredi sveta sebi prepuščeni bili.*) *) Kdor se hoče o tem bolj podučiti in prav soditi, naj bere eno naslednjih knjižic: „Würdigung der bischöflichen Clerica'.-Seniinarien als Erziehung«- und Lehran- i Kar liberalci kvasijo o višji učenosti, ki se le na vseučiliščih pridobiti zamore, je gola sleparija. Prvič ne pozna nijeden teh kričačev semenišč in sta vri, ki se v njih uče. Ne bojimo se od nobene strani pravičnega ugovora, ako rečemo, da se kakor po drugod, tako tudi v lavantinskem semenišču v znanstvenem oziru vsa j toliko stori, kakor na vseučilišču in da se od kandidatov duh. stanu več zahtevati ne more, kakor se tukaj zahteva. Ako le dotični preč. škofi vso skrb na svoja semenišča obračajo, jih ni boljših ustanov za vzrejo duhovščine kakor so škofijska semenišča. Drugič je pomisliti, da liberalci s svojim hujskanjem proti semeniščem vse kaj druga nameravajo, kakor pa „višjo izobraženost" pri bogoslovcib. Te liberalci še želeti ne morejo, kajti je ravno njim dobro izurjena duhovščina strah in poguba. Njih edini namen je: pridobiti duhovnikov, kateri bi liberalnim naredbam brezver-ske države nasprotni ne bili; pri nas na Slovenskem pa vrh tega še tacih, ki bi narodnih pravic ne branili, ampak po-nemčevanje ljudstva še pospeševali. Zato ! se tirja, naj brez vladnega odobrenja nobeden službe ne dobi, da naj vlada nadzorovanje tudi v bogoslovskih šolah prevzame. Ko bi naši narodnjaki manj liberalni in bolj domoljubni in previdni bili, bi to lehko že zdavno spoznali in proti nam tako strastno ne divjali. Tem kratkovidnim politikarjem moramo praktično resnico pred oči postaviti in reči: Kr uh je kruh, in kdor kruh deli, j e gospod, in k dor ga pri jem a, j e gospodu p o d 1 o ž n i k ! Če državna oblast, kakor to liberalci žele, duhovščino popolnem v svoje roke dobi, potem je tudi našemu ljudstvu v narodnem oziru krepka podpora zrušena, kajti odločnega narodnjaka se bo pod vladinimi očmi težko več kdo kazal, ako ve, da mu to pot do službe zaleže, da je po drugi poti dobiti ne more, kakor če je v državljanskem in političnem oziru — vladi povoljen. Cerkvenega premoženja še nismo omenili, ker ima v vtem oziru pri nas itak vlada odločilno besedo. Če pa država duhovnike v službo vzame, jih bo tudi plačevala; ker pa državna blagajnica hudo naduho ima, bode vlada, kakor na Italijanskem, po cerkvenem premoženji segla da napravi novo cerkveno kaso. To je sedanje, osodepolno stanje in blizo je državni zbor, ki bode brez dvoma o teh rečeh sklepal. Odkar so namreč liberalci pogodbo s papežem v drž. zboru razdrli, je treba namesto nje d r ž a v n i h p o s t a v, ki določujejo razmero med državo in kat. cerkvijo. V načrtu so te postave gotove, in če zmagajo liberalci pri volitvah, mora vlada s temi predlogi na dan, ker liberalna večina državnega zbora na to pritiska. In zdaj vprašamo vsakega pravičnega človeka: imamo li prav ali ne, če v tacih razmerah od prihodnjih državnih poslancev poroštva imeti hočemo, da bodo v cerkveno - pravnih zadevah tudi na pravi strani stali in ne na strani liberalcev. Kdo se drzne trditi, da bi slovensk državni poslanec v smislu in na korist ljudstva delal, ako bi v teh prevažnih rečeh z liberalci glasoval ? To nesrečo in sramoto od katoliških Slovencev odvrnoti, smo nasvetovali, naj kandidati kratko izrečejo, da se skladajo s programom „pravne" stranke, kateri v cerkveno-pravnem oziru poroštva daje, v narodnem oziru nam pa ni nasproten. Za odgovor smo dobili strasten upor, natolcevanja, zasmehovanja in slednjič o s ob no pikanje urednika in drugih poštenih mož naše stranke. Ker smo pa prepričani, da je uzrok vsemu temu le huda zmotnjava, pri mnogih tudi očitna nevednost, in ker smo denes, kakor mislimo, dovolj jasno uzroke navedli, zakaj da moramo poroštva imeti od kandidatov, se ne bomo več zarad programov pričkali. Vsega nespametnega razpora bode na mali konec, ako privrženci izključJjivo narodne stranke pripoznajo in očitno izrečejo, da so: za svobodo in nedotakljivo samoupravo kat. cerkve, za samovlastno upravo cerkvenega premoženja in cerkvenih ustanov; da zadobi šola verski značaj, kat. cerkev toraj dovoljnega poroštva, da ni ne v verskem spoznanji in vedenji učitelja, niti ne v šolskih knjigah česar, kar je nasprotno veri in spodkopava veljavo cerkvene oblasti. To so naše tirjatve, ktere stavimo z ozirom na blagor slov. ljudstva, od kterih torej odstopiti ne moremo, ker bi sicer izdajalci ljudstva bili. Kdor še ima iskrico pravnega in nravnega čutstva v svojem srcu, nam mora pritrditi. V narodnem oziru se pa držimo vašega ožjega programa ter vam še sreče želimo, ako ga poprej do-ženete, kakor se po našem prepričanji dognati da. To je naša poslednja beseda. Cerkverae zadeve. Iz Svajcarskega dné 11. julija. Stvari se hitreje raznotavajo, kakor sem v svojem poslednjem listu Vam omeuil. Konec preteklega meseca je namreč v Čirih u bil odpadli duhovnik, dr. F. Milielis, iz Brauns-berga na Nemškem, ter je 2 uri govoril v skupščini, v kterej je bilo protestantov in katoliških odpadnikov (staro-katolikov) v ne ravno velikem številu nazočih. Mož je razdražil vse in sam sebe ošvigal. Svajcarske rudečkarje je razkačil s trjenjem, da „ljudovlada (republika) ni najboljša vlada v državi." — Sam sebe je po ustih bil, ker je rekel, da se drži papeža in edinosti v nauku in veri, ob enem je pa mojstroval papeža in cerkveni zbor. Protestante je razdiažil s tem, da je reformatorjem 16.'stoletja očital brezumje in ne doslednost. — Zatorej pa neki protestantovski list popotnega predigarja zasmehuje, rekoč: „Ako Cirški starokatoliki drugega duhovna najti ne morejo, bodo ložje brez vsacega shajali." — Pa kljubu vsemu temu drznil se je zmedeni Mihelis v praznik sv. apostolov Petra in Pavla (29. jun.) katoliško cerkev v Cirihu z božjoropnim opravilom oskruniti. Zastonj sta mu to branila dušna pastirja ter ga prosila, naj vendar tolike hudobije ne stori. On pa je svoje samovoljno postopanje opravičeval s predrzno besedo : „Jaz vaju ne spoznam za postavna pastirja te srenje!" In tako se je pod obrambo vladnih vojaških bodál na častiti katoliški praznik prvokrat v Cirihu bogohulno cerkveno opravilo vršilo. Toda vernih src ni povzdigovalo, kajti po končani pre-digi odšle so tri četrtinke ljudi iz cerkve, gotovo zato, ker se jim gnjusi hinavščina, da si ti ljudje vero in božjo službo po svoji glavi delajo. — Preč. škof Bazelski so vsled Mihelisove komedije cerkev kot oskrunjeno razglasili in zvestim katoličanom ukazali, da začasno v drugih, primernih prostorih božjo službo imajo. Vlada je pritožbe katoličanov zoper to nasilstvo v koš vrgla, vse javne prostorije v mestu katoličanom prepovedala ter bode zvestima kat. pastirjema plačo ustavila in odpadnika Mihelisa katoličanom za pastirja vsiliti skušala. Tako so nastopili za katoličane v „svobodni" Svajci prvi časi preganjanja kat. cerkve, in za božjo službo si moramo iskati skrivnih zavetij. — T es in s k a vlada prepoveduje pobirati darov „za preganjano cerkev", razglašati spomenico švaj-carskih škofov gledé žalostnega stanja katoliške cerkve v deželi. — Do zdaj štejemo, hvala Bogu, le tri duhovnike med odpadniki, kateri bi pa brez odpadnikov iz Nemčije sami nič ne zmogli. — Trije kat. listi: „Liberté" v Friburgu, „Vaterland" v Lucernu in „Volksblatt" v Ucnaliu (Sv. Gal) branijo pogumno našo kat. stvar. — Katoličani v obče čvrsto stojé ; še celó 2 protestantovska duhovna v kantonu Waadt protestujeta v novinah zoper preganjanje katoličanov ter sta poslala svoj dar za preganjane duhovnike. — Dné 7. julija so se zbrali v Bernu svetovalci zaveznik kantonov v posvet; o tem poročam prihodnjič. — Bratovščine pri cerkvi sv. Janeza Krst. v Mariboru. 1. Bratovščina sv. Duha, ustanovljena od vinicarjev ponedeljek po Ilovem 1468. 2. Bratovščina Matere Božje, ki je leta 1475. svojo gorico prodala. 3. Bratovščina presv. Rešnjega Telesa 1450 ustanovljena, pozneje ko so luteranske zmote tudi tukaj se vteple, opuščena, 1. 1635 pa zopet oživljena po prošnjah tukajšnih trgovcev. 4. Roženkranska bratovščina, ki se je pričela na Svečnico 1651, in 5. Bratovščina smrtnih britkosti Jezusovih, vpeljana leta 1728. Ob času cesarja Jožefa II. so se te kakor vse enake cerkvene družbe zadušile, ker ondašnji verski liberalizem ni poznal velike vrednosti molitve in dobrih del, kakor jo tudi denešnji liberalci ne poznajo, kterim se tudi „misijoni prav nepotrebni zdijo", kakor Vošnjakov „tednik" slovenske kmete uči. Gospodarske stvari. 0 živinoreji. (Poduk v ljutomeAki kmetijski šoli.) (Konec.) Dokler ni tele pol leta staro, naj ne hodi na pašo. Tudi ne sme zunaj prezebovati; jako mu tudi škoduje močna vročina in hude muhe. Tudi na paši naj dobiva tele kaj posebka, na pr. zrnja ali pa prav dobrega senš, — vsaj prve tedne. Tele ne potrebuje le dosti nastlanega prostora za poskakovanje, zdravega zraka, dobre hrane (jedi in pijače), nego menjkati bi mu tudi nikakor ne smelo — čohle (štrigelna) in krtače. N.ti za odrasla goveda, še menje pa za teleta je dolga pot na pašo brez škode. Le parkrat na teden naj gre govedo na bližnjo pašo, da se sprehodi, sicer pa naj bi se goveda doma pasla, nepotrebui pašniki naj se obrn6 za kaj ko-ristnišega. Kako dobro dč životu čebljanje, o tem se je že gotovo vsak sam prepričal. Ako čahljaš žival, drobiš jej od kože prah, ki jo zjeda. Prahu pa ima žival vedno dosti, kajti stara vrhnja koža se drobi'v drobne delce; pa tudi cestni in drugi prah prerad ostaje na koži. Glej, kako milo te gleda živiuče in ti obrača srbečo kožo, ako se mu bližaš s čehlo ali krtačo v roci. In kdor izmed gospodarjev tako ljubeznjivo ravna z živino , gotovo more z drugačnim ponosom peljati v svoj hlev tujca, nego pa ovi, kateri le v mokrem pušča revno živino svojo in jo lačno v pretežkem jarmu — z batino čehlja in krtači, da se kar šibi! Imej torej usmiljenje z živino in ne preziraj je nikedar, kajti tudi ona čuti prijetno in neprijetno. Le tako smeš pričakovati dobička od nje in vedi, da iz nič je bilo, je in bode vselej nič. Ta skrb pa ne trpi le nekoliko časa, nego pozabiti ne smeš, da se moraš brigati za govedo že dolgo popred nego povrže. Izbiraj teleta za pleme od izvrstnih starišev najboljših ploh, katere so najboljše za dotične kraje in skrbi pošteno za govedo od spočetja do mesnice. Tako delajo pametni gospodarji po vsem svetu, in nje moramo v živinoreji posnemati, ako hočemo napredovati. Gospodarska naznanila. Razdelitev plemenskih prašičkov. Za letošnje leto se bo za državno podporo j kupljenih 50 plemenskih svinjic obojega spola in scer sufolškega in berkširskega nar6da razdelilo. — Kteri si takih svinj želijo, naj se brž ko mogoče za to ali neposredno v kancliji graške kmetijske družbe (Schmiedgasse Nr. 25), ali pa posredno po dotičnih podružnicah oglase. V ogla-silu se mora zaznamovati pleme in spol, pa tudi poslati 10 gld. za vsako svinjo. Kako se lep. rumen puter zmede. Holandski puter se na prvem svetovnem trgovišču ne samo zarad tega visoko ceni, ker je tečen, nego tudi zarad lepe rumene (žolte) barve. Ta žolta barva ni putru prirojena, ampak se mu umetno tako-le daje: Vzame se lepa rumena mrkva (korenje), zriba se na ribezu, na tako zribano žolto kašo se nalije sladkega mleka, in ko se je vse vkup dobro pomešalo in stlačilo, se žolti sok precedi skozi čisto, gosto, platneno cunjico. Ta žolta ocedovina se vlije v smeteno, ko se gre puter mest. Tako dobi puter lepo in zdravo žolto ali rumeno barvo. Z čim se prešiči najboljše opitajo? Anglež Beever, ki se mnogo s pitanjem prešičev peča, je o tem sledeče opazke razglasil. Najtec-nejše in najtežje je svinjsko meso, ako se je svinja z mlekom pitala; za mlekom je najbolje meso od takih svinj, ki so se z zrnjem: kuruzo, ječmenom, ovsom, grahom itd. pitale. Od krompirja je meso redko, lahko in ne tečno. Z otrobi pitane svinje dajejo žolto in slabo meso. Od želoda je meso trdo in nezdravo. Svetovati je toraj, svinje z želodom pitane dalj časa preje nego se koljejo, s koruzo ali drugim zrnjem pitati. (Zagrb. Gosp. list.) Tistim, ki hočejo na Dnnaj k razstavi iti. Dunajska srenja je manj premožnim na korist poskrbela, kolikor se je dalo, stanovališč po nizki ceni, ter ustanovila v raznih mestnih okrajih pisarnice, v kterih se od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne vse potrebno zve. Dobijo se stanovališča, za kako dolgo kdo hoče. Pisarnice pa so: I. V notranjem mestu v mestni hiši Wipplingerstrasse Nr. 8. — II. V predmestji Leopoldstadt: „Kleine Sperlgasse" Nr. 10.— III.V prelmestji Wieden: „Schäfergasse" Nr. 3. — Razun teh so še pisarnice v drugih okrajih, kamor pa tujci, prihajajoči po južni železnici, ne pridejo lehko. Dopisi. Iz Siovengradca. (V pojasnilo.) V 143. štev. „Slov. Naroda" smo brali dopis iz Siovengradca , v kterem dopisnik med drugim pravi: „Prav srečna misel je bila izdajati nov slovenski tednik. Naše ljudstvo si ga želi. Slišal sem od bralcev „Slov. Gospodarja" željo izrekati, da bi radi kak drugi slovenski list čitali, nego „Gosp.", pa niso imeli nobenega primernega tednika, a dnevnika pa niso v stanu brati". Mi podpisani naročniki „Slov. Gospodarja" iz tukajšnega okraja vsi očitno izrečemo, da izmed nas nobeden ni ovib besed govoril, zlasti ne v takem pomenu, kakor jih dopisnik navaja. Če je kdo željo izrekel, še kteri drug časnik citati, ni imela ta beseda onega pomena, kakor bi ji ga dopisnik rad podtaknil. Nikakor pa si ne želimo in ne potrebujemo tednika, kterega stranka „Narodova" na svetlo daje. Nasproti mi vsi odkritosrčno zagotavljamo, da smo s „Slov. Gospod." popolnoma zadovoljni, i da hvaležni pripoznavamo velik trud in žrtvovanje ; slavn. vredništva; da se pa tudi sevsema strinjamo z načeli, ktera zagovarja „Slov. Gospodar". V Slovengraškem okraji 1. julija 1873. Naročniki „Gospodarjevi": Janez Ovejak, Jožef Stamol, Ant. Uršič, Jakob Apačnik, Radoslav Kolednik, Anton Jazbec, Aloj- | zij Kos, Dr. Josip Sue, Janez Šribar, Fr. Walter, Jan. Gumpot, Jan. Vivod, Boštj. Poznič, Ant. Žo- ■ har, Fr. Zupan, Urban Dietrich, Vinko Kolar, Juri j Marof, V. Selič, Caspar Peronik, Anton Karner, Paul Prednik, Tomaž Pečoler, Juri Kopriva. Sestero od mene zapisanih se je na drugo polo podpisalo — in jaz sem jih sam prepisal, ker je nerodno, dve poli pošiljati. Ako pa je treba, pošljem še ono polo — tistemu, ki mi ne verjame. Anton Jazbec, kaplan. !z Ljubljane 21. julija. Vošnjakovci so nam štreno popolnoma zmedli. Na Stajarskem ste imeli dosti opraviti, predno ste se teh nagajilcev in ne-slancev znebili, toda prej so vam pokvarili vse, kar se je dalo pokvariti. Ravno to nameravajo pri nas na Kranjskem, toda vspeh je jako smešen; naše ljudstvo se ne d& zapeljati po komur koli bodi, pogleda človeka v obraz in vč, pri čem da je. — Zadnji volilni shod v Postojni, kterega je skup zbobnal dr. Vošnjak s pomočjo nekega premožnega lahkoživca in brezverca, bil je jako sramoten za dr. Vošnjaka, kajti, dasiravno je bilo razposlanih več ko 300 vabil, so vendar prišli večidel le tisti, kterim sta Hren in Krašovec pot plačala in jih „frej držala", kakor pravijo. Kar jih je prišlo brez dr. Vošnjakovega vabilnega lista, tistim je gosp. Hren pot k zboru zaprl z mogočnim glasom: „Kdor nima povabila, ne sme k zboru"! To je bil vzrok, da je bilo pri glasovanji tako malo nazočih, da je dobil Hohenwart le 11 glasov, sicer bi bil dr. Razlag gotovo ostal v strašni manjšini, in grof Hohenwart bi bil dobil blizo 100 glasov. Taka je taktika Vošnja-kovcev, kedar skličejo kak volilen zbor; svojim privržencem pošljejo vabila, brez vabila pa ne pustč nikogar k glasovanju. Morda bo vas na Štajerskem zanimalo, kar piše dunajska „Tagespresse" o kandidatu po Voš-njakovcih za Notranjsko nastavljenem, namreč o g. dr. Razi a g u. Naj jim toraj podam nekoliko vrst iz tega dunajskega ustavovernega lista. „Tagespresse" piše: „Gotovo je dr. Razlag med vsemi možmi slovenske stranke prvi, kteri bi se dal najlaglje pridobiti za sporazumljenje z ustavo-v e r c i, dasiravno takrat, kedar nima druzega opravka, rad kaže vnetje za „zedinjeno Slovenijo". Take sanjarije pa so pri njem čisto nenavarne in komaj vredne, da se kdo za nje briga, ravno tako malo nevarne, kakor domišljije častit, doktorja, da so Slovenci „omikonosno ljudstvo". — Nekaj vrst prej se bere: „Dr. «Razlag je tudi Nemcem (reete nemškutarjem na Kranjskem) na vsak način vgodnejši kandidat, kakor „nemški grof Hohenwart". Tako dalječ so tedaj že prišli Vošnjakovci, da, kakor zahajajo vedno le v nemškutarsko „Ca-sino", tako tudi delajo složno z vlado in nem-škutarji! Pač se po tem lahko radujejo naši nemškutarji nad početjem Vošnjakovcev in priporočajo njegov „Tednik", kteri pa vsaj na Kranjskem ne bo dobil Š6 toliko naročnikov in bralcev ne, kolikor ima zdravnik dr. Vošnjak pacijentov. Sicer pa naj rogovili in pisari dr. Vošnjak, dokler zajema iz vira „Narodne tiskarne"; ko ta poteče, bo pa videl, koliko privržencev da ima. Nagajati nam utegne pri volitvah, a vrgel nas ne bo; zdaj se repenči in napihuje, po volitvah pa bo vtihnil in se potuhnil in morda zopet prišel prosit kacega dra. C o s t o, da bi mu preskrbel kako če še tako majhno službico. iz Savinske doline, 14. julija. (Kandidat pravne stranke, p reč. g. Kösar.) V „Slov. Narodu" št. 159 sem čital naznanilo, da je 10. t. m. kakih 30 duhovnikov se k neki konferenciji na Laškem zbralo, ;n poročevalec se boji, da ne bi duhovniki se zato bili zbrali, da za kandidata pravne stranke agitirajo. To je bil prazen strah, kajti duhovnikom se ni treba zbirati, da bi za g. Kosarja agitovali, ker so itak za sč prepričani, da nimamo moža, ki bi za vsestranski blagor Slovencev bolj vnet bil, kakor je ravno preč. gosp. Ivosar. Po vsem tem, kar „Narodovci" počenjajo, ne morejo svojemu poklicu zvesti, in za pravi blagor ljudstva vneti duhovniki več dvomiti, na kte-rej strani da se jim biti spodobi. Konferencija na Laškem bila je od ško-tijstva že meseca sušca razpisana in sicer za cerkvene zadeve, in vse agitovanje obstajalo je v tem, da je pri obedu preč. gosp. kanonik in nad-župnik Žuža opomnil pričujoče gospode na dolžnost, da vsak v svojem krogu dela na to, da se izvoli preč. gosp. Košar, in vsi pričujoči gostje so z glasnim „živio"! pritrdili, da so njegovih misli. Ni dvoma, da bode večina volilcev v Sa-vinski dolini stala kakor skala za Kosarja, ker ga kot svojega rojaka dobro pozna, in več kmetov volilcev sem slišal govoriti: Dr. Vošnjaka ne „Slov. Gospodarja". ^UC bomo nikolj več volili! Tega si je kriv sam, ker je za brez mersko šolo z nemškimi liberalci glasoval, se je zavozljal celo s „Slov. Narodom", ki se je odkril kot žolčnat sovražnik cerkve in dubovenstva, posebno pa še poštenjakov „pravne" stranke. Tič se po petju spozna, človek pa po besedi in družbi; dokler dr. Vošnjak svoji sedanji družbi in njenim rudečkarskim načelom slovo ne da, ni in ne more biti mož našega zaupanja. Vošnjakovi privrženci tudi naročnike „Slov. Gospodarja" zasmehujejo, kakor neki celjski trgovec, ki vpraša k njemu došle kmete: „Ste že brali denešnjega „Slov. Gospodarja" ?" in jim „SI. Tednik" vriva; oni pa „Slov. Gospodarja" berejo in obdržijo, „Tednik" pa raztrgajo kot nevarno blag6, po katerem se kužna bolezen liberalizma širi. Boj bo pri bodočih volitvah gotovo velik in za naš narod poguben, ker smo v lastnej liiši na dve strani razdeljeni; pa tega niso duhovniki, ne gosp. Herman in dr. Uiaga krivi, kakor „Narod" ščuje, temuč krivi so le tisti, ki so iz slovenskega programa vero izbrisali, namesto nje pa „omiko" zapisali. Kakošna pa je ta „omika" in „svoboda", vemo že zdavno, smo strme čitali tudi v 28. št. „Gosp." v dopisu iz „Ljutomera." Vsi katol. Slovenci v Saviuski dolini bomo tedaj delali za to, da se izvoli preč. g. naš rojak Košar, ker bode za nas delal po lepem in resničnem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!" iz slovenskih goric. Politično narodno gospodarsko društvo pri sv. Lovrencu v si. gor. imelo je 13. t. m. občni zbor. — Društvo šteje do 80 udov, skoro samih pridnih slovenskih gospodarjev; udov in še mnogo neudov — zborovali smo javno, — se je v obilnem številu udeležilo zbora. Po opravilu volitve novega odbora bil je na dnevnem redu „razgovor" zavolj kandidata v novi državni zbor. V 3. §. pravil je društvo vzelo v svoj delokrog: „Priporačanje in podpiranje zna čajnih katoliških in narodnih kandidatov v razne zastope." V tem smislu so vsi društveniki enoglasno z „živio" klici sprejeli za prihodnje volitve v državni zbor kadidaturo gosp. M. Hermana. — Dalje se je izreklo: „Društvo silno obžaluje sedanji razdor med Slovenci, iu, mtjgorkeje želi zopetne sprave." „Sloga jači, nesloga tlači." — Citaljem „Slov. Gospod." je znauo, kako se je zborovanje tega društva dn6 14. aprilja t. 1. po vladinem komisarju ustavilo, in gosp. Hermanu, kteri je društvo počastil, beseda odteguola, češ, da je g. H. „neud", tedaj nima pravice govoriti. Mnogim je tudi znano, kako debele laži so se o tem govoru v Gr. „Tagespošti" trobile. Prvomestnik se je do visoke namestnije zavolj takega nezaslišanega postopanja c. kr. komisarja pritožil. — Pričakovalo se je, da bo vis. namestnijstvo zapovedalo. vsled pritožbe preiskavo; pa vse drugači je ta reč iztekla. Kar se je trdilo v pritožbi, se ni verjelo, temuč kar je poročal vladni komisar. Zborovanje se je bajó zato ustavilo, „ker je zbor bil javen postal, kar pa v dotičuem naznanilu ni bilo povedano." Vladui komisar pa je prvi vpeljal v zbornico nekega gospoda, kteri ni ud in tudi ni bil povabljen gost, kakor g. Herman. — Kdor je premislil vse, kar se je v Ptuju že nekoliko dni pred prihodom g. Hermana govorilo in delalo, kdor je vidil postopanje vladnega komisarja pri zborovanji samem, moral je soditi, da je že vsa reč poprej bila osnovana, g. poslancu namreč na vsaki način besedo odtegnoti. Tako ravnanje pa se je v pritožbi imenovalo „zavratno" in lesičje, in ker je ta beseda bila obrnjena proti c. k. glavarstvu, se je smatralo kot ražaljenje urada, in prvomestnik, kteri je pritožbo podpisal, je zarad tega bil kaznovan za 10 gld. — Poiskal se je namreč ministerialni ukaz od dné 20. aprila 1854 iz trde Bachove dobe. Prvomestnik je vse to društvenikom vpričo ravno tistega vladnega komisarja g. R na tenko poročal; vse je pazljivo poslušalo, in slednjič je bilo viditi na vseh obrazih zavolj iztéka pritožbe — občno začudenje! — Ali si menda c. k. uradi s takim ravnanjem med ljudstvom zaupanje vtrjujejo? — iz Marenberga, 15. julija. (S o d a i j s k a obravnavav slovenskem jeziku; nemčur-ska zagrizenost.) Kateket v V. bil je zarad rega, ker je bajé otroka nekega oštirja hudo poškodoval, kaznovajé ga, od očeta pri sodniji zatožen, pa sodnija ga je nekrivega spoznala, ker po spričanji zdravnikovem pri otroku ni sledil kakega zločinskega oškodovauja. Obravnava se je vršila v slovenskem jeziku, v kojem je bil tudi končni zapisnik ali protokol pisan, pa ne od pisarja, ampak od zatoženca samega, ker ga c. k. pisar slovenski pisati znal ni. Obravnave vodil je sod-njiski pristav g. Kapus, rojen Slovenec. Nektere dni potem imel je duhoven J. opraviti pri okrajnem sodniku g. Forstner-ju, beseda pa pride tudi na ono sodnijsko obravnavo in na slovenske odpise in dopise. Pravil je oni gospod sam, da, ko je rekel sodniku, da že terja natorna, pa tudi stara in nova cesarska postava, da se ima z vsakim ljudstvom občevati v njegovem jeziku, se je zarad tega koj začel sodnik repeu-čiti proti njemu in zlasti o onem kateketu zanič-ljivo govoriti in zagotavljati, da je svojemu pristavil prej že naročil, koliko mogoče ostro pri soduiji ž njim ravnati. Nadalje je pravil, da so svitli cesar sami zapovedali, da se ima v petih letih po vsem Slovenskem le nemško pisati in občevati. Gospodine sodnik! to nam je neznano, da bi bili svitli cesar kaj takega zapovedali; to pa znamo dobro, da so v §. 19. vsem narodom podelili enakopravnost, in ako mi tukaj na slovenski meji terjamo, da se ima z nami občevati slovenski, to terjanje ni samo postavno, tim več tudi naravno, tako da bi se kaj takega brez dvoma odreči ne moglo zamorcem in Samojedom in vsem divjakom. Mislite li, da so Slovenci: taki plašljivci, da bi se koj vašega groženja zbali? Če nočete občevati s Slovenci po slovenski, srečno pot med Nemce! — Od sv. Petra (pri Mariboru), 21. julija. (Liberalni „Slov. Tednik" — nevednež in laž-njivi prerok. — Kmetje varujte se liberalcev!) — V liberalnem ljubljanskem „Slov. Tedniku štev. 3. od 18. julija stavi nekdo vprašanje: „Ali je res vera v nevarnosti?" in razlaga to vprašanje tako piškavo in jalovo, da ne rečem bedasto, da kaki drugošolec reči slabše razpravljati ne more. Ker „Slov. Tednik", kakor se vidi, takih vprašanj prav ne ume in jih torej tudi prav razlagati ne more, je že treba, da mu duhovnik na pomoč pride, in ravno to s svojim dopisom namerjavam. Da bo pa pomoč kaj zdala in da ne bom po zraku mahal, bom navedel nektere slučaje, ktere deloma iz lastne skušnje vem, deloma pa sem jih iz liberalnih časnikov pobral; po njih naj častiti bralci „Slov. Gosp." sami sodijo, ali liberalci vero podkopavajo ali ne? Morebiti me bo „SI. Narod" po svoji liberalni navadi „prenapetneža" ali „zelota" imenoval; toda vse to me čisto nič ne briga, ker mi živa duša niti po časnikih niti pred sodnijo dokazati ne more, da bi resnice ne pisal. Tedaj, čestiti bralci „SI. Gosp.", zlasti Vi slovenski kmetje poslušajte! Ko sem kot kaplan v Monšbergu vrnivši se od bolnika v Halozah prišel v ves Naraple, naletim pri gosp. Fr. Lobenweinu na nekega gospoda iz Ptuja, katerega nisem poznal, ki mi je pa, brez da bi ga bil baral, brž sam povedal, da je liberalec. Oba sva stala pri možeh, ki so hrast za križ tesali, kterega je potem Lobenvvein postaviti dal. Govoril je tisti gospod nemški in slovenski, in pozneje sem zvedel, da mu je K e 1 b i č ime. Liberalcu ni bilo po volji, da se bo križ postavil, ter je rekel razkačen v slovenskem jeziku, da smo ga vsi razumeli: „Namesto da se hrast za križ teše, bi se naj rajši iz njega svinjsko korito napravilo";*; mene pa je pokregal po nemški rekoč: „Gospod kaplan, namesto da Vi to neumnost (p res v. Rešnje telo namreč) k bolnikom nosite, vrzite njo rajši v blato in poteptajte njo z nogami!" — Kaj ne kmetje, to je lepa liberalna prediga?! Od nje in ne od predig čč. oo. Jezuitov, kakor „Tednik" v prvi številke trdi, bi lahko kdo obnorel. Iz takih besed se že vidi, kam pri liberalcih pes taco moli. — *) Kakošno ime zasluži neki liberalec, ki tako bogohulno govori, ko „Slov. Gospodarja" neki drug liberalec in bojazljivec iz Ljubljane v svojem listu na kmeta Mohoriča v Ljutomeru „slov. svinjarja" psuje? Ker „Slov. Tednik" o takih liberalnih surovostih nič ne ve, ampak mu je v štev. 3. samo znano, kako dobro se v Rimu godi, mu moram že povedati, ker sem nekaj o križu omenil, da so med drugimi dobrotami v Rimu liberalci še to dobroto katoliškim kristjanom storili, da so njim cerkev sv. križa vzeli in iz nje konjski hlev napravili. Kaj ne „Slov. Tednik", to se vendar pravi po liberalnem kopitu vero širiti? Pisatelj. Sveta vera nas uči, da ima človek neumrljivo dušo. Kaj pa ptujski liberalec, gosp. notar Rodošek, v svoji pisarni pridiguje? Kmetu Jan. Zagadinu, ki je doma na Sestržah v monšberški fari, je rekel pri neki priložnosti: „Človek je nič"! to se pravi: „Človek je živinče, ki se je po Dar-vinovem nauku iz opice izleglo, kakor se na primer puta 17, .jajceta izvali. Kaj pa ti „SI. Tednik" o tem veruješ? Zakaj že nisi v 1. številki povedal, kakošen da je tvoj program glede verskih in cerkvenih stvari? „Tega zdaj niti povedati treba ni" — tako si se muhasto zviti skušal. Sveta vera nas uči, da je Bog že v začetku zakon postavil, Kristus mu pa je veljavo in svetost zakramenta podelil. Katolško slovensko ljudstvo je to vsikdar verovalo in še veruje, kakor vsi krščanski narodi po svetu. Pokazalo se je to javno v Makolah leta 1869. Ko se je pri škofovski vizitaciji v cerkvi baralo, ali je že kdo slišal, kaj da je civilni zakon in kaj kdo o njem misli, se je oglasil kmet, rekoč: „O civilnem zakonu smo že čuli, pa nič o njem vedeti nočemo, mi ostanemo pri starem kršanskem zakon n". Če kdo tega verjeti noče, naj gre tje dolj v Makole pra-šat. Kako pa liberalci učijo? Oni pravijo, da je zakon zgol svetna pogodba, ki se mora pred svetno gosposko sklenoti, za zakrament se država ne briga. Da bi se tedaj moral vsak po ,,civilno" ženiti, za to na Dunaju skrbeti je obljubil liberalni kandidat Reuter v Marib. zboru 5. julija. „Civilni" zakon je „Narod" že leta 1868. v št. 4(5. zagovarjal, in meni v obraz so liberalni Slovenci se za civilni zakon potegovali in pravili, da se mora v državnem zboru na Dunaju postava skovati, po kteri bo vsak prisiljen, se po „civilno" ženiti. Kaj pa ti praviš o tem, „Slov. Tednik"? Če si tudi ti teh misli, potem si res prav „nebodi-gatreba" in s prepričanjem kat. ljudstva celó navskriž. Se več liberalnih grehov bi lahko povedal, pa menim, da imate kmetje že s temi zadosti; le eno še naj omenim: Zimmermann je v svojem liberalnem časniku „Freiheit" zoper katoliško cerkev, vero in vlado tako grozno liujskal, da ga je o svojem času minister iz Gradca zapodil. Kaj pa je znani liberalec gosp. S e i d 1 storil ? Ko je v državnem zboru na Dunaju za deset goldinarjev na dan sedel, je ministru pod nos brcal, da je liberalnemu hujskalcu i«. Gradca pot pokazal; v Kamci pa je gosp. SeidI, kar je že znano, šolo zaprl, da niso smeli otreci iz šole v procesji v cerkev, iti. Ali se pravi to vero katolškega slovenskega ljudstva braniti in za krščansko izrejo nedolžnih otrok skrbeti? Odgovori liberalni „Slov. Tednik"! Zarad tega gotovo ni preveč, ako se očitno pove, da „Slov. Tedniku" alj kakemu drugemu liberalnemu časniku v verskih rečeh verjeti se toliko pravi kakor Boga na laž stavljati; kakega liberalca pa, naj bo že Seidl alj kdo dragi, v državni zbor ¡voliti je toliko kakor sovražnikom kat. cerkve orožje v roke tiščati, da ž njim po sv. materi kat. cerkvi mabajo. Slednjič še povem „Slov. Tedniku", da naj gre poprej v prvi razred, preden o verskih rečeh pisariti hoče; naj si še pa tudi to zapomni, da bodo narodni slovenski duhovniki ravno zato ker so duhovniki in dušni pastirji, v cerkvi katoliško slovensko ljudstvo pred lažnjivimi preroki svarili in tako vero branili, pa tudi zunaj cerkve jezika ne za zobmi držali, ampak govorili in politizirali , kedar bo treba , ker je to v sedanjih časih njih sveta dolžnost! Jan. Brglez, kaplan. Iz Breške okolice. (Vizitacija— toča — „SI. Narod.") Mil knezoškof, ki so 10 dni v naši Videmski dekaniji se mudili, posamesne du-hovnije obiskat in zakrament sv. birme delit, so nas zopet zapustili. Ta vizitacija nam je bila zopet sijajin dokaz, da še napčnemu liberalizmu ni izteklo, med vernim ljudstvom in duhovščino, zlasti pa, kar si posebno prizadeva, med duhovščino in vladiko nepredrljivo steno napraviti. Vi-dili smo z veseljem, kako je verno ljudstvo v obilni množini se zbiralo pri božjih hišah, višega pastirja z dostojno častjo sprejeti, in s kakošno spoštljivostjo in paznostjo je božjo besedo iz njih ust poslušalo. Vidili smo z zadovoljnostjo, kako jih je duhovščina povsod v obilnem številu spremljala, in liberalni svet se je lahko prepričal, če je hotel, da, dokler je duhovščina s tako ljubeznijo in spoštovanjem svojemu višernu dubovskemu predstojniku udana, kakor smo tukaj opazovati priložnost imeli, tako dolgo si liberalizem ne sme upanja delati, da bi pri nižji duhovščini vkljub Stremajer-jevi podpori kaj opravil. Bog daj, da bi ta lepa razmera nikdar se ne kalila! Toča je v nedeljo, 13. t. m. v našem okraji, zlasti v Artiški, Brežki in Zdolski fari, kolikor je dopisniku znano, veliko škode napravila. „SI. Narod" pač nima vzroka „SI. Gospodarju" „hausknechtstil" očitati, kajti „Narod" sam o „pravni" stranki v Avstriji, o konservativni vladi na Francoskem, o veljavnih možeh na Slovenskem tako piše, kakor da ima veliko brezovo metlo namesto peresa v rokah. „Narod" spravo med svojo in „pravno" stranko vedno bolj nemogočo dela, v tem ko čisto po krivici nas dolži, da mi razpor delamo, po maniri volka v znani basni. Na takem stališču, na kakoršnem je zdaj „Narod", se pač ne da ž njim pogajati (paktirati.) Dokler je pri Narodovcih narod prvo, vera pa zadnje, dokler v nasprotji z večino federalistov in z vsimi konservativci ^ svoje sočutje z rudečkarskimi republikanci na Spanjskem in Francoskem razodeva, z ljudmi, kteri ničesar bolj ne črtijo, nego vero in kat cerkev, tako dolgo sprava med nami in njimi ni mogoča. — Iz šmarsko-rogačkega okraja. Mnogo truda si prizadevajo „mladi", da bi spodbili „pravno" stranko. Grdo so nekdaj agitovali pruski najemniki zoper združene naše moči; pa prav redno jih zdaj „Narodova" stranka posnema, kakor bi od njih najeta bila. Dolgo jih je „konservativcev" ime jezilo in bodlo, zdaj jim je bav-bav „pravna" stranka Slovencev, ktevej kaj drzno očitajo, da je od „narodnega" programa odpadla. Kaj Vas moti? koga hočete s tem zmotiti? Kdo je odpadel od pravega narodnega programa, ali ne vi? ki ste zavrgli slavno geslo Strossma-jerjevo: „Vse za vero in domovino !" „Pravna" stranka vseh avstrijskih narodov vam roko podaja, vi pa ^ jo zaničljivo odbijate. Ce vam „SI. Gospodau" golo resnico naravnost poveda, mu pa zagrizenost očitate, ker mu odgovoriti ne morete, namesto tega pa vedno le kričite: Narodnost je v nevaršini! Neki SI. mladič je tudi k nam poslal novo-slovenski program v imenu okrajnega volilnega odbora. Naznanite nam vendar imena te neznane stvari, ki se okr. volilni odbor imenuje. Nesramnežu pa, ki je grda brezimna pisma v svet zagnal ter se z Rogačkim in Smarskim okrajem pobahal, rečemo le to, da je Ikar, ko je hotel visoko v solnce zleteti, v globoko morje trešil, ker ni modrega očeta poslušal. Za poduk in kratek čas. Gosposki frajmavrar, pa kmečki kristjan. Mojster predstolnik bere ukaz „velike deželne lože", ki naroča podružnici pri „treh solncih" : 1) Vsi časniki ali cajtinge, ki so v naših frajmavrarskih rokah, morajo ročno začeti žolč in strup bljuvati na papeža nezmotljivca, ga psovati, grditi, napadati na vsak način — pošteno ali nepošteno, to je vse eno. Ljudem se mora neprenehoma razkazovati in gosti, kako da je papež in jegova nezmotljivost nevarna, škodljiva in sovražna človeški „svobodi in omiki." To se pa mora tako dolgo ponavljati, dokler nismo papeža ob tla te-lebnoli in kakor zastarelega malika pobili, zdrobili in pokončali. 2) Vsem državnim uradnikom, kateri so frajmavrarji, ukazujemo, na vse kriplje pripoma-gati, da svoj cilj hitrej dosegnemo. Jibova fraj-mavrarska prisega velja več, kakor prisega storjena deželnemu poglavarju. Pri državni prisegi se gre le za državne namene, pri nas pa za najimenitnišo stvar na svetu: za „luč, omiko in svobodo!" 3) Po vseh mestih, trgih in vaseh se mora lj u d s t v o našuntati zoper papeža. Ves narod se ima razdražiti zoper rimskega malika. Kako pa se vse to naj vrši, pripuščamo modri opaznosti posameznih podružnic. Vsaka naj modro ozir jemlje na okoliščine kraja in ljudi. Zlasti se naj gleda na katoliške duhovnike in menihe, da jih kolikor mogoče pridobimo in nalovimo, ter kot najjakše pse na škofe in papeža nakujskamo. 4) Ukažemo, da se po vseh mestih, trgih in vaseh nabirajo podpisi zoper papeža nezmot-ljivca. Podpisi se morajo deželnemu vladarju predložiti, da nas nevarnega papeža obrani,- Sploh se pa „velika deželna loža" radostno nadeja, da bodo vse podružnice, vsi mojstri, vsi brat ji, pomočniki in učenci frajmavrarski svoje dolžnosti zvesto in natančno spol no vali, da vzajemno papeža in jegovo nezmotljivost iz jasnih vedrin „omike in svobode" trešimo in pahnemo v prepad mračnjaštva in črnovestuištva, iz katerega se je nesrečno izvalila. V imenu „velike deželne lože" pri „treh solncih" Elihu*), veliki mojster predstolnik. Nekoliko poskusov Narodove „omike" in „svobode". Praška „Politik" je opomiujala slovenske narodujake na spravo. „Narod" pa je zavrnil „Politik" s tem, da list ne ume slovenskih razmer. V dokaz temu opisuje nas kot nestrpne ljudi, ki „nastavljamo vero kot pištolo na prsi." — Kdo neki tako turško z Mladoslovenei dela? Mi ne tirjamo ne več, ne manj, kakor da zastopnik kat ljudstva ne glasuje za postave, ki so kat cerkvi in verskemu prepričanju ljudstva nasprotne. Kaj in kako da poslanec sam veruje, tega ne preiskujemo, za to bode on sam Bogu odgovor dajal. Mi sodimo poslanca po tem, kako da se javno, pri glasovanji o tacih stvareh obnaša. V istem članku piše „Nar." nadalje: „Naj narodnost, slovenstvo in Slovenijo vrag vzame, če ni vse to rimsko in papeško" — „govori Ulaga in Jeran pri nas." Ker je muhasti „Narod" te besede z znamnjem „ — " navedel, si utegne mar-sikteri bralec „Nar." misliti, da sva s čast. gosp. Jeranom res kdaj tako pisala. Nevredno je take bedarije zavračati, milujemo le bralce „Nar.", kte-rim se podajejo taki otrobi! Vprašati pa moramo „Narodovega" chef-redaktorja ali pa nja poma-gača, kje da sta se novičarske šege učila, imena vrednikov v polemiko vpletati, in še v tako šve-drasko polemiko?! Kdor svojega nasprotnika več ne spoštuje, ni tudi sam spoštovanja vreden in s pikanjem osob le kaže, da nja stvar na prav slabih nogah stoji. Nam gre edino le za stvar, česar vas tudi dnešnji uvodni članek uči. Hic Rhodus, hic salta! V listu 165. podžiga „slovenske študente", da naj „Narodovo" politiko proti „starokopitnikom" povsod branijo, razširjajo. Pred vsem: „Slovanje smo, to je prvo in najvišje!" Mi bi nasvetovali bolj poljuden poduk. Dijaci naj učč starše, brate, sestre, žlahto, sosede, da se ima odslej vsak Slovenec tako-le prekrižati: V imenu Čeha, (Poljak ni za nič) Hrvata in Slovenca! Amen. „Slovanje smo, to je prvo in najvišje!" — Dalje: dijaci naj spodbijajo pretvezo, s k»ero bodo „staroko-pitniki" pri volitvah proti našim lastnim ljudem agitirali, češ, „da je vera v nevarnosti, katere se tako nihče ne dotika. Take govorice so slepar-jenje itd." Kdor tedaj ljudstvu oči odpira ter mu kaže žalostni sad liberalizma, je slepar; kdor pa ljudem hvali brezversko šolo, civilni zakon, sedanji žalostni stan poglavarja sv. cerkve itd., ta dela pošteno, to so „dobre slovenske novine," katere naj dijaci, Narodovi „mladi prijatelji", širijo, „slabe in nazadnjaške" pa, kakor je n. p. „Danica", naj povsod zatirajo! „Nar." tedaj huj-ska zoper katoliške časnike, braneče sveto stvar, ob enem pa trdi, da ni vera v nevarnosti, da se je nihčer ne dotika! Jurček sosedu Mati-jašu mejo okoli travnika razdira, les krade in žge, da vsako živinče na travnik zamore. Ko se pa poškodovani Matijaš pritožuje in Jurčka zavrača, se ta izgovarja rekoč: Sej se nisem jaz tvojega travnika lotil. Kaj ne, da je Jurček grd zvi-jačnik ? In slednjič, da še eno povemo. „Nar.", ki se nikol vere in verskih reči ne dotakne, poroča, da preč. škof Mermillod protestuje pri dotični Švaj-carski vladi proti svojemu izgnanju; „Nar." pa psovajč prognanega škofa, da je ,,in partibus", t. j. brez škofije, pristavlja: „Ti ljudje ne dajo nikjer miru!" Če torej škof, kateremu so papež zarad njegovih izvrstnih lastnosti genevsko škofijo izročili, zoper to protestuje, da ga je dotična vlada silovito izgnala, se to pravi nepokoj delati! In tako govori list, ki ima na svojem praporji zapisano: „Za omiko in svobodo!" Obrnimo stvar. Če bi n. pr. Kranjska deželna vlada g. dra. Vošnjaka zarad presilne politične sape iz dežele izgnala, on bi pa, čuteč se žaljenega, proti temu protestiral, bi moral „Nar." tudi Vošnjaku nasproti reči: „Ti ljudje ne dajo nikjer mirti!" Oj zlata „svoboda", blažena „omika", katero „Nar." po Slovenskem širi! *) Frajmavrarji imajo med seboj izmišljena imena, zlasti judovska, da lehkeje pred svetom zakrijejo svoje črne namene. Politični ogled. Avstrijske dežele. Govori se, da se bo pri vladi nekaj spremenilo. Pa kaj: ali sistema, ali osobe ministrov in katere? tega ne ve nihčer povedati. Pravo je menda zadel dunajski dopisnik v „Politiki," ki pravi: Politična kriza, ki je zdaj na površji, bo morala še d ve stopnji storiti, preden kaj pravega pride. Za zdaj se utegne ministrom nálog dati, da svoj program (v konservativnem smislu) prenaredé. V to — pravi dopisnik — u-tegnejo vsi sedanji ministri brez obotavljanja privoliti, ker je težko spustiti, kar človek enkrat ima, in človek je tudi minister. — Druga stopnja pa bo, da se o s obe sedanjega ministerstva nekoliko spremené. To bo še le most do celó novega ministerstva in druge sisteme. — Od vzgor se hoče zavor podložiti liberalnim kolesom vladne mašine; od vzdol pa kriče toliko let pestovani in razvajeni liberalci: Naprej po liberalni stezi! To je sedanje politično stanje, kar se vidi iz vsega vladnega postopanja. Minister Stremayr je, kakor smo zadnjič omenili, zahtevanje svétnih profesorjev na vseučilišču v Inšpruku, da bi namreč Jezuitom, profesorjem bogoslovja, letos tudi aktivno volilno pravico vzel, kakor lani pasivno, odbil. Ker so pa liberalni prijatelji g. ministra strašno zarad tega vdelovali, češ, da je Stremayr zdaj celó prijatelj Jezuitov postal, kar je pri liberalcih osmi naglavni greh, so dobile vladne novine migljej, oteti ministra tega strašanskega suma. „Le v teoriji"— pišejo vladni sluge — je minister Jezuitom pravice povrnul, pr akti č n e vrednosti pa to nema, ker se po novi vseučilišni postavi iz vseh oddelkov vkupaj vseu-čilišni rektor voli, toraj ostanejo gotovo vsakokrat profesorji bogoslovja v manjšini! Tako se z eno roko daje, z drugo pa jemlje nazaj. Se bolj je potolažilo Strema}''r-ove prestrašene prijatelje to, kar se iz Trsta in Celovca poroča. Y Trstu so hoteli v liberalnih učiteljskih društvih protestirati proti minist, ukazu, ki zapoveduje učiteljem nadzorovati mladež pri cerkvenih opravilih. C. k. šolski nadzornik je pa liberalne učitelje potolažil, češ, da se ta ukaz v mestnih narodn. šolah ne bo zviševal, da torej protesta ni treba. Celovško škofijstvo se je pa pritožilo pri ministru, da se otroci mest-janske in narodne šole procesije na Telovo niso udeležili; pritožba se je vrgla pod klop! — Tako smo tedaj navzdol liberal, navzgor nekoliko konservativ. Vnenje države. Na Francoskem je veČina narodne skupščine sprejela vladni predlog, da se stalnemu komisijonuza čas, ko bo skupščina prestala zborovati (27. jul. do 3. nov.), pravica podeli, da sme sprožiti kazensko preiskavo proti vsem, ki bi narodno skupščino žalili. Nad tem sklepom se rudečkarji kar jeze pené, ker jim brani hujskati zoper konservativno večino nar. skupščine. — Sprejela se je tudi postava, ki določuje, kako da imajo vojaci svoje krščanske dolžnosti spolnovati. „Nar." se k temu smeje, češ „da bodo vojaci mogli zdaj redno k sv. meši in spovedi hoditi!" Na Spanjskem se bliža odločilna ura. Komunardi (internacijonalci) ali kakor se sami imenujejo: „brezsrajčkarji" — razsajajo po več mestih, požigajč hiše in moré ljudi, vlada pa, ki se zdaj skoro vsak tjeden preminja, nema dovolj-nih moči, puntarje strahovati, ker je njena voja ščina sama vsa vrtoglava. Če Bog da, bo pa trpljenja nesrečne dežele skoro konec, ker armada Don Karla, postavnega vladarja, srečno napreduje ter dobiva trdnjavo za trdnjavo Razne stvari. (Hudo vreme 15. t. m.) je na več krajih veliko škode napravilo. V Ljutomerskem okraji in v Haloških goricah je bila toča. V Strmeči je udarilo v vincarijo, ki je zgorela; pri sv. Križu je udarilo v kovačnico ter ubilo kovača, več drugih oseb pa, ki so v kovačnici vedrile, je omamilo. V Halozah je trešilo na šest krajih, in pogorelo je med drugim vinograjsko poslopje Ptujskega poštarja v št. Vidu. („Volksbl.") (Ne verujte sleparjem!) Kakor se nam piše iz V o z e n i c, trosijo tatinski špekulanti 1 a ž med ljudstvom, da so denarji, v Mariborski hranilnici vloženi, vsi zgubljeni! Mežnar pri neki podružnici je vsled tega vložene prihranjene denarje vzdignil in jih v cerkveni skrinji shranil. Po nekem babljetu se to razglasi in denarji so proč! — Z dobro vestjo rečemo, da so denarji v Marib. hranilnici celó varno vloženi, ker so porok s svojim imetkom mestni ustanovuiki hranilnice. (Kaj bi naj učitelj vse storil!) Od Svetinj pri Ormužu se nam poroča, da sta šla 2 šolska dečka na njivo detelje kosit. Jože zažene prvo-krat kóso, ko ravno France pred njo stopi. Kosa mu predere levo nogo, in ker Jože pomagati ni vedel, okrvavi France in umrje. Pri komisijonu se je pa godrnjalo, češ, da bi moral učitelj za take slučaje otroke podučevati! Koliko je pa drugih nesrečnih slučajev, za katere še komisijon sam ne ve! —Sicer je pa v Svetinjih šolsko poslopje komaj za 50 otrok, za šolo godnih je pa v fari nad 250! Od teh hodi redno komaj 20 v šolo, vseh bi tudi le samo 1 učitelj podučevati ne mogel. Vsega tega pa nemčurski šolski ogleda ne vidi! (Kat. pol. društvo pri sv. »MIII'ji na niči) ima 3. avgusta, 9. nedeljo po Binkoštih ob pol četrti uri po poldne občni zbor. Razprava bo važna, torej vabi k obilni udeležbi Odbor. (Nezaupnica dru. Vošnjaku.) „SI. Nar." (štev. 156.) zbada „Gospodarja", češ, da je „še tega lista (v očeh „Narodovcev" je namreč „Gospod." zdaj najnesramniši list) sram dokument (nezaupnico) na dan prinesti." — Da tega v poslednji 29. številki storili nismo, je bil eden uzrok ta, da nam je „dokument" še le v sredo v roke prišel, ko ga nismo več mogli v list spraviti. Drugi uzrok je pa eden stavek v nezaupnici, kte-rega bi morali popraviti, do česar pa pravice nemarno. Omenjeni stavek bi se namreč pravilno tako moral glasiti: „Vi (namreč dr. Vošnjak) hočete, da se katoliški starši silijo, svoje otroke pošiljati v šole, v kterih zamore po postavi tudi drugoverec učitelj biti." V nezaupnici je sicer ista reč, toda nekako predebelo rečena. Iz tega pa lehko sklepate, da ni to „od Kosarja diktirani spis", kakor „Nar." trdi. Je li kakor „Nar." pravi, nezaupnica res „polna laži", ko poudarja, da dr. Vošnjak z nemškimi liberalci drži, in da šunta učitelje na dnhovnike, ne more nikomur več dvomno biti, da je žalibog to resnica. On sam protestuje proti temu, da bi med „konservativne" Slovenec spadal. V dež. zboru ne drži s „konservativno" stranko, glasoval pa jeza šolsko postavo z nemškimi liberalci; v svojem „Tedniku" pa hoče tudi kmetsko ljudstvo k liberalizmu preobr-noti. Kdor pa je na tem stališči, ne more nemškim liberalcem neprijatelj biti, ako noče sam sebe pobijati, marveč je njih prijatelj in zaveznik, kar potrjujejo vsi liberalni nemški listi, ki se svojih novih, slovenskih zaveznikov — na sramoto slovenske opozicije — srčno veselé. Kdo da je nezaupnico sprožil, je res smešno preiskovanje; še bolj smešno je pa, da „Nar." kadar njemu alj njegovim varovancem neljubo resnico povemo, celó pobožen postane ter nas Kristusove vere spominja! Po „Norodovih" mislih je menda jedro vsega krščanstvo, da smejo liberalci v nesramnih, brezimnih listih in drugih spisih surovo udrihati po nas, nas ovajati pred svetom in psovati s „pravnim lopovstvom" in kar je ta-cih ljubeznjivih psovek več, mi bi se pa ganoti ne smeli! Kje ste se vendar ove prostomiselnosti navzeli? — (V Ptujski čitalnici) bo v nedeljo 27. julija veselica. Načrt je: Petje, igra na glasoviru in ci-trah, deklamacija in slednjič ples. Vljudno vabi ude in druge rodoljube Odbor. Tržna cena pretekli teden V Mariboru V Ptuju V Celju V Varaž-dinu fl. ¡ k. rt. k. fl. k fl. k. Pšonice vagan .... 7 00 6 30 8 — 5" 88 Rži „ .... 4 50 3 90 4 — 3 85 Ječmena „ .... 3 80 2 70 1 80 2 60 Ovsa „ .... 2 20 2 40 1 20 2 _ Turšiee (koruze) vagan . 4 60 4 20 4 10 4 05 Ajde „ . 4 20 3 70 5 — 3 74 Proc-a , 4 — 3 80 4 —. 3 6 Krompirja „ 2 — 1 60 1 80 1 — Sena.....cent . 1 50 1 50 1 — 1 _ Slame (v šopkih) „ 1 40 1 20 — 80 1 30 „ za steljo „ 90 — 80 — 60 — 85 Govedine funt .... — 30 _ 30 _ 32 — 22 Teletine „ .... _ 29 — 28 — 32 — 23 Svinj etine „ .... — 31 — 30 — 40 — 32 Slanine „ .... — 35 36 40 — 36 Loterij ne številke t V Trstu 19. julija 1873: 33 5 27 47 57. Prihodnje sreekanje: 2. avgusta. Hnjnovejši kiirr.i na Dunaju. Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. °/0 . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem . Ažijo srebra............. „ zlata............. A 1 kr. 68 i 30 166 I _ 109 — 5 1 29 1-3 P# Tetley-ov zdravilni pomoček za svinje. Najboljši, že več kot tisočkrat vspešno sku-šeni pomoček v skoro vseh svinjskih boleznih in najzanesljivša obramba proti kužnim boleznim, dobiva se pri M. Berdajs-u v Mariboru. D^ST Vsakemu zavitku pridjan je poduk. '"2&C Ces. kralj, dvoriti puškar v Mariboru ¡van 1. Erhart, 12 gld. do najvišje cene. 18 30 44 priporoča: Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od ... . puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) . . . Lefaucheux (lefošč) iz svila od ... . Lancaster (lenkaster) iz svila od ... . Revolverje . . . . 8 „ „ „ „ Pistole dvocevke . . 2 gld. 50 kr. „ enocevne . . 1 „ 30 „ Motu kupeija« S tem naznanjam p. n. občinstvu, da sim na tukajšnem tržišču pričel novo kupčijo z galanterijskim, drobnim- in norimberškim blagom. Naj bode moje podvzetje dobrovoljnosti vašej priporočeno. Z odličnim spoštovanjem Iran J'ac/ter. Maribor, v gosposki ulici, 6—6 v Pajerjevi hiši. Lepi travniki in polja Ponudba» za 16 oralov in 129□ Bežnjev površine, prav iz- V Pralnici M™ in deželnih pridelkov se vrstne zemlje, se prostovoljno takoj proclajo. sprejme pr-alitilcant ali pa učenec. Povprašati je pri Mariji is «m-. c/rm,vttxer. 2—3 trgovec v Maiiboiu. 1—2 v Leitersbergn, štev. 258. r P. n. gospodom posestnikom! Podpisano ravnateljstvo vabi vse posestnike ti' zavarovanji vsaKovrst" it i Si poljstiiSi pritietSiOV. Bila je in žita. spravljenega v kozolcih (stogih) ali W v kopicah, proti škcdi po požaru. W „Prva občna zavarovalna banka SLOVENIJA" se nadeja tem obilnejše udeležbe ^ po zitvarovmiji pridelkov, ker se sklepajo zavarovanja lehko na mesece in se s prav nizko premijo odvrnejo škode, ki ■ bi utegnile nastati po požaru. (V Zavarovalni oglasi se prejemajo pri ravnateljstvu v Ljubljani v lastni hiši banke K Slovenije v „Zvezdi", kakor tudi pri vseh okrajnih zastopnikih, kjer se dobivajo društvena Af pravila, tarife in razjasnila. 1 V Ljubljani dne 15. julija 1873. 1—3 Ravnateljstvo „prve občne zavarovalne banke SLOVENIJE". 2—3 Zavarovanje žita in sená proti ognju. Zdaj ko se je žetev pričela, naj podpisauo ravnateljstvo Kmetijske (pospo-