»Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi ^__________ vam ključ do zveličansk« narodne omike.** A. M. Slomšek. dS1®i Naročniki „Skrr. Gospodarja* ga dobirajo rautonj. Posebej naročen Ttdja s poštnina vred eno krono * Mirihi®”' *tenlke Teljajo 4 1»- — Naročnina se pošilja na npramištro .Našega Dstna* t ttakami it. Orila s .. oni- — Z* •"—»1« »• plačaj« od narodne rratioe (potit), če se enkrat mtiane, po 16 k, drakimt M k, trikrat 86 b. Krvavi dogodki v Trstu. Trst ^De ^ m- ie na u!icah v ProtU 6|oveSk» kri. Godile so se tamkaj grozne, Pov ie8Uioče stvari • • • Vsled dogodkov teh dni so s6 Ite. v globoko žalost cela vrsta družin. Udova •b ZA^a v °1,UPU> ker je izgubila zvestega tovariša kai°6eta .svoiira otročičem, zapuščeni otročiči pla-eA? P° izgubljenem redniku, mati in oče po svoji bjA1’ svojem sinu, brat in sestra po ljubljenem U' nevesta po izvoljencu svojega srca . ..! iMii ^a^eli so se nemiri s tem, da so kurjači na ^lo*1 Par°l)ro(lnega društva Lloyd prenehali z >. oi- Zahtevali so namesto 11 urnega dela 8 Q potem, da se za polovico kurjačev °°e.na straža na krovu in da jim v prostih tudi ni treba stražiti in delati na krovu. Ker iiju --------- MAJ. ISO. m V/ TU. IVV/l ^UrioA^0^0^110 dru8tvo n' usliSalo želj, začeli so ‘a<5t Štrajkati (ustavili so delo). V petek, dne Tfg. ’ m- so se jim pridružili vsi drugi delavci v k za iter n*so h016!’ več delati. Vsled tega je j v adal v Trstu občni nemir in nered. Prišlo bito dogodkov, ki jih hočemo opisati svojim Iju-'b P° oatankih poročilih »Slovenca -.«.c.,CLu nainuKin poročam »Slovenca* bvjj l1®'!1 slovenskih listov. Parobrodno društvo je ii5e ik’ ^a s.e delavci ne Šalijo in je že v soboto '»eiK . UC nanju lu je Z8 V SOJJUIO ug°dilo kurjačem v vseh zahtevah. Vendar fa*gl a Se tudi ta dan ni minola. Še-le ko je vlada v nedeljo dne 16. nagli sod in izjemno za Trst, poleglo se je počasi razburjenje. V četrtek, dne 13. februarja. 80 V ^etrtek že Štrajkali, niso več H rV v/v» v« oli ajfvau, LtJCJk/ hV8hn ^e. °k ur‘ ziutrai tega dne se je videlo ■1* n ° gibanie tržaške policije, ki se je postav-‘O h. a velikem in lesnem trgu pred namestništvom obla/raznimi velikimi podjetji. Videlo seje, da ,8*ati nekaj ter hoče razpolagati z vsemi 8redstvi. 0 tej uri ni Še kazalo nič na ^ij]a 0 stavko. Ulice so bile mirne. Takrat so se 2adnja pogajanja. V sredo zvečer so bili delavci Lloydovi sklenili na posebnem shodu, da Se pošljejo enkrat odposlance stavkujočih kurjačev in nekaj delavcev Lloydovega arsenala k ravnatelju Lloyda Becherju v zadnji pogovor. To se je v jutro dne 13. t. m. zgodilo. Odposlanstvo je zahtevalo odgovor na zahteve kurjačev. Predsednik Becher je ponovil, da je Lloyd pripravljen plačati izredne ure ter odložiti pričetek dela od 6. ure na 61/,. Glede ponočne straže na krovih je rekel, da rešitev o tej stvari ne spada v njegovo območje. Delavci so dobili torej nepovoljen odgovor. Temu je sledila stavka vseh delavcev Lloydovega arsenala. V hipu se je zvedel odgovor ravnatelja po vsem mestu ter razburil duhove. V ladijiiču Sv. Marka in v tehničnem zavodu so sklenili delavci, da se pridružijo tovarišem pri Lloydu, isto so storili kmalu tudi delavci ostalih večjih podjetij, kakor so: pivarna Holt, Osvaldella, Greenham, Metlikovitz, Bart itd. Tudi delavci v svobodni luki so zapuščali delo, zlasti oni pri Aangarji, a tudi pomožni delavci občinske plinarne. Gruče delavcev so polnile ulice ter dale mestu nenavaden izgled. Takrat je stavkalo že kakih 5000 oseb. Delavci, zapuSčaje svoje zavode, so se ustavljali pred drugimi zavodi ter pozivali tovariše, da puste delo. Povsodi so bile v prvi vrsti ženske. To se je zgodilo zlasti pred tovarno za linolej, kjer so Se delali. Istodobno se je izvršila demonstracija v občinski plinarni, kjer se je nabralo kakih 2000 delavcev. Nekateri so zvonili, drugi so kričali »mola* (pustite delol). Bil je krik in vpitje. V tem se je prikazala med delavci velikanska črna zastava z rudečimi zvezdami (anarhistična, prekucijska zastava). Krik se je podvojil. V tem se je prikazal ravnatelj, ki je izjavil, da se smejo odstraniti delavci, ki niso neobhodno potrebni. Šlo je stran kakih 100 delavcev. V tem so udrli v dvorišče policisti z golimi sabljami. Nastalo je ruvanje in suvanje, pri katerem je bilo aretiranih — so — kakili 10 delavcev. Policija se je polastila anarhistične zastave ter jo izročila komisarijatu pri Sv. Jakobu. Množica je zapuščala tovarno ter se razgubila pevaje »pesem delavcev*. V kratkem so skoro vsi delavci tudi manjših delavnic zapustili delo. Navadno so najprej izhajale ženske, potem so se vrata zapirala, a čez nekoliko časa so prišli ven tudi moški, katere se je skušalo še zadržati. Ob poludne se je primerilo prvo ranjenje na Korzu. Gruča delavcev je hodila mirno po korzo, kjer je naletela (pri kavarni Korzo) na oddelek policije z golimi sabljami. O tej priliki je bil ranjen prvi delavec na roki in — aretiran. Opoludne se je postavila stotina vojakov z nasajenimi bajoneti na velikem trgu, katerega so policisti — očistili ljudstva. Isti hip je prispela novica, da so izgredniki udrli v Lloydov magacin »panatiche* ter vse razdrli. Streljali so baje tudi iz revolverjev. Vojaštvo je razpršilo demonstrante. Popoldne so imeli različni delavci svoje shode, na katerih se je sklenilo, da jutri dne 14. febr. ustavijo delo. Ves večer je bilo na ulicah živahno gibanje. Gruče delavcev so se razgovarjale o dogodkih ter ugibale o prihodnjosti. Aretiranih je bilo kakih 20 oseb. V petek, dne 14. februarja. Položaj je postal ta dan resnejši. Na ulicah so zasvetile gole sablje in slišali so se poki pušk. Med vpitjem poulične množice se je začelo mešati ihtenje ranjencev in slovesa umirajočih. Mesto je bilo prepreženo z vojaškimi kordoni; ves promet ustavljen. Kmalu so začele dohajati prve vesti o spopadih s policijo in vojaštvom. Eno prvih nasilj se je vršilo v pekarni Viezzi. Gruča izgrednikov je pridrvita mimo ter zahtevala, naj se pekarna zapre. Pravijo, da je bil lastnik pripravljen ugoditi zahtevi, a da je pekova soproga vzela neko »štruco* ter jo vrgla med ljudi, češ, tu imate, če ste lačni. Na to pa je množica udrla v prodajalno ter razbila vse, kar je bilo v njej. Drugi zopet pravijo, da je nagovarjal neki policijski uradnik, ki je bil navzoč, naj ne zaprejo. Kakor v mnogih drugih slučajih, izvedela bo se tudi tukaj resnica še le Bog ve kdaj. Ženske, ki bašejo južno sadje, so se nabrale ter kričale pred skladišči, kjer se je še delalo, naj ustavijo delo, kar so tudi izvečine dosegle. Sploh so ženske igrale vse dni veliko ulogo ter so tudi primerno udeležene pri ranjenih in mrtvih. Pred vilo Reinelt, kjer stanuje namestnik, je stražila še od jutra stotnija vojakov. Ko se je nabrala pred vilo precejšnja množica izgrednikov, so jo vojaki s povešenimi bajoneti razgnali na dve strani. Popoldne so imeli delavci zborovanje. Ko j6 bilo zborovanje končano, se je vsa ogromna mno-ž ca — okoli 30.000 ljudi — usula po Ajcjuedottu, prepevaje delavske pesmi, proti sredini mesta-Kakih 100 malih pobalinov pa jo je krenilo proh sv. Ivanu. Pri Dreherjevi tovarni so se ustavili io začeli bombardirati okna. Dreherjevi gasilci so nastopili proti izgrednikom z brizganjem vode, kar pa ni pomagalo, ker brizgana voda ni dosezala tolpe. Kakor gosta toča je letelo kamenje v tovarniške zgradbe. Množici pa ni bilo dovolj, da \e razbila okna in drugo, ampak je začela pobija11 mestne svetilke ter iste iz tal ruvati in je potenb ko je razbila plinove cevi, zažigala iste, kar ie provzročilo velikanske plamene. Večina zborovalcev pa se je po shodu napotila proti sredini mesta in sicer proti velikem11 trgu. Vojaštvo jo je skušalo zaustaviti, a ni bil° mogoče. Slednjič je vojaštvo zaprlo uhod na velik' trg od strani borznega in gledališčnega trga. N8 borznem trgu je bila kmalu zbrana ogromna mn°' žica ljudstva, a nekateri prišli so po stranski*1 ulicah vsejedno na Veliki trg ter za hrbet on'1'1 vojakom, ki so blizu hotela Delorme zapirali P1^ z borznega trga na veliki trg. Poveljujoči stotm*1 Golia je radi tega zaukazal, da polovica voiakov obrne fronto proti velikemu trgu, tem vojakom 1 poveljeval nadporočnik Koppl, ki je neko žensk0; ne ve se radi česa, se sabljo podil proč in si Prl tem zlomil sabljo. Ljudstvo je bilo radi tega ogorčeno in 1. psovalo nadporočnika, kateremu je neki kamen, k je priletel od strani ljudstva, izbil kapo z gl^j Nadporočnik je na to svojim vojakom zapoven8 streljati, o čemur je bilo več oseb mrtvih ranjenih. Ko so vojaki, ki so zabranjevali uh0 z gledališkega trga na veliki trg, slišali strelja11!8’ streljali so tudi oni na ljudstvo, ki je bilo raz^8. šeno po gledališkem trgu. Tudi tu je bilo v8 mrtvih in ranjenih in so nekatere krog'1 priletele celo skozi okna v staro borzno poslopf' kjer je sedaj nastanjena pošta ter je jedna krog1! ranila nekega poštnega uradnika. Med kričanjem, psovanjem in upitjem se ni8 ljudstvo umikalo. Zvečer je bilo mesto tudi zuD® . v žalosti. Svetilke po mestu, zlasti na Korzu, ’ bile vse razbite. Mesto je bilo temno in zapuš^11 V soboto, dne 15. februarja. q0 Nemiri niso ponehali. Od ranega jutru j korakali po mestu, ob gostem dežju, močni vojaštva. Ob devetih so prilepljali lepake žup911.^ poživljajoče k miru. Ob 11. uri so začele h01^ po mestu gruče ljudi, pozivajoče meščanstvo, ^ razobesi znakove žalovanja. Popoludne je m?0 napadla s kamenjem nekega poročnika, ki j6™, povedoval kordon ob voglu trga Sv. Jakoba- ^ ževalo je kamenje nekaj minut, na kar je poročnik ustreliti večkrat proti cerkvi sv. Antona Starega in proti staremu mestu. Bilo je več ra-ojenih in dva mrtveca. Skoro istodobno so napadli vojake na novem trgu oziroma na ulici sv. Nikolaja. Vkljub opo-minom od strani poveljnika so leteli najrazličnejši predmeti na vojake, pravijo, da celo s streh in z oken. Častnik je velel streljati. Padlo je več oseb težko ranjenih, ena je umrla. Tudi v ulici Sv. Katarine so bili vojaki primorani rabiti orožje, toda niso streljali med ljudstvo nego v vižavo; cerkev svetega Antona novega je vsa razpraskana. Ob štirih popoludne, torej takrat, ko so pokale puške okolo cerkve Sv. Antona novega, se je izbralo razsodišče z županom na čelu, posvetovalo v magistratni palači o zahtevah kurjačev ter Hh sprejelo. Vest o tem se je kmalu raznesla po mestu ter uplivala blagodejno na razburjene množice. Delavci so še mirno hodili po mestu do okolo 8 ure ter se razšli, zapustivši na dežju in burji samo vojaške patrulje in — ostanke krvi. V nedeljo, dne 16. februarja. Vse živo po ulicah vzlic grozni burji, mrazu m naletavanju snega. Sedaj si čul tu, sedaj tam udarjanje na boben in glas vojaških trobent. Ljudje letali na kupe, da čujejo proglašanje — izjemnega stanja in naglega soda. Z izjemnim stanjem se zabranjuje zbiranje 'iudstva, se omejuje izdavanje listov, se prepo-Vedujejo zborovanja itd. Nagli sod ima namen, ^braniti vsaki upor. Kdor se udeleži upora ali Pedpihuje k uporu, se takoj postavi pred sodbo 'n ako je kriv, se kaznuje s smrtjo. Ako sodniki ^oglasno izrečejo, da je kriv, se smrtna kazen '*vrši praviloma dve uri po oznanilu sodbe. Du-^njski krvnik Lang se je pripeljal v Trst z dvema Pomagačema, da izvršuje svoj krvavi posel. Mir se v nedeljo ni več resno motil. V ponedeljek, dne 17. febr. Ker so se delavcem izpolnile želje, začnejo ž°Pet delati. Mesto je mirno; kaže se, da se je ^‘fnemu meščanstvu odvalil težek kamen od srca. ^?i je prebivalstvo v obče miroljubno in nič mu J' bolj tuje, nego da bi se hotelo protiviti oboro-i6m oblasti. Tisti, ki so provzročili izgrede, niso m Tržačani, niso bili Slovenci — prelito kri So na vesti zlobni hujskači. Cerkve za Žasa nemirov. q V cerkvah so bila vsa glavna vrata zaprta. 'irPrta so bila le mala stranska vrata v zakristije. a odredba je bila potrebna, kajti v petek se je gorilo, da mislijo izgredniki udreti v cerkev, napovedovanje je bilo izostalo ves čas izgredov, i cerkvi sv. Antona se ni v nedeljo vršila božja Sa. Pretresljivi prizori. V soboto popoludne se je zgodil pri cerkvi sv. Antona No/ega pri strelu med ljudstvo pretresljiv slučaj. Neki deček kakih deset let je hitel po stopnicah, ki vodijo k uhodu v cerkev. V tem ga je zadela kroglja in deček se je zgrudil na stopnjice in zaječal: «0 mama moja!» Deček je bil v hipu ves v krvi in kri se je vlila tudi po stopnjicah. Par mož je pograbilo dečka in ga odneslo v lekarno Verdabasso, ki je ravno nasproti cerkve. Ali za dečka ni bilo več pomoči, izdihnil je v malo trenotkih svojo mlado dušo. Tam, kjer so stale gruče štrajkovcev, oziroma onih, ki so to priliko porabili za svoje posebne namene, je bilo seveda čuti sikanja, žvižganja in raznih groženj na račun vojakov. Posebno debelo so gledali ljudje — ker niso vajeni gledati takih prizorov — ko so vsako posamično vojaško osebo spremljali po ulicah po dva do trije vojaki z nasajenimi bodali. Tu si videl vojaka, ki je nesel pismo na pošto, za njim možje z bodali; tam je nesel vojak kake skledice, morda kosilo kakemu naredniku, za njim pa možje z bodali ; tam je zopet hitel častnik s kakim poveljem častnikom, ki so zapovedovali vojakom na ulicah, za njim cel odelek mož z bodali. Pri nekaterih hišah so razbita okna do Četrtega nadstropja. _ Pri strelih v soboto je pal v množici nek oče mrtev poleg svojega sina. Sin je planil pred vojake in zaklical: »Ustrelili ste mi očeta, ustrelite tudi raene!» Nek častnik je bil s kamenjem nevarno ranjen. Razne ulice so podobne bojišču po bitki. Na tleh leže iz tal dvignjeni kameniti stebri, na katerih so stale plinove svetilke, in plošče, za katerimi se je hotela tuleča druhal zabarikadirati. V zidu cerkve sv. Antona tiči 38 krogelj. V nedelju je ljudstvo vrelo na pokopališče, ter so nekateri hoteli zagrebene mrtve šiloma izkopati, kar jim je pa zabranilo obilo zbrano vojaštvo, ki je preprečilo nadaljne izgrede, kateri bi se bili na pokopališču gotovo ponavljali, ako ne bi razsajala grozovita burja in sneg. Burja je bila taka, da je odnašala semtertje opeko s strehe. Kaj se bo zgodilo? Gotovo je, da so bili ljudje v Trstu od nekaterih brezvestnih ljudi nahujskani, naj dražijo in psujejo vojake in se jim ustavljajo. Ti ljudje pa niso bili delavci, ampak prekucijski agenti, anarhisti, ki so prišli od zunaj, bržčas tudi iz Italije, ljudstva hujskat. Državna zbornica je dne 18. lebr. sklenila, naj se vršijo skrbne preiskave in naj se krivci strogo kaznujejo. — Delavci mirno nadaljujejo svoje delo po delavnicah. Vse se je zanimalo pretekli dni za dogodke v Trstu in zato smo jih tudi mi našim bralcem natančneje popisali. Politični razgled. Celjska slovenska gimnazija je v veliki nevarnosti, ker se je v proračunskem odseku državnega zbora sprejel predlog nemškega grofa Stiirgkha, naj se slovenski razredi v Celju odpravijo. Slovenske poslance prosimo, da storijo vse, da ostanejo slovenski razredi v Celju. Na njih Študirajo sinovi kmetov iz celjskega okraja, katere bi preveC stalo, Ce bi morali sinove pošiljati v Maribor študirat. Vsi kmetje Čutimo s kmeti v celjskem okraju in hoCemo vedno ž njimi hoditi. Kmetje se moramo podpirati! Nemiri aa Španskem. V mestu Barceloni na Španskem se godijo enaki nemiri, kot nedavno v Trstu. Tudi tamkaj so delavci ustavili delo. Prišlo je že do spopadov med vojaki in delavci in tekla je že na obeh straneh kri. StavkujoCi delavci so umorili tudi tri delavce, ki so hoteli zopet priCeti z delom. Vojska v Jnžni Afriki. Burski general Kristijan Dewct je Angležem na južnoafriškem bojiSCu najbolj v želodcu, ker so menda prepričani, da ako njega premagajo, bi bil kmalu konCan krvavi ples. Ravno vsled tega mu skušajo na vse možne naCine priti do živega in ga dobiti v pest. A dosedaj se jim je izjalovil Se vsak poskus in tako tudi najnovejša velikanska gonja, ki so jo vprizorili proti njemu v noči od 6. na 7. t; m., o kateri smo na kratko že poročali. Po najnovejših poročilih je vodil ta izreden lov Kitchener sam in se pripravljal na njega že od novega leta sem z gradnjo novih stražnic ter z združenjem po-samnih vojaških krdel. Posebno živahno gibanje se je priCelo s pričetkom tega meseca v severovzhodnem delu Oranje države, kjer se je tedaj nahajal Dewet s svojimi oddelki. Ta je seveda pravočasno uvidel nevarnost ter se previdno umaknil v pokrajino med Franklortom in Lind-leyem južno od reke Vaal. Kitchener ju sedaj ni preostajalo nič drugega nego pomnožiti posadke stražnic ob železnicah Kronstadt-Pretorija, Kron-stadt-Lindley-Betlehem in Frankfort-Heilbronn-Wolvehoek. Dne 6. februarja je zbral vse razpoložljive čete ob reki Wilge, dotoku Vaala, in ob njenem levem dotoku Liebensbergs-Vlei od Frankforta doli do Betlehema. S temi kolonami je začel prodirati proti zahodu v smeri proti Heilbronnu oziroma Kronstadtu in potem proti železnici. V tem trenutku je bil Dewet s svojo armado omrežen od vseh strani; na severni, južni in zahodni strani so mu zapirale pot dobro zasedene stražnice, na vzhodni strani je pa poleg teh pritiskala nanj neprodorna, proti njemu prodirajoča angleška četa. Vrhu tega je bil pa Se ves čveterokot ograjen z dvojno ali trojno žično ograjo. Toda Dewetu tudi v tem trenutku ni upadel pogum. V naglici je razdelil svojo armado v manjše oddelke, razkropil na vse strani zastražene pokrajine ter jim naročil, naj se kakorkoli rešijo iz zagate in potem zberejo severozahodno od Heilbronna. Sam je pa mej tem z malim številom sobojevnikov prodrl vrsto stražnic na jugu mej Kronstadtom in Lindleyem, žično ograjo pa pretrgal na ta način, da je zapodil vanjo večjo četo volov. Neopazovan se je potem Dewet podal za vrsto stražnic najprej proti zahodu in potem na sever, kjer so »e polagoma zbirali njegovi oddelki, katerih nekateri so prodrli omrežje šele naslednjo noč. Drugo jutro ob prvem svitu so se Angleži zaman ozirali P° zaželjenem plenu — Dewetu. Bil je prost. Gospodarske stvari. Navzkrižno molzenje (dojenje). Dokazalo se je, da se dobi večja množina mleka in boljšega! ako se krava molze navzkriž, t. j. ne zaporedoma na eni strani in potem na drugi, ampak navzkriž Maščoba v mleku se s tem lahko pomnoži od do 97 gramov, namolze se pa tudi več mleka-Vzrok je, da se vsled navzkrižnega molzenja vime bolj razvija. Poskusite, gospodinje! Nekaj o purah. Pure, zlasti pa purani so kaj žilavi, tembolj so pa občutljive mlade puric® prve tri ali štiri tedne. Boljše je na purja jajc® puro nasaditi, kakor pa kuro. Pure so pri sedeniu bolj vztrajne, pozneje pa, kadar vodijo purice, veliko bolj pazljive in v hoji počasne. Koklja ie za purice prenagla, pogostoma noče tako dolg0 sedeti, kakor je potrebno za purja jajca, če Pa potem drugo kokljo nasadiš, tisti se pa mladi51 prehitro zvalijo in jih ne spozna za svoje. Pur® so pa pri sedenju tako vztrajne, da jih treb® včasih vzdigniti iz gnjezda, pa jim dati jesti i0 piti. Pura nese navadno v marcu ali aprilu, st®' rejše pure pa včasih že v zimi. Zimsko nesenj® se more zaprečiti s tem, da se pura zapre in s® ji daje manje jesti. Potem bo spomladi boljše nesi®-Jajca od starejših pur so veliko boljša kakor 00 mladih. Popolnoma dozori pura še le s tretii10 letom. V gnjezdo se ji lahko dene 15 do 19 jai®^ Mladičem dajaj sprva mehki sir, pomešan s ko' ruzno moko in s salato ali drugo zelenjadjo. P0' zneje jim dajaj manj sira, pa več moke in zeleni®01’ Potem tudi zrnje. Da uspevajo, morajo imeti do' volj prostora za gibanje. Železne uzde ali žvale ne dajaj v hu° zimi konju naglo v gobec, ker se zelo mrzleg železa jezik prime in tako dobi konj rano 0 jezik. Će nimaS tople vode pri rokah, porini uz° v mrzlo vodo, potem se jezik ne bo prijel želeZ in konja obvaruješ nepotrebnih bolečin. Razne novice in druge reči. Našim prijateljem! Da si je nas list prionu med poštenim slovenskim ljudstvom res uinogo prijateljev, kažejo nam tudi mnogoštevilni oopisi, posebno pozdravi iz vseh krajev in kotov ^venske domovine. Srčno radi bi vse, kar se ana posije, sprejeli v list, a kakor se naši ured-*ki v listnici opravičujejo, nimamo prostora. Polsti, različnih dogodkov, poročil o vojskah in ne-irih pa tudi ne moremo izpuščati, potem bi list n\ • zan'm*v- nekaj dopisov sprejmemo, eKaj pa jih moramo izpustiti. Ne zamerite nam, ragi dopisniki, to se zgodi le v korist listu. Naj-rpj bi se naSi zadregi opomoglo, da se list poveča. °da to stane denar! »Štajerca* podpirajo nemški famarji, advokati in Sparkase, nas pa puSčajo rgovci, advokati in posojilnice na cedilu. Mi se Piramo na svoje naročnike, na priprosto s 1 o-ljudstvo. In če bo nam slovensko lUdstvo ostalo tako naklonjeno kod dosedaj, če Se ”°bimo med njimi vsaj nekoliko naročnikov, potem 6 ne bomo ustrašili novih stroSkov. Storili bomo °rak naprej, našemu fantu bomo kupili nove ače. Dopisniki bodo potem v listu lahko našli Voje dopise. Upamo, da se po Veliki noči naš list e poveča. Živeli, Slovenci! k Kmetski shod v Konjicah, ki ga je imela mliško narodna stranka meseca januari ja, ne da . ,ru nekemu nemškutarskemu mazaču v »Šta-Koliko pa je njegovo črčkanje vredno, tuH^di se *z *e8a’ ie lažniivi mazač napadel bi 1 predsednika političnega društva za slovenje-^triski okraj, vrlega kmeta Oniča, zaradi nje-s. v®8a go vora v Konjicah, čeravno Onič na °du niti govoril ni. To dokazuje, da je zač že ud mogočne »Štajarčeve« bande laž J v®e v- Dokazuje pa tudi, da si »Štajerc« upa ^ Padati poštene slovenske kmete, nemških a mar je v in advokatov pa ne! tfon* ^aKole. Kar je bilo pri naSih nedavno W °k^nsk*h volitvah najbolj veselo, Vam tj.em kratko naznaniti. NaS Makolski «Janko», 1 ~~ Slovenec, kakor se sam imenuje, kadar SU potrebno zdi, v resnici pa stara posilinem-Stip • a zadnie kosti, mezinec bistriškega očeta dJerla • ta ljubeznivi Janko je že več ko leto Ce]i 0acd‘ trobil, da prihodnji župan Makolski bo te|: .gotovo «Nemec», namreč on sam. Toti «bu-'menuie on v svoji visoki učenosti Ital naSe katol. slovenske kmečke stranke, % n0.*?.1*. *t)uteljni»?! Pa glejte, kaj se je zgo- «0 D .... -----* * 1 x “ »‘Cjic, naj ac jc H0Ž. outeljm so pokazali, da so vrli, zavedni krgJ6’ ki stojijo kakor nepremakljive skale za svoje Poj^J^ko-slovensko prepričanje: Mali Stiger pa ni bor . 4uPan — oj groza, Se niti v občinski od-^ Prišel!! Buteljni?? Vuzenica. Mladenič Janez Zupanek je bil vsprejet v samostan čč. oo. karmelitov in se je odpeljal 13. svečana v Gradec. Bil je vzgled svojim vrstnikom. Rad je prebiral »Naš Dom«. Hiša Zupanekova je ena tistih belih vran v Vuzenici, ki so naročene na »Nas Dom«. Nekateri zaslepljeni gospodarji pa so odprli duri ptujskemu umazancu »Štajercu«. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. Od kar že izhajaš, preljubi »Naš Dom«, se še od nas ni ničesar bralo v tvojih predalih. In vendar bi bilo dobro, ako bi malo pošegetal naše posilinemce in prijatelje »Štajerca«. Zaščitnik »Štajerca« so nas gospod župan, ki slišijo na ime Škof. Prišli so s Prajzovskega, ker uradujejo popolnoma nemški, imajo pečat, kateri kaže, ako ga pritisneš na papir, slavni napis: »St. Jakob bei M ar b ur g«. Ali ni to krasno? NaS odbor je tudi deloma prijatelj »Štajerca«. So še v njem nekateri možje, ki nočejo nič slišati o ptujskem rokovnjaču. Gospod Kos, ki so ogleda mrličev, imajo tudi dosti priložnosti širiti svojega ljubljenega »Štajerčka«. Gospod posestnik Šante so pa svojega soseda g. Jarca tako nagovarjali, da so pustili »Slov. Gospodarja« in si naročili ptujskega kramarja. Ta dva gospoda delujeta v Spodnjem dolu. Poglejmo v Gornji dol. Tudi tam se nahajata dva pridna agitatorja »Štajerca«, brata Ferk. To so naSi narodnjaki. — Tukaj bodemo kmalu imeli občinske volitve. Možje, volilci! pokažite takrat, da ljubite svoj narod. — Imamo tudi bralno društvo, ali ste že slišali kedaj kaj o njem, gospod urednik? Ne! Jaz tudi ne; ker — spi. Sv. Rupert v Slov. gor. (Pojasnilo.) Ker neki nam dobro znani dopisun le ne miruje s svojimi lažnjivimi dopisi iz naše župnije v ptujskem grobokopu slovenskega kmeta ter blati naSo narodnost in za njo se potegujoče mladeniče, bi si marsikdo lahko mislil, da je naSa župnija čisto okužena po tem brezverskem nemčurju. Ali temu ni tako, ampak tudi pri nas gremo krepko naprej v narodnem oziru. V dokaz je, da Stejo nase, še komaj pred dvema mesecema na novo predramljeno bralno društvo že 150 udov, večina mladeničev, kateri z vsemi močmi delajo na to, da se širi naše narodno časopisje, posebno pa vrli «Naš Dom», a ptujski kramar pa da se izpodriva tako, da bo v kratki dobi pri nas za sušico umrl. Joj, joj, tedaj bo milo zdihoval oni dopisun! Da pa se nadalje ne smeši, svetujemo mu, naj pusti dopisovanje na stran, na katero se toliko razume, kakor zajec na boben! Iz Stoperc. Ker nam je pust belo sneženo odejo privoščil, smo se zopet morali s pečjo sprijazniti, kjer nam navadno po eden čita na glas vesele novice in druge podučne in zanimive ter za naše gospodarstvo potrebne stvari iz tebe, ljubi «NaS Dom». Zraven pa luščimo fižol in štejemo «Štajerčeve» podrepnike v naši fari, katerih je redno manj. — V Čermozišču je neki posestnik regulil in je pri regulanju izkopal okostje človeškega trupla in bojda čez par dnij zopet drugo okostje. Trupli sta ležali gotovo že do sto let. Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo dne 16. februarja je bil izvoljen cerkvenim ključarjem tukaj g. J. Kočar, kmet v Bolehnečicih, občeznan poštenjak in vrl Slovenec. — Dne 19. februarja smo spremili k zadnjemu počitku J. Suhača kmeta na Jamni. Rajnki je oskrboval dolgo vrsto let službo ubožnega očeta za našo faro. Pogreba se je vkljub slabemu vremenu udeležilo veliko ljudi. Domači pevci so mu zapeli doma in na pokopališču par žalostink. — Od 1. februarja sem imamo pismonošo, ki nam prinaša pisma in časnike na dom. To službo opravlja g. Belec, bivši občinski tajnik ali »Gemeindesekreter«, kakor se sam rad izraža. Mož je zvest naročnik »Štajerca«, katerega tudi pri vsaki priložnosti priporoča in pridno raz-širjuje. — V Slabtincih se postavlja nek fant z ovratnico ali kravato, ki se bliSči v mogočnih frankfurtarskih barvah. Ne vemo, dela li to iz nevednosti ali nalašč? — Pa Se nekaj! Pred kratkim pride eden izmed glavnih »Štajerčevih« ljubljencev v neko družbo. Tu ga nekdo izmed navzočih slučajno popraSa po imenu. Kaj si mislite, gospod urednik, kaj in kako je odgovoril? Le poslušajte, kako imenitno se je odrezal: »Mein Datum ist. ..« fz tega odgovora lahko sklepa vsak, kakšen modrijan je to. Iz Središča. Tudi mi Središčani vam poročamo, da nismo zaostali za drugimi okraji, kjer imajo bralna in druga društva. Hvala Bogu, tudi mi imamo pevsko in tamburaške društvo, katero nam prav dobro napreduje. In to se imamo zahvaliti našemu novemu orgljarju g. Serajniku, katerega hoče sicer neki orgljarček, «Štajerčev» pristaš izpodriniti, česar pa mi ne bomo pripustili! Iz Presike pri Središču. Vedno deževje tega meseca je povzročilo več nezgod. Nevarno je hoditi čez naSe slabe mostove in brvi. Dne 19. februarja je neki mož nesel tri svinjske kože k usnjarju v delo. Gredoč čez precej širok potok po neki slabi brvi, spodrkne mu in pade v potok. K sreči je bil potok obraščen z grmovjem, za katero se mož hitro prime in si pomore iz vode. Kože pa spusti, katere je bistra in naraščajoča voda hitro odnesla ter utopila. Dva dni jih že iščejo, pa brez uspeha. Kože bile so vredne do 15 kron. Župani! Brigajte se malo več za popravo mostov in brvi. Iz savinjske doline. Ptujski lažnjivi kljukec piše o mlekarni v Št. Juriju in poroča po svoji grdi navadi, da bi par gorkih preklicanim klerikalcem zasolil. No Jurče! dobro si jo pogodil. Bodi pa povedano vsem pravičnim in resnicoljubečim ljudem, da se omenjeni mlekarni res slabo godi, ker odborniki niso ubogali gosp. Jelovšeka, potovalnega učitelja, kateri je tukaj večkrat poučeval o mlekarskem zadružništvu, in nas vselej svaril pred napravo sira. — V zadrugi so izključno sami kmeti. Dopisnik lažnjivega kljukca prav dobro vč, da sta posebno dva odbornika silila na izdelovanje sira, katerih eden takoj toži obrekovalca, da bi b>l klerikalec, ako svoje ime podpiše, drugi odbornik je pa temu prijatelj. Dopisnik, res blaga duša, javka, da se je mleko preslabo plačevalo, na drugi strani mu ni prav, da je v blagajnici suša. Jurče! dobro se pozna, da je črnilo, s katero se piše »Rodoljub« in ptujski lažnjivi kljukec, že v Tvoje žile prišlo, in strup v Tvoje srce! Vransko. Dolgo že niste, gospod urednik, dobili poročila iz naše lepe fare. Gotovo ste ie radovedni, kako je kaj z nami. Poročam vam, da se vaš dober list kaj rad bere pri nas. Ljudje ne morejo pričakati dneva, ko pride «Naš Dom»-Vsak drugi petek ali vsako drugo nedeljo vidim trumoma ljudi iti na pošto po «Naš Dom». P8 tudi drugi dobri listi se pri nas berejo, kakor »Slovenski Gospodar*, »Domoljub* itd. Zadnji čas se je tudi začel širiti »Glasnik najsvetejših Src». Sla* bih listov pa naše ljudstvo ne mara. — Želel bi si še, da bi prišlo med vrste naših fantov in deklet več navdušenja. Preveč je še vse zaspano. Kako navdušena je v nekaterih krajih slovenska mladina' Sicer pa bo že boljše, če bomo začeli z mladeniškim in dekliškim društvom. Pravila so se že z8 obe društvi odposlala. — Mohorjeva družba ie sicer pri nas precej razširjena, pa še bi bila lahk° bolj. Vrančani, pristopite k tej tako koristni družbi’ Vsak, ki le zna brati in ki si more celo leto pr*' štediti 1 gld., bi moral biti ud Mohorjeve družbe’ Fantje in dekleta le na delo rodoljubno! Razšir' jajte pri znancih Mohorjevo družbo! Iz Otoka pri Bočni. Kakor potrebuje!0 vinogradi vročih dni, da jim grozdje dozori, ravfl0 tako potrebujemo mi suho in mrzlo zimo, da sl moremo les k žagam spraviti. Ker pri nas je leS glavni vir, les nam mora pokriti vse stroške. 2it° kupujemo vsi posestniki, razen dveh, pri živini že dobi nekaj, pa to ne zadostuje nikakor. Vse b' šlo rakovo pot, ako bi ne imeli gozdov. Saj itak nemoremo na boljše, čeravno prav prid8 rabimo sekiro. Upati pa je, da se cena lesu zv‘®s’ kar bi bila za nas velika dobrota. Letos nikak0 noče biti mrzlo, da bi zamrznile naše blatne ces* Slabih cest imamo žal v izobilju. Da imamo ta^ slabe ceste, je vzrok needinost in trmoglavost &e posestniki. Da bi postalo kmalu boljše! ,.,e Planina. Tržani in kmetje v okolici, vzbud1. se vendar nekoliko iz spanja 1 spoznajte svoje Pr'|j jatelje in varujte se svojih sovražnikov! Vaš prip®, je blagi, postrežljivi trgovec g. Friderik WambrecP ■ samer; on je veren katoličan, v njegovi najti liberalnih časnikov, posebno ne izdaji »Štajerca«. Torej svoji k svojim! — 55 — Iz Bizeljskega. Tudi mi smo začeli apozna-Va!i) kaj koristi dobro berilo, kako blaži duh in ^zvedruje srce — nasprotno pa kak strup so slabe ^l'ge ter časopisi za naša še nepokvarjena srca. dkar je tudi k nam začela kobacati ptujska ’krota* — smo spoznali, kake vrednosti je «Naš Uom») — tako nas zbira on pod našo narodno streho. — Ponosni smo, da nas je tako lepo šte-Vll° naročenih mladenk in mladeničev, ki vže ko-mai čakamo, kadar pride «Naš Dom» na pošto. T~ Izmed mnogih posestnikov kmetov nas je 10 j'klet in 14 fantov naročenih iz bizeljske fare na 'Naš Dom», med tem ko ga mnogo fantov dobiva ,°t prilogo «Slov. Gospodarja*. — Mislimo, da še °de mnogo mladine iz naše fare nas posnemalo J" zlasti ko jim bomo pokazali, kako zanimiv je a list ravno za slovensko mladino. — V kotu ‘°tle in Save stanujoči, bomo zlasti mi skerbeli, a se bode iz Brežic iz neke hiše, ki tudi sloven-groše vživa — le malo «Štajerčevega» «gifLa» ped nami raztreslo. — Raji srkamo zdravo hrano * »Našega Doma», kakor omoten strup iz ptuj-ke «krote». Bizeljski mladeniči in mladenke pojemajte nas, da tudi mi pokažemo svetu, da ekaj premoremo. — Za zdaj pa vsprejmite gosp. jadnik tisoč odkritosrčnih pozdravov od vdane Celjske mladine. Več fantov in deklet. Od Sv. Lovrenca na Bizeljskem. Ne jamo se! Bizeljska narodna dekleta se ne udarno jrekljivemu in lažnjivemu »Štajercu«. Pa da nas jPada lažnjivi »Štajerc«, to nas nikakor ne vzne-j lria, saj ga vzdržuje sama laž in obrekovanje. Iz spoznamo slovenska dekleta, da nas »Štajerc« jašno zavida, ker ne tavamo v narodni temi in er se še nismo dale po njem preslepiti. Zato smo j tudi ponosne na to in si tudi štejemo v čast, j smo v velikem številu naročene na »Naš Dom«, ijberemo pa tudi z veseljem vsako številko. Oi5emo tudi prav živahno in resno delati, kolikor L,j0če, da bode »Naš Dom« kraljeval v vsaki ganski hiši. Bizeljska dekleta glede razširjenja v ašega Doma« tekmujejo med seboj. »Naš Dom« — »Štajerc« — iz hiše! Ne udarno se, kakor v ha bodo udala sploh nikdar slovenska dekleta, f, esta pa ostanemo »Našemu Domu«, ki nas .Jdušuje, razveseljuje, podučuje in vzgaja. Živel aŠ DomI« Bizeljska dekleta. # * * Iz podjunske doline. Dobrlavas. Tudi iz uk'a krajev malokaj zanimivega. Močno je padel ijS) v nekaterih krajih je bilo močno zanešeno. ierravno to je bila nesreča za predzadnjega »Šta-|(sCa'; Ko je priromal v naš kraj in je hotel ti, V°i'm naročnikom, je revče v snegu obtičal in tni^hgel naprej. Trdosrčno ljudstvo pa je že tudi tt! al' ker se ga nobeden ni usmilil, in tako je aI celo noč zmrzovati v snegu. In kolika sramota še-le drugi dan — v nedeljo. — Ljudje so se iz njega norčevali — 3 iztisov ga je namreč tičalo v snegu — češ, da ljudi šteje, ki gredo v cerkev, — usmilil se ga pa nobeden ni. Ko so šli ljudje iz cerkve, teh treh »Štajercev« ni bilo več tam. Nekateri pravijo, da so se v sneg pogreznili, drugi celo trdijo, da so šli v cerkev, jaz tega ne vem, samo to vem, da je prišel eden izmed trojčkov v mojo hišo, in me je prosil, da bi ga poslal nazaj v Ptuj, da bi se tam za pečjo segrel in potem kam drugam romal, kam tega ne vem, samo to je rekel, da na Koroško ne pride več, ker so tukaj premrzli kraji in za njega premrzla srca. — Neki kmet pripoveduje, da je »Štajerca« poslal nazaj, čez osem dni pa je ravno isti iztis zopet prikobacal k njemu. Ker je oni kmet tudi bučelar, pravi, da je »Štajerc« ravno takšen kakor »strnišna žaba«, ta vedno sili k bučelam, in če jo bučelar tudi vrže daleč proč, tako čez nekaj dnij vendar zopet prikobaca nazaj. Svetujte nam, Vi gospod urednik, kaj naj se stori. — Nekateri kmetje so »Štajerca« že mnogokrat poslali nazaj in vendar zopet in zopet prihaja. — Plača ga seveda nobeden ne. (Druga ne pomaga, nego ga vstrajno nazaj pošiljati! Op. uredn.) Kaj je to? »Štajerc« je pisal že lansko leto, da izhaja v 12.000 iztisih. V prvi ali drugi številki pa piše, da je dobil par tisoč novih naročnikov in vendar izhaja letos tudi samo v 12.000 iztisih. — Ali se je lagal lansko leto ali se laže letos — po mojem mnenju zmiraj. V Rinkolah na Koroškem se je zgodila dne 19. svečana velika nesreča. Trije možje so napravljali kamenje za posestnika Jurija Creželnik. Ker pa je bilo ta dan južno vreme, je naenkrat začela skala pokati. Kmet je hotel še nekaj orodja zgrabiti, da bi ne prišlo pod kamenje, a naenkrat se vdere kamenje nanj, da je bil čisto posut. Eno celo uro so potem kopali, predno so ga rešili. Nesrečen kmet je močno poškodovan. Redka lovska sreča. Malokateri lovec se more ponašati s tako srečo, kakor gospod Edvard Englender, tovarnar pod Reberco na Koroškem, ki je 19. prosinca ustrelil z enim strelom dva srnjaka. , * . , . Tri četrt litra ruma v želodcu 14 letnega dečka. Nekako prvaštvo med pijanci bode zavzel 14-letni H. Spotz v Celovcu, ako bo z leti rasla njegova ljubezen do pijače. Ko so v Celovcu prodajali blago iz konkurzne mase trgovca Hermanna, umešal seje mej licitante 14-letni Spotz in podjetno se ponudil za prenašanje blaga. S posebno slastjo je prestavljal steklenice. Nakrat je omagal. Padel je in ni se zavedel. Skrivoma je popil mnogo ruma in se tako zastrupil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu iz želodca »izpumpali« tričetrt litra ruma. Sedaj je 14-letni Spotz zopet pri zavesti, samo »maček« ga še ni zapustil. _ 56 — Grozen umor v Mokronogu. Poročajo iz Mokronoga na Kranjskem, da je ondi umobolni Karol Koračin s sekiro ubil soseda Jožefa Gorenjca. Po storjenem dejanju se je Koračin smejal pred razsekanim Gorenjčevim truplom. Koračin je Gorenjca posekal, ker mu le ta ni hotel odpreti. Koračin je nato ob 10. uri zvečer s sekiro razdrl hiSna vrata. Gorenje je u8el, opravljen v same spodnje hlače, na prosto. Koračin pa je planil s sekiro za njim in mu je z mnogimi udarci razsekal črepinjo. Koračin je bil svoj čas rudar na Vestfalskem in ondi dalje časa v blaznici. Že nekaj dni je govoril, da bode koga ubil. Gorenje je bil 48 let star, oženjen in oče dveh otrok. Koračina so prijeli in zaprli v zapore sodišča v Mokronogu. „Vrag* gorel. V Mengšu se je Fran Kreč, vulgo Prehutc, na pustni torek napravil za »vraga« in se povil s predivom. Nek šaljivec je v gostilni, v kateri je »vrag« moško hodil gori in doli, prižgal pipo. Prahulc je mislil, da napravljen v »vraga« vse zmore, zato je zgrabil predivnati rep in ga pritaknil k šaljivčevi pipi, češ: »Saj vrag ne gori 1« Toda rep se je takoj vnel in v hipu je bil ves »vrag« v ognju. Dvema navzočima se je posrečilo ogenj pogasiti, vendar se je vrag tako opekel, da je moral v bolnišnico. Nenavadna posledica plesa. V Saležu na Krasu so leta 1901 o pustu plesali na skednju nekega premožnega kmeta. Spodaj je bil živinski hlev. Lep, mlad vol, ki ni bil dovzeten za to muzikalično skakanje, je začel divjati, zmešalo se mu je in je poginil. Smrt v valovih Kolpe. Iz Fare pri Kostelu se poroča: Dne 3 t. m. popoludne okoli četrte ure našla je grozno smrt v valovih Kolpe 201etna deklica Marija Grgorič iz tukajšne župnije. Imenovana deklica je peljala po čolnu nekaj žita iz kranjske strani na hrvaško stran v mlin. Na sredi Kolpe pa ji drog, s katerim je čoln krmarila, po nesreči pade v vodo, in tedaj je bila nesrečnica na milost in nemilost izročena Kolpi. Ljudje, ki so na bregu stali in zapazili to nesrečo, so ji kričali, naj se usede v čoln, da se ji ne bo nič žalega zgodilo (in res bi bila srečna, ko bi v čolnu ostala, ker ga je voda k bregu zanesla); a revica se je bala, da bo voda čoln zanesla na jez, kjer se gotovo prevrne, in je vsled tega skočila v vodo, kjer si pa ni mogla pomagati s plavanjem, kajti voda na tistem mestu je precej deroča, zraven pa v tem času še mrzla. Nekaj časa so jo še videli na površju, a kmalu je zginila pod vodo. Šli so jo precej s čolnom iskat, a je niso še do danes našli, in je bržkone tudi ne bodo, ker je Kolpa sedaj radi južnega vremena silno narasla. Veselje v kaj hi. Tudi v ječi se lahko kaj veselega dogodi. Ima pač vsaka stvar dvojno stran, solnčno in senčno. Dne 16. februarja je občinski redar v Neuddrflu pri Dunajskem Novemmeštu v svoji skrbnosti zaprl več »tičkov«, ki so mu jih prignali po odgonu (po »šubu«). Drugi dan jih j0 prišel nadzorovat s strogim obrazom. Toda ko j0 odprl vrata, koliko čuda in strahu, nobenega »tička« ni več v kletki. Potne kapljice stopijo redarju 00 strahu na čelo. Začel je preiskovati celico. Na tleh najde odprtino, skozi katero se je prišlo naravnost v vinsko klet. Redar stopi v vinsko klet, in kal zagledajo njegove oči ? Kakor kanon pijani so ležali njegovi varovanci pod velikim vinskim sodo©- K smrti obsojena žena. Pred sodišče© v Novem Jičinu je bila te dni obsojena k smrt1 nekoč jako imovita ženska Ana Stanzel. Ko }e zgubila vsled lastne krivde vse premoženje, ie svojo upnico Frančiško Klement v postelji zadavil® in je poskušala zadaviti tudi njenega moža. Vse priče so pričale o njeni krivdi. Predrzno žensk0 so obsodili k smrti na vešalah. Zopet Slovenec škof? Iz Baltimore Ameriki se poroča: V tukajšnjih duhovniških krogih se mnogo govori o tem, da dobi nadškoj Ireland v St. Paulu pomožnega škofa. Podrobnost' niso še prav nič znane, vendar so nekateri mnenj8’ da utegne ta čast doleteti našega rojaka č. gosp J. N. Stariho. Po nedolžnem radi umora obsojen vs0' učiliščnik. V Topeka v Ameriki je bil radi umor® obsojen vssučiliščnik Joh. Collins. Zagovorniki °h' sojenega velikošolca so dobili sedaj nove doka®e’ s katerimi bo mogoče dokazati popolno nedolžno8 njihovega klijenta, ki je bil obsojen radi umora desetletno ječo. Sedaj je umrl neki kaznjenec, k* je na smrtni postelji izpovedal, da je umoril tičnega moža s pomočjo nekega zamorca. Ta r oni zamorec sta bila namreč pri dotični obravn®^ glavni priči in na izpovedbo teh prič je obsodi* sodišče Collinsa v ječo. Smeh otrok. Po »Popotniku« posnamem0' Da smeh otrok večkrat velja več od zdravil, tem je vsak prepričan, ki pozna posebnosti det*0 dobe. Veselost prija detinji duši, ona ohrani otrok zdravega, v njej duh počiva, ona olajša premem® materije in ne dopušča utrujenosti premagati lesa. Zlasti pred spanjem naj bi se otrok raz^6 seljeval, kajti bolje vplivajo na njega vesele sapi1 nego da se trese otrok vso noč v strašnih sani® j Dr. Belaino, ki je proučeval detinjo dušo, PraJ da je mogoče po smehu spoznati značaj otpP^ Otroci, ki zgovarjajo glas »a«, kadar se smej0! ’ so zdravi in vesele narave. Melanholični otrok govarja ob smehu glas »e«. Naivni, bojami1^ otroci izgovarjajo »i«. Glas »u« pa kaže na P kvarjeno dušo. * Zažgala moževo brado. V Hazeltonu * Mike Rosniku njegova žena zažgala kosmato br® Poalfft tega je, da bo Rosnik vsled hudih opeklin ker se ji je, kakor pravi, zdela pregrda. okreval, in tudi če se mu to Se posreči, ne bo •niel nikdar več ednega uSesa in očesa. Žena je borila svoj neumni čin, ko je mož spal na postelji. Grozna nesreča se je zgodila v Nabrežini. j1 rane Kovačič iz Ruta na Goriškem in Jože! L-avrič iz Šempetra pri Gorici sta basala dinamit v mino. Bilo je deset paketov 25 kg. Paketi so 8e prehitro vneli. Ko so zagledali delavci, dim so zavpili, a je bilo že prepozno. Dinamit se ja raz-Jotel in zasul Kovačiča in Lavriča z razstreljenim kamenjem. Bila sta hipoma mrtva. Izkopali so ju ■zpod kamenja in prenesli na pokopališče. Pokopana sta bila na stroSke podjetnikov Faccanoni, ^olimbasti in Piani. V Vipavi utonil je v petek 22-letni Jože! “avletič iz Gabrij pri Sovodnjah. Pred Štirimi dnevi le» kakor pravijo, zbolel za tiiusom. Nekaj časa Potem pa se mu je začelo mešati in ker najbrže J", ^‘1° nikogar pri njem, je skočil skozi okno kake hri metre globoko na tla; od tod je tekel proti reki Vipavi ter skočil vanjo. Bredel je na onkraj vode proti vasi Peč. Slučajno je bil na onem kraju Poljski čuvaj in ta je nesrečneža zgrabil za nogo |n oprijevši se za neko drevo, skuSal ga potegniti '2 vode. Ali ni se mu posrečilo. Revež je koj za teni utonil. Potegnili so ga iz vode mrtvega in 8a prenesli v mrtvašnico na pokopališče. Ranjki je bil čvrst mladenič, drugi sin matere vdove ter vojak. Trikratna detomorilka. Porotno sodišče l Hannoveru je obsodilo k smrti 27-letno delavko /eroniko Kedziersko, ki je svoje nezakonske otroke 12 tet 1897, 1898 in 1900 utopila. Očeta teh treh ?trok 40-letnega oženjenega delavca Lorenca Tama l® sodiSče radi sokrivde pri umorih obsodilo v ^-letno ječo. Moja prijateljica. Prevel I. K. Huda je bila usoda, katera je kakor mnoge rUge tudi mene dovedla med neljube zidine javne 0mišnice, ali vendar ne morem, ne smem obilovati svojega bivanja v bolnišnici, kajti ravno amkaj se vsaki človek lahko mnogo nauči, šele gl aj sem videl pravo nesrečo, tukaj spoznal bedo : pastva, ko Adamovi otroci, podvrženi vsako-kim mukam, nestrpno in željno hrepenč po Ho6!? trenutku, kojega se vsi zdravi in veseli bojč, h»>-4i narare^ ona nemila neprijateljica življenja, iih a smrt Prereže nit njih bednega življenja, o reši zemeljskih muk ter tako dovede v našo pl>avo domovino .... večnost. , Kar se tiče moje bolezni, mi je bil vsaki zaukazan sprehod po vrtu. Na popoldanskih ^Prehodih srečaval sem vedno neko gospodično v allepsih letih; bila je visoke rasti, okroglega, a bledega lica in modrih očij. Z njo se je zmiraj sprehajala neka stareja žena. Dolgo nisem znal, zakaj jo neki vedno spremlja. Šele čez nekaj časa, ko me je bratranec one gospodične, — bil je moj dober prijatelj — z njo seznanil, sem videl, da je ubožica slepa. Od zdaj sem jo jel obiskovati tudi v njeni sobici, kjer se je z menoj jako ljubeznivo razgovarjala ter mi mnogo lepega pripovedovala. V svojem življenju še nisem našel tako plemenite ter potrpežljive duše. Slepa je bila, a zraven tega jo je še mučila sušica in dobro je znala, da je razun božje vsaka človeška pomoč nemogoča. Večkrat mi je govorila: »Zakaj bi se jezila nad svojo boleznijo? Kamorkoli se obrnemo, vidimo nevoljo in le Bog nam lahko pomaga. Tudi moja bolezen je od Boga in srečna sem, kajti z njo me opominja Bog vsaki dan, da se spominjam naše druge, prave domovine — večnosti. Danes še živimo, a jutri že lahko umrjemo. Od sveta pa itak nimamo mnogo pričakovati, ker nas pozabi, kakor hitro mu izginemo izpred očij.t Vselej so solze porosile moje oči, kadar mi je popolnoma vdana v božjo voljo tako govorila. Nekega dne mi je živo pripovedovala vse dogodke svojega življenja ter istinito naslikala bedo in nesrečo, koji sta njo kot dve verni sestri vse dni spremljali. Ko je nehala pripovedovati, obrnil sem se v stran, da bi ne videla mojih solz. Četudi je bila slepa, sem vendar skrival solze pred njo, da bi ji z njimi ne obudil še otožnejih čuvstev. Zakaj bi se pa tudi ne solzil, ko sem gledal to plemenito osebo v najlepših mladih letih, a slepo — oropano onega veselja in radosti, koje napolnjuje vsako tako mlado srce? Kako bi se ne solzil, ko jo je temu povrh v onih čilih letih mučila tudi največja neprijateljica človeštva, neozdravljiva sušica? Kdo je pa bila ta gospodična, bi zdaj že gotovo rad marsikateri bralec vprašal? Oglejmo si nekoliko natančneje njeno življenje in zvedeli bodemo, kako da je še tako mlada postala tako zelo nesrečna. Bila je hči nadučitelja Janka Ledeničarja v trgu L.; ime ji je bilo Marica. Že kot otrok je izgubila svojo dobro mater in tako je sameval Janko s svojo Marico mnogo let. Imel je lepo hišo in zelo rodovitno polje. Ali kaj mu naj koristi vse blago tega sveta, ker mu ne more nadomestiti tega, kar mu je bilo najmilejše in najdražje, namreč zveste tovarišice v življenju. Janko je bil nekdaj prvi veseljak in prijatelj družbe, zdaj pa je popolnoma umolknil ter skrbno negoval edino svojo Marico. Nikdo ni zamogel oveseliti nekdaj veselega nadučitelja, niti njegov angeljček Marica, kateri je od zdaj na materinem mestu stregla služabnica Dora. Po dovršeni ljudski šoli ostala je Marica pri očetu, ker ta ni mislil na kojo višjo izobrazbo svoje edinke. To dejstvo pa — 58 je iako ožalostilo F. Osojnika, bogatega trgovca ter dobrega in vernega Jankovega prijatelja. Nekega dne obišče Osojnik Janka in mu predbaciva sledeče: »SluSaj me, dragi Janko, tvoj sklep radi Marice mi nikakor ne ugaja. Zakaj je ne pošlješ v viSje dekliške Sole, da se tamkaj izobrazi njenemu stanu popolnoma primerno? Saj dobro znaš, da bo Sčasoma potrkal pri tebi kak boljši snubec in njena dozdajna naobrazba iz ljudske Sole ji nikakor ne more zadostovati. Hvala Bogu, imaS ja lepo premoženje!« Janko je sicer molčal, a vendar je poslal istega leta v jeseni svojo Marico v M ... sko samostansko učiteljišče. Čez 4 leta vrnila se je Marica zopet na očetov dom, pridobivši si obilo znanosti, kakor tudi raznih blagih kreposti. Marica je bila čednostna in jako lepa devojka, in tcraj ni čuda, da se je takoj oglasilo več snubačev iz boljših hiS, koji so prosili njene roke. Marica pa, kot prava krščanska deva ni gledala na imenitnost rodu ali visoke službe, ampak se vedno ravnala, slušajoča tudi klic svojega srca, po lepih besedah: »Ne srebro, niti zlato blago, le je blago, kar je srcu drago!« Marica je že našla ljubljenca svojega srca, namreč Andreja Osojnika, sina domačega trgovca, jako lepega, uglednega ter izobraženega mladeniča. Že v otroških letih sta bila vedno skupaj, pa tudi pozneje, ko sta odrastla, ni minul dan, da se ne bi vsaj nekoliko razgovarjala. Čutila sta drug za drugega in tako se je v teku časa vnel v njih srcih ogenj žarke ljubezni, ki jima je pričala, da sta stvarjena drug za drugega ter da ni najti sile, ki bi zamogla razdružiti njuni srci. Andrejev oče, jako prebrisan in ostroviden človek, je takoj te spletkarijo opazil, vse dobro premislil in končno se nekega dne podal k svojemu prijatelju Ledeničarju, da se z njim skupno razgovarja o tej ljubavni zadevi. Med drugim mu sledeče reče: »Čuj me, dragi Janko! Ti veš, kako razmerje je med najnimi otroki. Sicer ni bilo do-zdaj še nič slabega, a v teku časa bi prav lahko postalo. Prišel sem zato k tebi, da izprosim svojemu Andreju tvojo Marico. Znaš in tudi vidiš, da se staram in velikega ter težkega bremena raznih skrbij ne morem več nositi. Trgovina se mi tudi širi; zatorej sem sklenil Andreja oženiti ter mu oddati trgovino z vsem drugim posestvom. A svojemu Andreju bi ne mogel najti boljše in ljubše žene, sebi pa prijaznejše sinahe, kot je tvoja ljuba Marica. Daj samo svoj blagoslov, otroka se itak ljubita kot brat in sestra in stvar bo tako najboljše rešena.« Janko je nekaj časa molčal, potem pa mirno odgovoril: »Za to je še dovolj časa!« Na dolgo prijateljevo nagovarjanje je vendar Janko privolil in sklenila sta, da se ima vršiti svatba v dveh mesecih jako tiho in mirno. Drugi dan je prišel, kakor je sploh navada, Andrej sam snubit in očeta sta blagoslovila svoje otroke. Zdaj sta se čutila Andrej in Marica srečna, presrečna in ni bilo dneva, da ne bi obiskal Andrej svoja ljube Marice ter jo s čim že bodi v znak ljubezni obdaril. Kadar sta bila sama, sta se jako ljubko razgovarjala o sreči, o ljubezni, kako bodeta drug drugemu zvesta, kako bodeta v prihodnje vzajemno živela ter pri obilnem bogastvu pomagala tudi revam in ubožcem. Na praznik sv. Petra in Pavla vrnil se je Andrej iz bližnjega trga R. Solnce se je že bolj nagibalo k zatonu. Andrej zmučen od dolgega pota ter vročine, gre v domači vrt ter se vsede pod hladno lipo na klop. Ko se je že malo počil, sliši iz nadučiteljevega stanovanja prelepo pa tužno pesmico. Bila je Marica, ki je pevala kitico one znane narodne: V izbici svoji sedim, Zakaj li sama ne znam, Žalostna tukaj medlim, Ker noče, ne more več k nam. To pevanje ga je tako omamilo, da je sladko zaspal. Takoj je jel sanjati strašne sanje. V sanjah je iz Maričinega vrta slišal siavčeka pevati, in čim dalje in dalje je slavček gostoli), tem več rožic je iz zemlje vzrastlo in neki tajni glas mn je milo in tiho na uho šepeta!: »Slušaj, Andrej, ta glas. To je zadnje petje, ki ga slišiš, ta slavček ti peva v spomin, da si tudi ti bil nekdaj med živimi.« V sredini vrta so bile le bele cvetlice, kojim je Marica prilivala oblečena v popolnoma črno obleko. Po bledem licu so ji tekle britke solzice. Andrej je hotel k njej, a ni mogel. Naenkrat zasliši grom, strela se zažari in zemlja bobni kot bi bilo na sodnji dan..........on vidi od daleč same črne niti. .. .; ko se mu te približajo, opazi, da so to le sprevodi, ki se pomičejo k odprtemu grobu. Sliši tudi tako strašno zvenenje, kot bi zvonili vsi zvonovi sveta, in tako glasno plakanje, kakor če bi vsi ljudje ihteli. Sedaj prihajajo strahovi. . . Andrej se je sicer jako prestrašil, a vendar je imel toliko poguma, da je zavpil: »Poberi se mi, satan!« Strahovi izginjajo, on se pomiri, a takoj opazi v ozadju veliko svetlobo, ki se mu je približevala. V njej zapazi mnogo mrtvaških glav na žabjih nogah, ki se mu bližajo in skakajo čez njegovo glavo. Andrej ves prestrašen kliče n« pomoč angelja varuha.... zasliši strašen krič. • misli, da mora umreti.... težko diha.... trudi se izgovoriti samo eno ime, namreč Marica, ** vse zastonj. Krvavi pot ga je polil po čelu. * teh mukah dojde nekdo k njemu, mu položi rok« na čelo, svojo glavo položi na njegove prsi, !?a začne poljubovati ter s solzami močiti njegf>v° čelo.. . . on spozna to osebo, a še predno izg0' vori njeno ime, se zbudi ter potolaži, ker so ga te muke morile le v sanjah. Dolgo je razmišljeval o teh strašnih sanjah; pri večerji je bil popolnoma tih in celo noč skoraj Ai zatisnil očesa. Zmiraj so ga mučile one grozne 8anje. Vstal je jako rano ter se podal ven pod ^ilo nebo, misleč da ga bo pomiril sveži jutranji srak ter mu pregnal duhomorne misli. A vse sastonj. Popoldne je vzel puško ter odšel na bližnjo gosto obraščeno, a jako močvirnato planjavo nad divje race. Mislil je, da si bo z lovom pregnal vse one strašne misli, ki so ga vznemirjale ves Predpoldan, zvečer pa svojo ljubo Marico razveselil s kakšno tolsto raco. Na lovu je bil jako srečen. se je vračal domu, kar zasliši onstran neke Sume po vodi pljuskati divje race. Hitro nabije Puško, napne petelina ter se plazi kolikor mogoče liho proti oni vodi. Med tem pa se zadene puška, sojo je jako nesrečno nesel, med vejevjem goste Sume, petelin se sproži, puška poči.... Andrej, 2adet v glavo se zgrudi na gozdni mah. Prinesli 8o ga popolnoma s krvjo oblitega polumrtvega v očetovo hišo. Marica, zvedevši grozno nesrečo svojega Premilega zaročenca, omedli.... ter se zvrne “leda na tla. Dolgo, dolgo časa je preteklo, predno da se je zopet zavedla. Zbere vse svoje, skoraj Potrte moči, hiti v divjem teku proti Osojniku ter 8e vrže vsled groznega obupa popolnoma one-^eščena na svojega ljubljenca... zdaj polumrtvega Andreja. Z britkimi solzami mu je močila ter lajšala bolest. Andrej se valja dolgo, dolgo v groznih jttukah. Konečno pa izdihne v njenem naročju z besedami: »Marica, oprosti... z Bogom!« Marico so prinesli domu. Plakala je noč in dan za svojim dragim. Nikdo na svetu je ni za-jdogel potolažiti. Njena tolažba so bile vroče solze, •d so ji izjedale oči, sušile lice. Nekega jutra vpraša ?vojo služabnico Doro: »Koliko je ura?« »Deset odgovori Dora. Nato začne Marica britko jokati .... sirota je namreč vsled prevročih solz pepela. Ni ji bilo pomoči. Marica ni videla več elega dneva, ni zrla zlatega solnca, ni se vese-,a pisanih cvetlic, bujne narave.... ostala je slepa. Oče Maričin, že itak tako tihi Janko ni ‘amogel prenesti tega udarca. Slabel je od dne 0 dne, dokler se ni povrnil v zemljo, iz katere le bil vzet. Marica je vsa vdana v božjo voljo priporo-■vši se v pobožni molitvi Bogu voljno prenašala '8e britke udarce svojih mladih let. Dve leti je ^prenehoma pohajala na pokopališče ter obiskoma dve ljubi ji gomili in to je bila vsa njena °lažba teh dolgih, bednih dni. V molitvi je iskala Pemoč, a v molitvi je tudi našla moč in potrpe-1‘vost. Pri teh obiskih pa je popolnoma obolela .6r si nakopala še neozdravljivo sušico. Uvidela p da ji ni pomoči. Prodala je hišo s posestvom odšla v bolnišnico usmiljenih sester v M--------, ter sem se tudi jaz z njo seznanil. Prešla sta dva dni, da je nisem obiskal. Tretji dan sem zvedel, da je prejela sv. popotnico, namreč spoved in sv. obhajilo. Istega dne sem jo zopet obiskal. Tožila mi je, da ji je obolela zvesta služabnica Dora ter da ji zdaj streže neka druga, dobra in plemenita duša, namreč sestra Arsacija. Ni mogla najti besedij, s kojimi bi lahko dovolj hvalila to sestro, ki ji je stregla kot kak angelj varih ali kot prava samaritanka. Tudi ti ne moreš kaj plemenitejšega na svetu najti, kakor je ljubezen, s kojo te službenice Jezusove, ki so se odrekle svetu, strežejo bolnikom. Zunaj je tiha in mirna noč. V mali izbici drhti sirota Marica, bledi v licu ter se bori s smrtjo. Ni nikogar pri njej. Sirota vzdihuje ter govori: »Ah, kaj si hočem nesrečnica; sto bolečin se me je lotilo, a nimam nikogar, ki bi prišel k meni ter mi prinesel kapljo vode!« Naenkrat vstopi v izbo devojka v črni opravi, sestra Arsacija, ki je slišala vzdihe Maričine. Pobožna sestra jo milo tolaži, rekoč: »Obrni svoje oči proti nebu ter se priporočaj božji volji, draga sestra! Dvigni roke proti nebu, tvoji drugi, vekovečni domovini!« Siroti Marici se pojavijo solzice na očeh pri teh besedah: »Ah, Oče nebeški, Tebi se zahvaljujem, da si mi poslal tega angelja. V istini, niti mati bi mi ne mogla bolje streči, lepše za me skrbeti. Tako pa bodem tukaj pod tem varstvom lahko in mirno umrla.« Marica se je pomirila. Sestra Arsacija ji je podala v roko križ, kojega je ona poljubljala ter med globokimi vzdihi blagoslavljala dobro sestro. Polnoč je. Zgoraj v Maričini izbici je ugasnila luč. Na nebu je sijal mesec ter se skril zdaj za kak oblaček, zdaj zopet jasno zasvetil okno bolnišnice. V Maričini sobici kleči sestra Arsacija zraven njene postelje ter moli.......... za pokojno dušico blage Marice. Slikovita noč je spremljala plemenito dušo pokojnice v drugo boljšo domovino .... večnost. A jaz ti kličem, draga prijateljica Marica: »Slava tebi in tvojemu junaštvu 1 Bog ti daj večni mir in sladki pokoj. A tebi se, mila sestra Arsacija iskreno zahvaljujem za tvojo velikodušno človekoljubi je!« Ustnica uredništva. G. dopisnik iz Griž: Pride na vrsto! — Iz Črešnic pri Konjicah: Pisma ne moremo priobčiti, ker bi nas spravilo v kajho. Kdo pa bi Vam potem „Naš I)om“ pisal? — G. dopisnik v Logarovcih: Porabimo o priliki I — Vsem dopisnikom : Opozarjamo svoje dopisnike, da se spisi, ki pridejo v ponedeljek ali pozneje pred četrtkom, katerega izide „Naš Dom“, ne morejo več sprejeti, ker sklenemo uredništvo zaradi velikega števila iztisov že v ponedeljek. Prosimo še tudi enkrat: Le kratko, le kratko, naš list je majhen! Ako pa boste nam pridno nabirali naročnike, ga povečamo! — Mnogo pozdravov tudi tokrat nismo mogli sprejeti! Oprostite, ni prostora. Mnogo spisov se hrani in če bo kazalo, se priobčijo. H azglediilee |\ za Velikonoč! z natisom: Vesele velikonočne praznike'! priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Prodajalcem preoejlen popust! ■ I I Vlradne w zavitke z nat inom in brez nat isa, vsaUe rciUeotitt In Kakor osti priporoča Tiskarna s v. Cirila v Maribora. I I i Tiskarna sy. Cirila v Mariboru koroške ulice štev. C» priporoča naslednje knjige: Marija žalostna mati. Molitvenik za počeščenje matere božje sedem žalosti z dodatkom za očitno in domačo službo božjo-Šesti predelan in pomnožen natis z krasno sliko Marija žalostna mati. Za postni cas najbolj primeren molitvenik; z večjim tiskom-Spisal Franc Ser. Bezjak, knezoškofijs^ duhovni svetovalec in župnik. Cena: v platno vezano z barvano obrezo 1 K 20, v usnji vezano z zlato obrezo 2 K 40; s pošto 10 vinarjev več. Ključek nebeški. Molitvenik za bogo; ljubno mladino s krasno sliko Jezus prijatelj otrok. Sestavil Ivan Skuhala. Cena: ukusno vezan v platno 60 v, s pošto 70 v. Duhovni vrtec ali molitvenik za katoli^ mladež s podukom za sveto birmo. Najbolj primerno darilo za birmance. Z lepo sliko Jezus nebeški vrtnar. Peti natis. Cena: veza'1 v usnji z barvano obrezo 1 K 50, z zlato obrezo 1 K 70, s kopčijo 1 K 90; po pošti 10 vinarjev več. Sveto opravilo. Molitvenik za mladino i" tudi za odrasle. Spisal Jožef Čede, kapelam Cena: v platno vezano 70 v, v usnjo vezan0 z zlato obrezo 1 K 60 v; po pošti 10 v več- Venec pobožnih molitev in svetil1 pesmi za očitno in domačo službo boŽj0 bogoljubnih kristijanov. Spisal duhovnik lavantinske škofije. Sedmi pomnoženi nati8. Knjiga ima lepo sliko Marije brez madež*1 spočete, potem mašne molitve, venec pobožni!' molitev in 290 svetih pesmi. Jako priljublj611 molitvenik. Cena: vezan v usnji z barvan0 obrezo 2 K 80, z zlato obrezo 3 K vezan v šagrin-usnje z zlato obrezo 3 K 40! s pošto 20 vinarjev več. Katekizem O zakonu. Navod za katoliške zaročence in zakonske. Po P. Jožefu Holler, O. Ss. R., poslovenil duhovnik lavantinske škofije. Cena: 1 komad 30 vin., s pošto 35 vinarjev. **Ukve božje V naravi. Spisal dr. Alban Stolz, podomačil P. Hrisogon Majar, O. S. F. Cena knjižice 30 v, s pošto 10 v več. ^ Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8°. Cena je 60 vin., po pošti 70 vinarjev. 'Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°. Cena knjige: broširana 70 v, kartonirana 90 v, v platno vezana 1 K 20 v; s pošto 10 vin. več. ^ovenske knjižice: Pod lipo I. zvezek. Črtice iz slovenske zgodovine. Stari Slovani. Za priprosto ljudstvo spisal Dobrogoj Velčki. Cena: 30 vin., s pošto 5 vin. več. ^cijalni demokrati novi kmečki prijatelji. Kmečko vprašanje zlasti z ozirom na knjižnico „Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek". Cena za 1 komad 6 vin., s pošto 11 vin., 50 komadov 2 K 50 vin., ^ s pošto 2 K 80 vinarjev. Kmetijska zadruga. Knjižica, ki uči, kaj kmetijske zadruge pomenijo, kako se snujejo in kako se uspešno vodijo. Spisal Ivan Kač. Komad 40 v, s pošto 45 v. Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal Simon Gaberc, župnik Framski. Ponatis iz „Slovenskega Gospodarja". S šestimi podobami. Cena knjige ^ 40 v, po pošti 45 vinarjev. ^birka narodnih pesmi I. i» II- snopič. Z priljudnimi, narodnimi in drugimi znanimi pesmi. Cena posameznemu snopiču 20 vin., s pošto 23 vinarjev. H a zgled niee £1 za Velikonoč! z natisom: VESELA ALELUJA! priporoča Tiskarna sv, Cirila v Mariboru. Prodajalcem precejien popast! Za izdelovanje diplom za častne občane po primerno nizki ceni se priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. - G2 — Obrednik za Cerkvenike ali natančen poduk za cerkvene služabnike. Neobhođno potrebna knjiga za Velikonoč in sploh za celo cerkveno leto. Cena 80 vin., po pošti 85 vinarjev. Venec svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristijanov. Sed®* natis. Cena za komad 1 K 50; s pošto 1 K 60 vinarjev. Družbene bukvice za dekleta, ki so prt dekliški ali križevski družbi in tudi za drug6 pobožne ženske. Dvanajsti natis. Cena* v usnji vezane z mramornato obrezo 2 K 60) z zlato obrezo 3 K; s pošto 20 vin. več. Vsakovrstne podobice, rožnc vence in druge devocijonalije s slovel*' skimi napisi. Spomini na prvo sveto obhajil0 4—30 v. Opozarjamo posebno na lepe spominke Z*1 rajne s črnimi obrobki. Tisek na zadnji strani oskrbimo točno in po ceni. Kožne Vence vsake velikosti in kakovost* prodajamo na drobno in debelo, tudi roŽH° vence žalostne Katere Božj° in preč. Spočetja itd. Istotake sve' tinjice s slovenskim napisoiD' Imamo lepe niklaste in meden0 križece za rožne vence, na steno i11 posebno za častite duhovnike za sprevidenj6 bolnikov. II MlaspoMfJaJo »e sumo I | proti preit plavita. Zneski pod | 2 It se pošljejo lahko tudi ** znamkah. Bolete za stojino na živinskih sejmih s tekočimi številkami nareja na X zahtevanje točno in po ceni W Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Mariboru. ^ Rodoljubi! Mladeniči! Sirite „Naš Dom!64 Na delo rodoljubno! Za veliko noč in za mesec majnik! Slovenski ateliei* Priporoča preč. duhovščini: v grobu ležeče in na taber-j'akelnu stoječe izveličarje, ljurdske device podobe z votlinami in brez, vse umetno izdelano in fino slikano, dalje vse druge v stroko cerkvenih del spadajoči izdelke. ^ Za vsako poljubno delo pošljem orig. fotografije. “^0 Naslov Konrad Skaza, St. Ulricli, Groden, Tirol. 3 3-i Orglarska šola. V kratkem bodem vstanovil orglarsko Solo, kakorSno sem že prejžne čase vodil. Mnogi si služijo svoj kruh kot orglavci iz moje Sole. Mladenči, za to sposobni, naj se pri meni zg! ase. Srečko Pirc, 2 3—2 Maribor, Weinbaugasse 23. dooooodbddbo Slovenci! darujte za družbo sv. Cirila i Metoda! oooooooooooo Tiskarna SVa Cil^lESI Tisk in zaloga »Slovenskega Gospodarja" in „Nag Dom“. Tisk „SUdstelrische Fresse" in „Voditelja". z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vse v nje stroko spadajoče reči: Tisk „Cerkv uradnega lista", Uradnih listov c. kr. okrajnih glavarstev Celje in Brežice. Za urade, odvetnike in notarje: Vsakovrstne formulare, tabclice, pooblastila, blankete, ekspenzarije, pobotnice itd. Za trgovce: Cenike, okrožnice, račune, fakture, memorande, naznanila, priporočila, vožne liste, pisma, vizitke, kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za hoteje in gostilnice: Jedilne liste, etikete za steklenice, račune za natakarje, knjige za vknjižbo ptujcev itd. Za založnike: Knjige, brošurice, časopise, strokovne liste, slavnostna pisma, imenike za knjižnice itd. itd. Za razne korporacije in društva: Pravila, letna poročila, pesmarice s sekiricami, pristopnice za člane, vabila za veselice in ples, diplome, plačilne knjižnice, blagajniške knjige itd. Vsakovrstne tiskovine: Zaloga vsak o vrstnih tiskovin za kn. ik. župnijske in občinske urade, Za krajne iolske svete In iole. ^nsi! Lepake vsake vrste in velikosti, poročite liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke itd. Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor. CktkoTa št. poštnoga hranil, grada 825.010. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za posojilnice, o. kr. bilježnike, za odvetnike in zasebnike. - (U — Pozor! Maribor, Pozor! Gosposka ulica II. Za spomlad priporočam mojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po naj nižji ceni in sicer: sukno za gospode meter od 60 kr. naprej, zgotovljene srajce 1 kos od 59 kr. naprej blago za hlače 7? 77 35 77 77 spodnje hlače 77 77 77 30 „ sukno za obleke 7) 77 20 77 77 slamnice 77 77 77 80 „ Croise n 77 19 77 77 namizni prti 77 77 77 35 „ „ cefir 77 77 20 77 77 servijete 77 77 77 20 „ „ satin 77 77 25 77 77 obrisalke 77 77 77 19 n modra tkanina 77 77 18 77 77 robci 77 77 77 4 „ „ vojaško platno 77 77 12 77 77 svileni robci 77 77 77 70 „ pisano platno 77 77 16 77 77 Vsakovrstni nodšivi za oMeto po zelo znižanili cep 4 1—3 Proseč slavno p. n. občinstvo za obilni obisk beležim z odličnim spoštovanjem Matija Sterg-a*** Za oznanila o živinjskih sejmih, stavbenskih razpisih za zidanje občinskih in šolskih poslopij najbojj primeren ker je najbolj razširjen po slovenskem Štajerskem ‘ ' ‘ ikor d ' ' - - - in Koroškem, kakor deloma tndi po Kranjskem. laslmjn v I 11.000 iztisili. Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Edv. Jonas. Tisk tiskarne sv. Ciril*'