Stev. 13. V Ljubljani, 27. marca 1914. L1V. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Učiteljski TovarlS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2'50 „ posamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrSčenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 16 K. Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati tranko. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Vzpored našim velikonočnim zborovanjem v Mariboru (Narodni dom). I. Na Velikonočni ponedeljek ob pol 10. uri odborova seja. II. Isti dan popoldne ob 3. uri delega-cijsko zborovanje. 1. Poročila odbornikov. 2. Določitev vzporeda za občni zbor. 3. Sanacija Zavezinih listov. (Lud. Černej.) 4. Poslovni red Zaveze. (Fr. Brinar.) 5. Učiteljska gospodarska zadruga. (L. Černej.) 6. Predlogi. 7. Volitve: a) predsednika, namestnika in odbornikov; b) treh pregledovalcev računov; c) odbornikov za Lehrerbund; d) delegatov za Lehrerbund in e) delegatov za Zavezino skupščino. 8. Slučajnosti. III. Odborova seja v svrho konstituiranja. IV. Občni zbor v torek predpoldne ob pol 10. uri. L Poročilo o delegacijskem zborovanju. 1. »Ptiči selci« in »zasledovale i«. Kaj hočejo in kaj reče naše učiteljstvo k tej novi struji? (Ravnatelj Schreiner.) 3. Altruizem. Njega moč in veljava v družnem življenju. (Tovariš Avg. Požegar.) Delegacijskega zborovanja se smejo udeležiti le delegati, ki naj pridejo polno-številno. — Na občni zbor v torek pa pridite vsi, ki Vam je količkaj mogoče. Okr. učit. društva, skrbite za številno udeležbo! Na občni zbor vabimo izven učiteljstva tudi vse prijatelje šole in učiteljstva. Vodstvo. J. PAHOR: Narodnost in liberalizem. (K diskusiji.) (Dalje.) III. Ne morem preiti k odnošajem med nacionalizmom in liberalizmom, da se ne dotaknem prej tega poslednjega še posebe. O liberalizmu se je sicer tudi med nami že pisalo, a v široke vrste slovenskega učiteljstva je prišlo komaj kaj več kot to, kar so nam podali liberalni časniki; iz teh smo zajemali vso svojo naprednost. Le malo let pogledati nazaj v slovensko žur-nalistiko, pa bomo videli, kako šibka in siromašna je bila ta tuja učenost, nahlastana nesistematično in brez vsakega kriterija. Nočem vpraševati na tem mestu, kdo je kriv, če ni premerjalo učiteljstvo kot izobražena družabna plast ravnine krog sebe, kakor bi jo> moralo že v svojem lastnem interesu, temveč podam rajši kon-cizen pregled liberalizma in njegovih posledic. Idejno osnovo so dali liberalizmu francoski enciklopedisti, posebno pa Voltair in Rousseau. Zgradil ga je Quesnay (t 1774), ki je proglasil popolno svobodo z onim glasovitim: Laissez faire, laissez passer! Novi nauk je kaj hitro dobil korenine v Angleški, kamor se je zaradi hitrega razvoja kolonialne moči stekalo bogastvo iz vseh delov sveta. Quesnaya je izpopolnil Adam Smith, ki je izdal leta 1766 znamenito delo »O bistvu in vzrokih bogastva«. Ta knjiga je postala evangelij liberalizma kot gospodarskega nauka. Medtem, ko je prvi videl le produktivnost (rodovitost) poljedelstva, je učil Smith industrializem, produktivnost človeškega dela z gospodarskim načelom egoizma, ki da je edina gonilna sila v nacionalno-ekonomskem razvoju. Da pa pride ta princip do veljave, je neobhodna potreba (po Smithu), da se pusti tekmovanju, prosti konkurenci v vsem gospodarstvu prosta pot, da se da spretnosti in energiji človeka priložnost nabrati si bogastev, zasebne lastnine, ne da bi država vmešavala se v ta boj ter omejevala konkurenco, temveč zgolj varovala pridobljeno privatno last. Ko je še Darwin postavil svoj nauk o plemenskem izboru, po katerem se vzdrži in ohrani v vsem organskem življenju le ono, kar je najmočnejše, najpopolnejše ter najbolj zmožno tekme v medsebojnih življenskih odnošajih, ko se je sprejela končno ta hipoteza kot večen, naraven zakon, je prodrl liberalizem na vsej črti najprej na Angleškem in zatem tudi na kontinentu, kjer se je v revolucijskem letu 1848 priborila v večini evropskih držav ustava ter obenem inaugurirala splošna gospodarska svoboda. Takozvana manehesterska doktrina je zmagala, pričakovati je bilo sedaj blagoslova te zmage! A blagoslov je izostal. Kaj hitro se je izkazalo, da nauk o ohranjenju najmočnejšega, najspretnejšega o eksistenčnem boju ni resničen. V gospodarskem življenju so prihajali z lahkoto do veljave najšibkejši, telesno in duševno najmanj razviti, najnesposobnejši ljudje, medtem ko so na nasprotni strani padale hekatombe najsilnejših, najpopolnejših žrtvovancev; z drugo besedo: v gospodarski tekmi niso odločale izključno osebne vrline, lastnosti posameznih, temveč Naročnino, reklamaciie, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. PoStna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. | v veliko večji meri gospodarske dobrine, I zemlja, kapital (najprej trgovski, potem industrijski) ter stroj. Čim dalje bolj se je stekal sedaj kapital v roke redkih, čim dale bolj se je večal, ker mu je bila izročena na milost in nemilost množica izkoriščanih — saj dela še danes delavec v fabriki vsak teden povprečno le štiri dni zase. dva dneva pa za fabrikanta — na eni strani se je zbirala denarna aristokracija, ki je mogla v zenitu liberalizma neomejeno razpolagati z delavno močjo delavca, na drugi strani je rastel proletariat brez vsake moči; tu beda, tam razkošje! Železnemu plačnemu zakonu Davida Ricarda, ki je razvijal Smithove narodno-ekonom-ske nauke, so se morali umakniti vsi nravstveni motivi, ki so vodili doslej družbo vzporedno z gospodarskim razvojem, a ko je velekapital dosegel v državah ustavo, ko se je polastil politične moči, je začel rasti individualistično-egoistični nauk v kletev. Država, katere civilizatorna naloga je, manjšati absolutne sovražnosti v družbi — kot sem izvajal v prvem delu razprave — je prišla v roke redkih, je postala razredna država, v kateri je iskal kapital z vso brezobzirnostjo le svoj interes, varstvo svoje lastnine, medtem ko ni imel proletariat nikakršnega varstva več, nikakršne svobode, ker se je delavstvu stopilo na tilnik. Država je rezervar Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko , , A. Sc E. Skaberne y >■,;.. j - . • t A. • -i n Ljubljana, Mestni trg 10 i'j obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto! Izredno nizke cene! mmii tffv^a^r^iE.fMMmuiiaiMji i—.u»nMiiiijjLiimj*r-i ^ " ■ MI* »it* ima« LISTEK. f Miško Mežan. »Če hočeš biti grajan, se oženi; če hočeš biti hvaljen, pa umri!« veli pregovor. Mislim, da se nihče ne ženi zato, da bi bil grajan, in nihče ne umre zaraditega, da bi ga hvalili. No, angelov ni na svetu, in človeku, ki je vse svoje življenje hodil po ostrem kamenju med bodičjem, spremljan neprestano od krutih in trdih besed neprijaznih ljudi, naj bo vsaj ob koncu njegovega umornega potovanja dodeljena dobra beseda! Umrl ie človek in učitelj Miško Mežan. Redkejše so vrste kranjskega učiteljstva, ki ne pozna klečeplazenja in hinavstva, ki je zvesto samemu sebi, zato tembolj čutimo izgubo, ako nam nemila smrt Predčasno pokosi trden značaj. Značajen je bil učitelj Miško Mežan. »Kar sem pisal, sem pisal,« je imel navado feči. In če bi bil prišel k njemu ne vem kdo in bi mu ponujal vse dobrote sveta v kameno za njegovo prepričanje, bi bil trd kakor kraška skala, ki ji je ostal zvest do smrti. Pognal bi ga brezobzirno in poučil, ?a se še dobe učitelji, ki ne klonejo tilnika ln.ne menjajo svojega prepričanja kakor Ptič perje. Zvest samemu sebi, je bil zvest tudi drugim. Rad bi se bil umaknil v pokoj, v ka-a bi ga bili radi spravili, pa želel je, počakati še toliko, da bi se regulirale plače, da bi na stara leta ne bi bilo treba beračiti njemu in družini. Zdaj je našel najboljši pokoj, in plača mu je gotovo bolje zvišana nego nam, čakajočim v upu in strahu . . . Bogata, poezije polna je bila njegova duša, a ljudje je niso umeli. Zalučali so biser v kot kakor črepinjo stekla in hodili po njem. r|. ' i Majko prirodo je ljubil nad vse. Z njo se je smejal, ko je vstajala vsa prerojena in čila iz dolgotrajnega spanja, se kopala v zlati kopeli solnčnih žarkov in si nadevala bogato zeleno in s cvetjem vezeno obleko. Z njo je plakal, ko je vsa razložena in zasolzena trgala s sebe kraljevsko naličje, bledela in pešala, dokler ni vsa onemogla zatisnila motnega očesa v smrtni sen. Poznal je vsako cvetko, našel vsak tihi kotiček sanjajočega gozda. Vsako zgodnjo pomlad si je vzgojil umetno razno cvetje. J Staršem, inladinoljubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom in cenj. knjižnicam priporoča „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani sledeče „Mladinske spise" 1. MIŠjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in VI. zvezek ............... 2. A. Rape: Mladini, L, II. in III. zvezek..... 3. E. Gangl: Zbrani spisi, I, II. in III. zvezek . . . 4. A. Rape: Dane............... 5. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom ...... 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel ........ 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim......... 8. Pav. Flere: Babica pripoveduje....... 9. Pav. Flere: F. Palnakovl spisi ........ 10. Janko Žlrovnik: Narodne pesmi za mladino, I. in II. zvezek............... ä K n n n n n » » » j» » » j» » n n n 1 — V— 1-— 1--1-20 —•80 1-— —•60 1-— —•20 O Ki. Zaloga pjhi- ■ štva in tapet- ■ niškega blaga « l Pogačnik mizarstvo. Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej) ■ Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di- dilnih sob v različnih : : vanov, žimnic : : najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov. Spalnica v amerikanskem orehu 350 kron. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. GRIČAR & MEJAČ Ljubljana, Prešernova ul. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame. Točna postrežba. ■■■■■■■■■ Solidne cene. 1 a i i i i i i