V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo loto „ pol leta četert leta mesec
'> Po
’ .cđlo leto pol lotil
6 for.
3 „
1 ,
pošti:
. 7 for. . 8 j, četert lotu .	2	„
20 kr. »0 „ 70 „ 60 „
GO kr. 80 „
Ms?#!
' U:-
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natisku,«; vele pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj] za 30 kr.
Hokopisi se ne vračajo.
Št. »3.	v
Deželni zbori in njihov protest.
(Konec.)
Ali je res, kar terdijo poslanci — protestanti, da deželni zbori nimajo pravice, ob-ravnovati deržavopravne reči ? O tej zadevi je gospod — c (Svete) po „Novicah11 v 46. lista razglasil veči sestavek, ki na to vprašanje odgovarja ravno tako temeljito kakor jasno. Ta preimenitni sestavek se pa glasi od besede do besede tako le:
Dandanašnji, ko je to vprašanje vedno na vrsti, in ko slišimo od različnih stranek različne odgovore, utegne truda vredno biti, da pogledamo malo nazaj v zgodovino, kako so se obravnavalo državopravne reči v preteklem stoletji, ko so ustavne pravice kranjske dežele še trdno stale.
Najimenitneja državopravna postava prejšnjega stoletja je brez dvombe pragmatična sankcija že zavolj tega, ker sena njo, kakor na nepremenljivo državno podlogo ali stalo, tudi diploma 20. oktobra 1860 opira. Vrh tega se poganjajo dežele dandanašnji še posebno zato, da bi se s pragmatično sankcijo, ter z nedeljivostjo in neraz-družljivostjo avstrijskega cesarstva, kar ona vstanovljuje, v soglasje spravile pravice in svoboščine, ktere deželam gredo, pa se niso spoštovale.
Smel bi človek naravnost reči, da gre zdaj prav zato, da sc tiste pogoje, pod kte-rimi so sprejeli deželni stanovi pragmatično sankcijo, pogoje, da se ohranijo in spoštujejo deželam stare pravice in svoboščine, med vladarjem po pragmatični sankciji na-sledujočim in mod deželami z novo državno stalno postavo (Staatsgrundgesetz) razjasne, ustanove in utrdijo,
Zavolj tega zdruštva in sorodstva praktične sankcije z državopravnimi postavami, ki se imajo zdaj narediti, je pot, po kterem, iD način, kako se je ona delala, gotovo najboljše kazalo, kako naj se ravnil tudi zdaj,
1 e s e dl n i k.
Listi iz Prage.
(Kako je kaj v Pragi ? Nasvet v prevdarek. Zadnje volitve. Henrik Fiigner f.)
— r — 24. nov. Ni ga kmali mesta, ki bi podajalo duhu izobraženega človeka toliko zanimivega, kakor staroslavna „stovežata“ (veža = stolp) P r a ga. Glava mogočnega kraljestva, in središče bogato obdarovane zemlje postala je sloveč sedež mogočnih vladarjev v zgodovini človeštva, kakoršnih nam povestnica le malo imenuje. Posebno pomenljivo pa je, da je staro znamenitost in zanimivost ohranila še zdaj po toliko bolj nesrečnih, kakor ugodnih stoletjih. .Gotovo je, da je le malo velikih mest, ki bi poleg v resnici čudovito lepe lege hranila toliko starinskih stavb, ki so, kljubovaje rušivnim stoletjem, molčeče priče viharne nekdajnosti. Tukaj se bere na sivih ostankih zanimiva zgodovina, tukaj se verstijo pred duhom vsi tisti strašni časi, o kterib nam pripovedujejo temnosive zidine, začerneli »tolpi in mnogoverstni kipi. Tukaj je bilo
Celovcu v saboto 2. decembra 1865.
Trčiš j I.
da bode prihodnja dfžavna uredba tako stanovitna in dotičnikotn- tako povoljna, kakor je pragmatična sanacija.
Pisma stanovskih obravnav nam tedaj zastran te reči pripovedujejo, da je cesar Karol VI. pragmatično sankcijo ‘dne 30. aprila 1720 predložil kranjskim stanovom posebej kot vladni predlog na spre-j ein; ti da so se o tem posvetovali ter predlog s sklepom 19. junija 1720 sprejeli iz-rekši ob enem upanje, da cesar deželne pravice in svoboščine v smislu §. 9, oporoke Ferdinanda II. potrdi.
& §. 9 svoje oporoke je namreč zavezal Ferdinand II. vse svoje nasledniku, da imajo deželam, po njem nasledovanim, njihove pravice in svoboščine potrditi.
Iz tega ravnanja pri pragmatični sankciji nam se razodeva dvoje : prvo, da seje ona skle-nilaprav po ustavno; in drugo, da je cesar to najvažnejšo državno stalno postavo dogovoril sč zakonitimi zastopniki kranjskega vojvodstva neposredno.
Pa še druge prevažrje reči se dajo posneti iz tega ravnanja,
Upanje, ktero so bili stanovi o sprejemu pragmatične sankcije izrekli, da se potrdijo deželi njene pravico in svoboščine, je cesar Karol VI. zvesto izpolnil. Dal si je 6. julija 1728 v Gradcu od n otr a n j o-a v s t r i j-s k ih dežel zvestobo obljubiti, ter je pri tej priliki vse njihove pravice in svoboščine potrdil.
Med temi pravicami je bilo tedaj poleg druzega posebno to-lo: da so sodelovali pri ustanovljariji naslednjega reda vladarske hiše; oskrbovali hrambo dežele ter v ta namen smeli vojsko zbirati, in jej vodje poslavljati; da so davke dovoljevali, razdeljevali in pobirali, deželnega poglavarja (Lan-deshauptmann) sami volili, ter deželo v političnih in sodnih rečeh I. stopnje upravljali.
_ Ker so pa te deželne pravice, kakor smo videli, čisto ustavno zadobljene, in ker od
“’“"T f usiavnim potom niso niti prena-rejene mti odpravljene, smemo z dobro vestjo trditi, da so še dandanašnji pravno-veljavne.	r
Ali jih mar more to ob veljavo djati, da se nekaj časa v djanji niso spoštovale? Ali so se pa mar prestarale (verjahrt) po tem, ko vemo, da za državno pravo prestaranja ni?
Zadovoljno se pa mora pritrditi, da je živa potreba, da se te pravice po zahtevi današnjega pobtieenega in društvenega življenja na novo uravnajo in ustanovč.
i ?'jk?’ ifjisbm, je dokazano, da ima kranjski deželni zbor neovržljivo pravico državopravne reči obravnovati.	’
Al temu je poreče kdo, pravo sled ."n“4CSk“,im'i“‘)	P“-
A1 tacoga bomo vprašali: Jeli je oatent 20 februarja 1861 postal kedajJ I ?ae ustavna postava? kdaj je bil on Jo Lavno predložen deželnim zastopnikom, ki so druga postavodajavna oblast, da bi ga sprejeli fn
SKiiV0 "““'T A -
1 ocn • ‘ ,A m mar z diplomo 20. oktobra I860 izrekoma in za vselej obveljalo da vlada,- »e bo dajal ved po.iv rIS„ °’ „o
“ga°*ve“ 2h"0'' *“ d°liCnee“ drž*'"
1 -------
storjena, potlej se tudi nosti govoriti no more.
o njeni pravosled-
Ko bi ze hoteli o pravoslednosti oktroii-V™'ll Postav govoriti, potlej bi se to k ve-čemu od oktoberske diplome dalo trditi, ni
odstavku L okt. TpTomf SePaje“ vladar S
postave dPaJaVl?dal	^ bi C«16 Sa“
Utegnil bi kdo za pravoslednost februar »koga patenta navesti še ta razlog, da sc se deželni zbori pravic, ki jih daje, djanske POPI'jel'- na to se mu odgovori, da še vse
bojišče dveh nasprotnih življev, germanskega in slovanskega, in ravno tu je poslednji iz lastne moči ustavil mogočno reko ponemčevanja, ki je derla od Severja in zahoda in se razlila po okrajnah slovanskih ter jih marsikje na široko zasula. In zdaj je ta zgodovinski prostor pozorišče nove kreposti, sedež neutrudljive delavnosti, središče in „Meka11 verlega naroda, ki je, dasiravno v vednem boji s sovražnimi silami, vendar veliko pred vsemi bratovskimi narodi na potu izobraženosti. Neverjetno je, kako skerbno, kako marljivo in umno in s koliko gorečnostjo vsakdo dela po svoji moči, ta na velikanskem in veličastnem poslopji duševne omike, drugi na polji materijalnega blagostanja.
Slovenci! koliko pa je pri nas krepkih, v resnici delavnih rok? Najbolj se nam prilega sladki „far niente11, kaj ne? — Res užali se mi v srce, ko vidim »čevljarskega fantalina, ki ga mojster zjutraj pošlje po „Narodne liste11 v redakciji), kako se lepo umakne v kako vežo ali kak drug tih kotiček in hiti prebirati, ker mora potlej, ko pride domu, precej spet za dreto prijeti, in če pomislim, da mi Slovenci vsi skupaj ne premoremo ne enega pohlevnega dnevnega
lista, Cehi pa imajo samo v Pragi še tako velikanske, da ima dunajski k omej večega.	}
tri, in Nace
Posebno pa se poda branjevkam, ki, kedar poleg svoje ropotije sedč, z velicimi očali na. nosu pazljivo citajo novine, zlasti zani-mivo pa je, kako se ljudje ob sabotah dre-njajo okoli prodajalnic, kjer so novi Hu-moristicky listi11 izpostavljeni. Premišljeval sem že. večkrat prav resnobno, ali smo Slovenci v resnici tako revni, da ne bi mogli vzderžati političnega dnevnika, in prišel sem vselej na to, da ta stvar ni tako nemogoča, kakor se nekterim dozdeva Da en sam rodoljub tega ne premore tudi z najboljo voljo in še tako mnogoverstno izvedenostjo, — zlasti pa, ako nima slovečega imena, je kaj lehko verjeti.
K temu je treba več moči, zlasti pa avtoritete, posebno v začetku. Zato bi se po moji misli morali 1.) združiti možje, ki vži-vajo čast, spoštovanje in zaupanje naroda iz vseli krajev slovenske zemlje, ne le iz Kranjskega, ampak tudi iz Koroškega Štajerskega in Primorskega. Ti bi se morali zediniti , o programu , imenovati iz-med sebe vredništvo, razglasiti list za svoj
372
to iz omenjenega patenta ne stori ustavne postave, niti mu oktrojirane narave ne spremeni, in to zavolj tega ne, ker on, kakor smo videli, ni bil nikdar ustavno predložen, da bi se bil mogel sprejeti za postavo; sč samimi adresami in djanskim poprijemanjem se pa ustavne postave ne delajo, niti po ustavni šegi sploh, niti po ustanovah samega februarskega patenta.
Naša prava in resnična pravoslednost je tedaj pragmatična sankcija z deželnimi pravicami vred, ki so se deželi kakor za pogojo pragmatične sankcije potrdile, in ktere so tako dolgo za veljavne imeti, dokler se po ustavni poti ne spremene."
Kar gre deželnim zborom po zgodovini, to jim tudi gre po februarnem patentu samem. § 19 odločno pravi, da je deželni zbor tudi poklican, posvetovati se in predloge delati o tem, ali so za celo deržavo oklicane postave tudi dostojne in dobre za dežele,
—	in slednjič svoje nasvete dajati o vseh rečeh, zastran kterih ga vlada za mnenje in svet poprasa. Po tem torej tudi ta ugovor razpade in se kaže prazen pa jalov.
Svesti smo si, da je visoka vlada vse to repenčenje že popred vedela in pričakovala; ravno tako smo si pa tudi svesti, da se ne bode dala temu ropotanju v kozji rog vgnati. Pa do skrajnega ne bode prišlo ; ta narejena burja srečno razide in gotovo spet pride na beli dan, da je bilo v mlinu veliko ropota, pa malo — moke. Skazalo se bode, da so tisti poslanci modro ravnali, ki tega protesta niso podpisali, in da se vlada more zanašati na tiste deželne zbore, po kterih sedijo v večini vselej zvesti, pa malo čislani
—	Slovani.
na W od
AVstrijansko cesarstvo.
Deželni zbori takraj litavskih kraljestev in dežel so zdaj najvažniša in najbolj zanimiva dogodba, na ktero se ozirajo ali bi se vsaj morali ozirati vsi, ki jim je mar za notranje politične in deržavopravne zadeve sploh. Te se morajo obravnati, naj velja, kar hoče, kajti dosti časa smo že čakali — v svojo škodo! Zdaj pa je prišel čas delovanja in dež. zbori imajo glavno nalogo kaj k boljemu pripomoči. Zaslišali smo že njihove perve glase, ki so pa v poglavitni zadevi — razcepljeni. Iz enih slišimo enoglasno ali vsaj v večini vpiti po bolj ali manj ostrih protestih zoper namere sedanjega ministerstva, iz drugih pa pohvalo in odobravanja vladinih namer. Enim je okto-berska diploma — vogelni kamen, drugim pa februarni patent. Kaj pa pravijo narodi ali tako imenovano občno mnenje? Mislimo, da smo jo prav zadeli, če rečemo, da je
njih velika večina za porazumP^B^ia podlagi oktoberske diplome — na usff odperti, svobodni poti, na ktero nas presvetli vladar v svojem razglasu od 20. septembra zavrača. Ali nekdanja Smerlingova garda na dež. zborih je noče za pravo spoznati in napravlja proti volji narodov tako rekoč na svojo roko proteste ali ugovore, češ, da vlada nima prav, da je na napčnem potu in da le s tem deržavo ovarovati zamore nesreč ali celo pogube, če se spet k pravemu izviru vse ustavnosti, k februarnemu patentu in njegovemu ožemu ali širjemu deržavnemu zboru nazaj verne. Nekteri dunajski listi, ki smo jih že večkrat imenovali in ki, po pravici reči, ne zastopajo nobene stalne stranke, nosijo v tej žalostni zadevi veliki zvonec, in pišejo res tako, kakor da bi bil februarni patent edino rešivna zvezda ,» ki nas pelje iz deržavopravnih homatij v varno zavetje. Tako nam „Ost- deutsche Post11 z veseljem naznanja, kje so „protestanti11 zmagali in kje da ni za stranko narodnih pre-napetnežev in ustavnih nasprotnikov nič rodovitne zemlje. Naj se le šopirijo in šale vganjajo! Nam pa gre tolikanj serčnejši naprej koračiti po poti, ki smo jo za pravo spoznali in tudi nastopili! Ako Bog da in sreča junaška, mora tudi zmaga slednjič naša biti. Tedaj srečnost velja!
Pišejo, da se kar zelo na posojilo podpisujejo in da je v Parizu že vse podpisano. Vlada dobi 90. mil. gld. v srebru v roke. Lepi denarci!
Nov ces. oglas nam naznanja, da so od 1. jan. 1866. 1. le marke po 5 kr. za vsa navadna pisma po celem cesarstvu dovoljene.
Cesar gre res 12. dec. v Buda-Pešto. Vse težko pričakuje, kaj in kako bo hervaška deputacija o zbornih zadevah opravila.
Baron Helfert je v začasni pokoj djan.
V Gralanti in Jaš - št. Jurju na Ogerskem so bile o času volitve veliko homatije, pri kterih je bilo nekaj ubitih, nekaj pa hudo ranjenih!
Dežele notranje-avstrijanske.
■* liotniarevaMi. X (Nesreča, — nevarnost.) Še se ves tresem, da skorej pisati ne morem. Snoči (28. novembra) ob 9tih jame iz turna plat zvona biti, vsi skočimo po koncu, pa — oh strah in groza!
. — proti severju na Berdih vidimo vse v ognju. Letimo pomagat, —- pa kaj, vse je bilo leseno, vode premalo in gasilnice ndbene, zatorej je vso bilo zastonj, — hitro je bilo 7 pohištev v pepelu. Sirote so koinej svojo življenje odnesli; največemu kmetu -- Kosmaču — je zgorela vsa živina, — vsem pa
vsi pridelki in vse pohišje; na pol nagi, bosi in brezoglavi hodijo ljudje okoli gro-made; res serce se človeku trese, ko to vidi; že tako so časi terdi, plačila visoka, letina le pičla, zdaj pa še ta nesreča! Ko-mej sem se solz zderžal, ko pridem drugi dan na pogorišče, in vidim na tleh pod na pol že zgorelo odejo nekaj migati se — veste, kaj je bilo? Trije nagi otročiči so bili vanjo zaviti, ki so se od mraza vsi tresli in jeli mamo kruheja prositi, pa sirota ga ni imela dati. Sosedje, bratje! potreba in sila je strašna; usmilite se sirot in pomagajte hitro! Vsak krajcar, vsaka obleka, vsaka pest moke, vsak kosec kruha prav, neizrečeno prav pride. Zima terka na duri, — pa ni jesti, ni obleči kaj in kam se djati; oh to je strašno hudo. — Tudi je le en sam bil zavarovan — za 200 gld. Kaj pa je to? — Dobre duše, ki so volje kaj darovati tem usmiljenja in omilovanja vrednim sirotam, naj svoje darove pošljejo naravnost gosp. fajmoštru ali gosp. županu. Andr. Milar in Paul Zablatnik bota rada in hitro razdelila po pravici in potrebi vse, kar koli le pride. Bog vse vidi in vse — večno plačuje!
Od unkraj Drave Slišimo čudne in žalostne reči; ljudje že na potu blizo hiš in vasi niso menda več varni. Kaj tacega se od rožno doline nikoli še slišalo ni! Tako so poštinega ekspeditorja pod Goro napadli, pobrali mu ves denar, pa čuda! na zlato, prav lepo uro so pozabili. Nek Bo-rovljanec je le s tim ravno taki nesreči utekel, da se je na vso sapo v beg podal. Kaj še le bode po zimi? Sosedje, pazite dobro na ptuje, neznane ljudi, da se tudi drugod ne vgnjezdi tako nevarno pleme! —
lz Celovca.? (Volitev v Belace.) 11. decembra bode se volil novi poslanec za deželni zbor. „Slovenec41 in „Draupostu sta priporočala Slovencem, naj si volijo za poslanca c. k. okrajnega predstojnika v Ro-žece, gosp. Pu ch er-j a Jožefa. Pa kaj se zgodi? Prišlo je iz Rožcka lastnoročno pismo, v kterem g. Pucher naznanja, da ne misli poganjati se za prazno mesto. Mi pa vendar ostanemo pri svojej besedi in vse volivce prosimo in zarotimo, naj se enoglasno deržijo tega gospoda. Slišimo, da nekteri možje merijo na g. Hopfgartner-ja, drugi na g. Maier-ja v Belace, tretji spet na gosp. Kronika v Celovcu. Vse prav, — pa pervi med vsemi je g. Pucher. Zakaj da, povedali smo že unikrat. Zatorej Slovenci, ne dajte se motiti nikomur, — ni vsak pri-jatel, ki se vam zdaj prilizuje; ne glejte na zlato besede; glejte le na dela in djanje, in zaupajte nam, ki smo to imenitno reč prevdarili na vse strani in vam le dobro hočemo. Slovenci! stojte vsi vkup kakor en
„organ11, ter mu zagotoviti pripomoč, ta iz te, drugi iz drugo tvarine.
List naj bi se, 2.) ako bi ne bilo mogoče dobiti založnika, založil na akcije in 3.) izhajal naj bi v Ljubljani. Le tako bi postal organ narodnih zastopnikov in vodnikov tudi organ narodov. Možje! ako ste usta-novivši „Triglava11 posnemali Praško „Politiko11 , posnemajte tudi „Narodno liste11, osnovaje slovensk političen časnik. Bojim se, da bi se te misli, ker so moje, ne zdele prederzne, - toda svetovati dobro stvar sme se vsegdar —*■ pravi pregovor. Znabiti ni tako prazna. *)
*) To preblago in domorodno misol pot.erjujem jaz iz celega serca. Političnega dnevnika nam je treba, kakor ribi vode. Pa vendar ne morem svetovati, da se poskusi, kar g. dopisatelj iz zlato Prage svetuje.
Bela Ljubljana je res serce cele Slovenije, — zavoljo toga vendar že ni treba, da „dnevnik" v Ljubljani izhaja. Bodi si v Terstu, Gradcu, Gorici, Ljubljani ali v Celovcu, na tem ni toliko ležeče, vse je le ležeče na tem, da gospodje rodoljubi vsak dan gotovo dopisujejo. Tako bode naš „dnevnik" povsod domač ali lokalen list, ako ravno vsakdanje dogodbe en dan poznej douaša. Da pa prav očitno svoje srce odkrijem, povem naravnost, da je po mojej misli najbolje, da „dnevnik" ostane v Celovcu. Saj imamo
Prebirajočemu časnike, mi je prišla pod roke po zli sreči tudi „die neue freie“. Ljubljanska „verfassungstreue Partei11 smo biti v resnici ponosna, da ima med sebč tako genialnega pisuna, ki je znašel za njihove nasprotnike tako klasično ime; imenuje nas namreč „Moskovite11. Pač ni vredno zavračati nesramneža, saj je vse tako posiljeno in neukretno spleteno, da je med versticami samimi brati laž in gnjusobna strast. Ker so taki dopisuni tudi v Pragi dober kup — po 4 krajcarje za versto — naj omenim poslednjih volitev v mestno starašinstvo, da se ve, kako je v Pragi. Bilo je voljeno vseh
že „Slovenca", in vesel in hvaležen naznanjam, da so ljudje ž njim zadovoljni; kuj ga bomo podko-pavali in novega napravljali ? Daljo so koroški I Slovenci za celo naša narodno delovanje najime-nitniši — sirote so mejaši, celo zanemarjeni in v vedni nevarnosti! Kaj bi jim jemali domačega lista, kijih budi, podučuje, vodi in brani? Gotovo si „Slovenes'1 ne bode naročilo toliko koroških Slovencev, če izhaja v drugem kraju, v ptujej deželi, zoper ktero so nasprotniki naše sloge in vzajemnosti prosto naše ljudstvo hujskali in šun-tali. Zatorej pustite „Slovenca11 v Celovcu in dopisujte mu pridno, tako ga morebiti skorej razširimo, — za „dnevnik11 pa še ni čas, posebno zdaj ne, ko je za denar tako terda. „Dnevnik11 bi najmanj stal na leto 14 gld., po pošti preje-
skupaj 35 zastopnikov. Nasvetoval je narodni volitni odbor „Pokrok11 svoje kandidate, nemška kazina pa svoje. Izvoljenih pa je bilo 23 Pokrokovih in le 5 kazinnih — med enim Pokrokovim in enim kazin-nim ima še odločiti oža volitev, ker sta dobila enako število glasov. Nikdo bi ne verjel kdor ne vidi, kako živo je gibanje pri tacih in enacih volitvah — pa je tudi zvečer šla vesela novica prav po telegrafu po mestu, ker je po ulicah eden drugemu od deleč klical „naši vihrdliu. Nasproti temu pa je na Mali strani pri volitvi za deželni zbor zmogel nemški kandidat dr. Šu-bert za nekoliko glasov narodnega kandidata Dittricha županovega namestnika Toda brati
man pa 16 gld. Kdo je volje in v stanu toliko plačevati? In prašam dalje, hdo ima od „dnevnika11 največi dobiček? Kraji, ki imajo prav blizo pošto, vsi drugi dobivajo več listov ob enem, vsem lem „dnevnik11 nič ne pomaga? Zdaj pa preglejte mesta in terge, ki imajo pošto, ali veje v njih tak* rodoljuben, slovensk duh, da se sme pričakovati potrebno število naročnikov ? Pustite torej „Slovenca11, podpirajte ga z denarjem iu peresom, in že prihodnje le Po 1866 se bode razširil tako, da bode izhajal trikrat na teden, ali dvakrat v večej podobi. Prevdarite in pomagajte!
Andreas Einspieler.
tnož in merite se s svojimi nasprotniki. Ako' se vsi bratovsko združite in za g. Pucherja glasujete, je* zmaga gotovo vaša.
In če ste zmagali, po tem pa od gospoda Pucherja pričakujemo, da bode vaš zaupni in častitljivi glas uslišal in to važno opravilo deželnega poslanca vendar le prevzel: Vse za domovino!
Vi pa, slovenski rodoljubi, ki ste razsejani po vseli farah belaškega okraja, ne deržite križem rok, storite, kolikor premorete! Da bodo vsi volivci rožcškega okraja enoglasno volili svojega ljubljenega predstojnika, vemo za gotovo; rodoljubi glejte, da tudi volivec iz Lbčan, Št. Štefana, iz Bernce, Nazilo in iz Nadrave spravite na to misel. Potem pa delajte vsi po enem kopitu — složno, složno! —
Iz spodnje po «Ij ii n m k c doline. (Libel i š k a srenja in njen predstojnik.) — a — Prašal si, dragi „Slovenec,“ v 68. listu, zakaj da dopisnik onega dopisa tudi od srenjskih predstojnikov te doline besedice ni čerhnil ? Želel si in rekel: Prav bi bilo, ko bi tudi to enkrat kaj hotel v misel vzeti. — Hočem ti tedaj danes od tega kaj pisati.
Naš srenjski predstojn ic g. M. Perko-nik je veljak in mož na svojem mestu. On oskerbljuje in se na vso moč trudi v srenjskih zadevali. Ima namreč prav veliko srenjo pod seboj, lctera obstoji iz dveh far. On je sam pisatelj, predstojnik in — srenjski služabnik. Ker ima torej veliko dela, prosil je, naj se mu dovoli, da si najme služabnika, ki bi mu pomagal; ali ni mu bil dovoljen.
Prašam pa zdaj srenjske svetovavce : Ali bi velika srenja ne zmogla toliko krajcarjev, da bi plačala služabnika, kteri bi tudi hiše preiskoval ali patroliral in mnogo hudega odganjal; kajti že samo beračev in potepuhov iz drugih krajev se klati toliko pri nas, da je groza in se skerbnp vprašamo: Kaj bo, če se temu kako v olcom ne pride?
Vsak kmet in posestnik bo znižal število svojih poslov zavolj pomanjkanja živeža. Tudi bo prodal, kar bo mogel od svoje živine, ker je prepičlo lcerme. In tako bo spet veliko ljudi brez zaslužka! Kam pojdejo? Kaj bodo začeli? Joj, joj! Ali bi ne bilo prav, da bi si srenja zdaj tudi parna prizadevala za varnost življenja in blaga? Mislimo, da je že zadnji čas!
Govori se, da namer ja g. Perkonik srenjskemu predstojništvu odreči se in ne več opravljati toliko težavnih pa sitnih opravil — ali o tem prihodnjič Se kaj. *)
*) Lepo prosimo.	* Vredn.
je, da so narodni volivci podali novemu deželnemu zboru protest zoper omenjeno volitev, ker je boje nasprotna stranka zmagala le po nepošteni poti,
Praški in sploh vsi Sokoli češke zemlje in z njimi tudi Praga obžaluje veliko zgubo. Umeri je, kakor je znano, lo. t, m. po kratki bolezni Henrik Fiigner, še ne 49 let star. Zgubili so v njem Sokolci najzvestejšega brata, ljubega očeta; zgubili so onega, ki jih je pervi zbral in vseskozi napeljeval in navduševal za krepost in domovino. Življenjepis, ki so ga podali češki listi, priča o bistrem umu, o blagem sercu in goreči ljubezni do domovine. Tiha ali vspešna in velika je bila njegova delavnost na vse strani in gotovo' bo v zgodovini češkega naroda zaznamovan kot vzor domoljubja. Ko bi nič druzega ne bilo, saj mu bo že prekrasna telovadna hiša, ki jo je sezidal Sokolom na svoje stroške, v veden spominek. Bilo pa je tudi žalovanje po njem splošno. No le s telovadnice, meščanske besede in stanisča Hlahola i. t. d., ampak tudi raz mnogo privatnih hiš so vihrali černi prapori, oznano-vaje tužno prigodbo.
Razpostavljeno je bilo truplo ranjcega skozi tri dni v velikanski dvorani Sokolske telo-
M- 373 —
Iz	(Kako je kaj s slo-
venščino tod?) Nadjam se, da mi čita-telji ne bodo zamerili, ako se prederznem danes nekaj malega o naši slovenščini in njenem napredku povedati. Marljivo prebiram „Slo-venec“ tvoje stavke in vedno najdem, kako veselo se povsod v slovenščini napreduje. Ne tako pa pri nas! Blizo osem sto delavcev — rudarjev in fužinarjev — je še sedaj tukaj. Ti delavci so res iz različnih krajev, pa rekel bi, da čez dobro polovico je gotovo Slovencev. Ako jih poslušaš, jili boš pa le slišal po nemški pogovarjati se in nemški jezik lomiti. Od kod vendar to prihaja? Jaz menim, da odtod, ker so vsi fužinski uradniki razun enega terdi '-Nemci, ki z delavci le po nemški govore; tako se tudi ti bolj nemščine poprijemajo, slovenščino pa zanemarjajo. Vnetih Slovencev greš lahko z lučjo iskat, pa razun dveh boš težko še na kterega druzega naletel. Taka je pri nas, na čisto slovenski zemlji!
Iz Itilioilshi' vlndiEiotiue. (S 1 o v. j e-zik v duhovskih uradih.) Lani smo že slišali iz celo zanesljivega vira, da je nek duhovnik labodske vladikovine vlogo v slovenskem jeziku napisano poslal len. vi. red-ništvu ali ordinarijatu v Maribor, toda dobil jo je nerešeno domu z opazko: „Uradni jezite len. vi. redništva labodslcega je nemški pa latinski.'* Vendar tega nismo mogli verjeti, toliko manj, ker so pokojni naš vladika Slomšek naznanili v okrožnici, da, kakor se dopisuje, tako s" od len. vi. redništva odpisuje, in ker so sedanji vladika o svojem nastopu pismeno razglasili, da potrjajo vse naredbe prednikove dokler, se jim ne bi videlo kaj preinačiti, — ona okrožnica pa še dosle ni bila preklicana po uradnem poti; tedaj ima veljavo. Kar se po zakotji plete, nima postavne vrednosti! Ali žalibog druga je; kn. vi. redništvo resnično ne sprejemlje in ne rešuje vlog v slovenskem jeziku od podložnih duhovniških uradov. Dokaz imamo v roči, črno na belo, napisala ga je roka sedanjega vladika samega. Slišali smo za gotovo praviti, da je nek župni predstojnik na svoje v slovenskem jeziku poslano pismo odpisek dobil, v leterem se neki to le bere, „dass wohl von der deutschen Spraehe unleundigen Par-teien in slovenischer Spraehe Einlagen an das Konsistorium angenommen werden, nicht aber von den unterstehenden Pfarr- (sic!) oder Kur atialam te m, vveil die Amts-d. h. Verkehrsspr&che zwischen densel-ben und dem Konsistorium die deutsche oder, falls wider Verrauthen ein Diocesan-priester dieser Spraehe nicht machtig ist, die lateinische Spraehe sei.“
Ta odpis ne od pisca samega, nego od stolnega dekana gotovo le nerado podpisani
oštenemu Slovencu srce stresa, videčemu, ako z nami ravna v narodnem oziru duhovniška vlada v slovenski vladikovini na domači zemlji. Sprejemljejo se tedaj sloven ski dopisi le od stranek ne vedočih nemščine; čalarno, prazno delo! Kdo pa ima priliko in pravico preiskavah jezične znanosti posamnih stranek? Mislimo, da so možje, poslavši vlogo pravosodnemu pope-čiteljstvu v slovenskem jeziku tudi toliko nemški znali, da bi jo razumeli, vendar pa se popečiteljstvo v nemškem Beču ni obotavljalo dopisa rešiti, redništvo slovenske vladikovine pa nam to odrekuje? Cesar nam je zagotovil narodno ravnopravnost a svojo sveto in neovržljivo bosedo, redništvo pa hoče temu nasproti delati? Pravi se sicer, da slovenski dopisi se ne sprejemljejo od podložnih župnih ali kuratnih uradov, ker uradni, to je občilni jezik med temi in redništvom je nemški; ako pa menda leleri od vladileovinskih duhovnikov ne bi znal nemški, latinski. Tedaj podložni (priličnejša beseda bi bila podredjeni, unter-geordnet, zato, ker bi se utegnil marsikdo najti, ki v nekih vedah ni „unterstehend**, vendar je glede na oblast in čin podredjen) duh. uradi ne sinejo v slovenskem jeziku dopisovati, ker uradni jezik je nemški? Oj ti duhovništvo, tebi ni toliko svobode pri-voščene, kakor proščaleu, ki nič ne ve o pravosposobnosti ? Ker si se več učilo, zato imaš manj pravice na narodno ravnopravnost? Mi vprašamo, zakaj je v slovenski vladikovini uradni jezik nemški? Odgovarja se nam, zato, ker je. Dobro! Bach je tudi poslal cele polkovine nemških in nemšku-tarskih uradnikov na Ogersko in Hervaško, toda, čeravno je zgodba, da so ondi nem-čarili itd., vendar so prileteli kakor žrjavi spet tje, odkoder jih je veter prinesel. Zgodbi > je, da imamo vsa slovenska imena v duh. imeniku po nemški pisavi zapisana, vendar jih prihodnjič ne bodemo imeli. Zgodba je, da smo v avstrijski državi imeli absolutistično vlado, sedaj pa ne, itd. Opirajo li se zgodbe na krivo ali krivično podlago, treba je spremembe in popravka: isto tu velja, ako je bil uradni jezik nemški ondi, kjer je veliki del nemških vladikovincev, to se da izgovarjati, sedaj pa več ne, saj odcep-ljenje slovenskega dela sekovske vladikovine seje zgodilo zavoljo jezika, kterega nam branite uradno rabiti. Nadalje se drznemo vprašati, kteri cerkven občni zbor je sklenil, kteri papeški razglas je našemu kn. vi. redništvu odločil in prikrojil nemščino kakor uradni jezik za Slovence? Ali je morda „de dogmate**, da ta zgodba na krivo osnovo se naslanjajoča ne bi smela se premeniti? Vlada popušča nemčevanje začenši priznavati temeljna prava, kar se
vadne. Vrelo je zinirom toliko ljudstva tje, da si moral lep čas, tudi pol ure, čakati, preden ti je bilo moč pritiščati se noter, akoravno so Sokoli po moči delali red. In ko si stopil v dvorano, — o kako žalostno, kako gintjivo in presunljivo je bilo vse! Na sredi je bil postavljen visok mertvašk oder. Med mnogo in mnogo lučmi bile so razpostavljene mnogoverstne podobe in kipi, med njimi vsakoršni venci in trikolore. Krog odra je imelo častno stražo 13 Sokolov, temnih, žalostnih obrazov s černimi flori na levi in s pobešenimi golimi sabljami v desni roki. Za odrom je stala slika ranjcega v telesni velikosti in sokolski obleki, ob njej sta stražila tudi dva Sokolca. Na primernih krajih je bilo kaj umetno razpostavljeno mnogoverstno sokolsko orodje. Zgoraj pa so na krog in krog černo prepreženili pomolih visele s černimi pajčelani povite zastave domačih in vnanjih Sokolov.
19. v nedeljo ob dveh je bil slovesen pogreb. Slišal sem iz marsikterih ust, da ta-cega ni videla Praga niti o Šafarikovem niti o rštrosovem pogrebu. Bil je zares nenavaden pogreb. Praga ima večkrat slovesne pogrebe, pravijo „Narodni listi**, toda obraz, ki se je razvijal pri tem pogrebu, imel je
nekaj posebnega na sebi, — bil je obraz resnične, globoke žalosti, ki se je razodevala na bledih licih in zasolzenih očeh. In moram reči — kakor sem sam videl, — da je bilo v resnici tako. Škoda, da mi čas ne pripušča natančneje opisovati; omenim pa naj le še to, da so prišli zastopniki vnanjih Sokolov iz ne manj kot dvanajsterih mest češke zemlje!
*	26. novembra je pomlajena „Slovenija1* ali družba Slovencev v Gradcu pervikrat majhno zabavo ali veselico napravila in štajerska poslanca pervaka počastila. Sešlo se je tudi nekaj udov stare „Slovenije** od 1. 1848. Tudi bistriški domoljub dr. V o š* n jak je bil pričujoč. Bil je vesel večer. Upanje je, da se bo „Slovenija** zmirej bolj množila in razcvitala. Bog daj srečo 1
*	Tajništvo slov. Matice prosi po „Nov.“, naj bi slov. pisatelji skorej blagovolili poslati svoje spise v kterem koli blagovitem oziru za matičin letnik dotičnemu odboru v Ljubljano.
mora goditi v vsaki pravi državi; hode li cerkveni urad to nepravno delo nadalje pospeševat' ? Če se slovenski jezik komu toliko mrzi, in je toliko ostuden, toliko oduren, saj je Nemčija velika! Nam se tako postopanje nepravično zdi, zatorej prosimo tudi vse druge značajne in narodne duhovnike slovenske labodske vladikovine, naj z nami vred moško in trdno stojč za milo nam slovenščino, saj gre za narodno svetinjo, ktero nam je Bog sam izročil, da jo varujemo, gleštamo in neoskrunjeno ohranimo! Ciril in Metod! Rim vama je dovolil za največe skrivnosti sv. vere očitno rabiti slovenski jezik kakor obredni pred tisoč leti, labodsko vladištvo pa nam brani v omikanem 19. stoletju slovenski dopisavati, nam prepoveduje slovenska imena po domače v župne matice pisati ? — Vedite, da še vlada pravični Bog nad nami, ki nikoli nikjer nobenega prelofha brez kazni ne pušča! Da pa že končam, zakličem glasno vsem v spomin besede meniha Izajija, ki je rekel: „Naš slovenski jezik je od Boga dober stvor-jen bil, ker vse, kar je Bog stvorih je zelč dobro!«
Več duhovnikov labodske vladikovine.
1* Štuj«■«•«!»egu F. (Kaj gre tudi vrediti?) Že so zbrani naši deželni poslanci v dvorani deželne hiše. Od Dach-steina do slovenske Save obrnjene so vseh oči na nje. Pa kaj imamo mi Slovenci pričakovati? — Znamenja so slaba! Že je podpisala velika večina poslancev protest zoper manifest septemberski, ki je zlasti nam Slovanom na korist. Prvo zborovo delo torej kaže, da nam ne bo prijatelj, — da bo morebiti tudi četrta seja brez sadu, kakor je bila tretja. Ker med prve vladine predloge spada ta „o razdeljenju dežele v okrajna glavarstva,« pri kterega obravnovanju naj bi se na narodnosti gledalo, — vprašamo mi: „Kaj pa bo z unirni Slovenci, ki so ostali združeni pred nekterimi leti zavolj politiške delitve — s sekovsko škofijo?
Takrat se je reklo, da bode se pozneje kdaj meja med slovensko in nemško škofijo bolj natančno ločila; kaj? ne bi li bila zdaj najboljša priložnost zato? In kakor mi zahtevamo od deželnega zbora, da zedini vse slovenske občine na meji s slovenskimi glavarstvi, tako želimo tudi, naj bi lavantinski konsistorij tirjal slovenske faro k slovenski škofiji. Ali hočemo izročiti 15.—20.000 naših bratov za vselej ponemčenju? Njihova deca mora si v šoli glavo beliti z nemščino, pa tudi s slovenskimi duhovniki niso dovolj oskrbljeni!
Cim dalje se s to zaterdno razdelitvijo čaka, tira manj bode Slovencev! Govorite na svojem mestu za to, poslanci naši! To je jako važna pa sila potrebna reč! *)
X liju Biljami 28. novembra. J. Y. (Iz deželnega zbora.) Kaj živahna in važna bila je 3. seja našega deželnega zbora, v kteri se je glasovalo o dr. Bleiweisovem predlogu, da naj so pošlje adresa Njih ve ličanstvu cesarju zarad septemberskega manifesta.
V kaj lepem govoru je zagovarjal g. dr. Bleiweis svoj predlog in razvil temno podobo Avstrije v zadnjih štirih letih. Pa dosti je bilo, da se je stavil predlog, naj bi se izrekla vdanost deželnega zbora, — kakor se jo zgodilo v Pragi, v Levovu, v Zadru, v Poreču in v Črnovici — od narodne strani, moral je pasti. Za 4 glasove ostal je v manjšini. Kdo se bo pa temu čudil?- Kakor je sestavljen naš deželni zbor po volilnem redu Smerlingovem, in ker deloma tudi obstoji iz strastnih protivnikov narodnega prizadevanja, ni bilo pričakovati druzega vspeha, akoravno je morebiti eden ali drugi na tihem mislil: Vsaj zoper to ne bodo glasovali! Pa kako seje zmotil! Prav po oče-
*) Mi mislimo. da bi v tacih zadevah, kjer gre zlasti za dušni blagor toliko ljudi, škofijska redništva najpervo in najveljavnišo besedo govoriti morala.
Vredn.
— 374 -m
tovsko poskrbeli so centrtmsfc #n tako imenovani „avtonomisti« (!) za svoje ovčice in poslali so „inštrukcijo« vsem deželnim zborom, ker so upali kaj doseči; žalibog, da je naš tudi se med njimi. Upajmo pa, da bode kmalo drugače, sej naravna reč le zmaga. Pokazalo se je pa v tej seji prav vOČitno, ktera stran je z m a g a 1 a moralno. Živahni „dobro« — klici, ki so vedno doneli pri dr. Bleiweisovem govoru, kazali so najbolj očitno, da na njegovi strani stoji javno menenje občinstva. Pri nasprotnem govoru g. grofa Antona Auersperga bilo je tiho ko v grobu, in pač malo ponosen sme biti na svojo zmago. C. k. uradnikov, kterih šteje deželni zbor 6, glasovalo je 5 zoper adreso! Iz tega se lehko vidi, kako vkoreninjen je pri nas birokratizem in kako potrebno da je, da ministerstvo krepko stopa na noge.
Jako izverstno je povedal tudi gosp. dr. Toman baronu Apfaltern-u, kar se mu je spodobilo. Pristavljam tukaj le to, kar sem slišal, da ima g. baron po testamentu dolžnost naučiti se slovensko. Kaj čudno je potem, ako tako malo zna, da še kratkega predloga Dr. Bleiweisovega ni razumel. Našel je pa, česar je iskal. Ako dopisun „Triesterice« pravi, da si je g Toman pridobil s tem pohvalo „einiger unge-zogenen Jungen auf der Gallerie« (nekterih razujzdanih fantalinov), mu na to sirovost ne odgovarjamo drugega, ko da bi si poiskal že skorej kako drugo orožje, s neotesanostjo in s i r o v o s t j o ne bo dosti opravit in res škoda je za njegov trud!
Deželni zbori.
Biwroski. V 4. seji je najprej pervo-sednik naznanil, da je protestovavni odbor ustanovljen in da mu je g. Oabušnik pervo-sednik. Potem pa so se obravnovali predlogi, ki so bili na dnevnem redu. 1.) Prošnja katastralne selške občine bila je [zaveržena. 2.) Predlog zastran deželnih in okrajnih cest izročil se je posebnemu odboru s 10 odborniki, ki naj to reč do dobrega pretrese in potem zboru svoje nasvete predloži. 3.) Predlog zastran nekterih sprememb §. 158 seje po sporočilu dež. odbora sprejel in se je sklenilo nekaj sprememb pri obligacijah in kuponih. 4.) Prošnja preinske davkovske občine se je zavergla. 5.) Zbor je dovolil • protestantovskemu župniku Rolfu remune-racijo 100 gld. za podučevanje v keršč. nauku. Naj se tudi katoliški kateheti oglase! G.) Prošnjo davkovske hattendorfske občine je bila tudi zaveržena. 7.) Prošnja dunajskih in graških modroslovcev za podporo pride po poročnikovem nasvetu še le pri ustanovi proračuna na versto.
B4.rasij.ski. (Glej pismo iz Ljubljane. Zavolj pomanjkanja prostora prihodnjič kaj več.)
Štajerski. Kmali bomo zvedeli, kaj bo zbor k protestu rekel. „Tagesp.« sicer to-, laži Slovence, da večina ne bode prezirala njihovih pravičnih zahtev, ali skušnja nas uči, da so to le sladke besede in obljube — druzega nič! Med predlogi se nahaja tudi eden zastran kmetijske šole na Ptujem. Naj bi se zbor „Slovenčevih" besed pri sklepanju kaj spomnil! Več prihodnjič.
Jsterski. Deželi i maršal pl Polesini odperlje zbor 23. nov. ter povdarjal v začetnem govoru posebno ljudsko izrejo, omiko in šole, ki so pogoj izobraženja in blagostanja narodskega, serčno priporočaje poslancem, naj bi se, kolikor mogoče, za to poganjali. Vladin pooblastenec je potem izročil cesarski razglas in sporočilo in vladine predloge, rekši, naj da podpirajo dobre namene cesarske vlade in se poganjajo za avtonomijo in blagostanje njihove dežele!
27. nov. je bila druga seja. Tu se je najprej prebral predlog dež. odbora, ki svetuje, naj se na cesarja napravi pismo vdanosti in v zahvalo za ces. razglas. Po sklepu zbornice se je volil dotieni odbor, ki naj zaupnico izdela, — in seja se je končala.
To veselo početje nam priča, da so tudi isterski poslanci drugih misli, kakor pa poslanci na nekterih nemških ali ponemčenih zborih.
Uorlskl. Druga seja je bila 24. nov. Ko se je bil poslancu H. Ritterju nedoločen dopust dovolil, izvolili so se 4 poslanci, ki bodo stenografična sporočila pregledovali. Potem pa so volili 3 odbore: enega, ki bode pretresoval in poročal o novi dež. razdelitvi; drugega, ki bode poročal o razredbi tistih cest, ki niso cesarske; tretjega pa, ki bode poročal o računu in proračunu.
Ilerva&ki. Koinej res so pričakuje, kaj bo s hervaškim zborom, — ali ga bode že konec, ali bode moral Sokčevič, ban in per-vosednik zborov, odstopiti, ali pa da se med sebo porazumijo in spravijo. To bi tudi bilo najbolje in liberalna narodna stranka je menda tudi pripravljena spraviti se, če se jej pravo da in spolni, kar zahteva. Banski prisedniki in nekaj oficirjev bi tedaj moralo iz zbornice! Ta čas zbor praznuje — deloma zato, ker je deputacija odšla na Dunaj in ki bode te dni zaslišana, deloma pa tudi, ker opozicija noče v zbor, dokler za gotovo ne zve, kaj in kako.
im dnevnik „Ziikiuift«.
Mnogi dopisi in slovanski časniki nam priporočajo, naj se „Zukunft« premeni v časnik, ki vsaki dan izhaja. Povdarja se, da v sedanjem, politično tako gibčnem času in gledč na to, da se odpro vsi avstrijski zbori, ki so poklicani najvažnejša državo-pravna in narodna vprašanja obravnavati, ne zadostuje zadevam federalistične stranke tednik, marveč da je treba nemškega časnika na Dunaji, kteri vsak dan izhaja, da more brzih korakov postopati za vsem, kar se po svetu godi, in blagor naše stranke proti drugim strankam in proti vladi v dosego vzajemnega porazumljenja krepko zastopati.
Domoljubi množili avstrijskih dežel, ki se vjemajo z našimi mislimi, izrekli so svojo voljo, da hočejo pripomoči z neobhodno potrebnimi doneski, po kterih bi se mogel tednik „Zukunft« prestvariti v dnevnik. Al žalostne skušnje o nemarnosti, po kteri je nekdaj „Ost und West« konec vzel, silijo nas k poskušnji, da vidimo, ali se bo obilo naročnikov oglasilo, kteri čutijo živo potrebo ta-cega časnika v glavnem mestu našega cesarstva.
Za to velja ta poziv federalistični stranki v deželah češko krone, v Galiciji, na Oger-skem in JSrdeljskem, v trojedini kraljevini in natranjo - avstrijskih deželah: naj djan-sko podpirajo prestvarjenje tednika „Zukunft« v vsaki dan izhaioči časnik.
V ta namen jim pošiljamo vabilo, naj nam kmali, zadnji čas do 23. decembra tega leta, pošljejo sporočilo, da jih je volja, n a r o č i t i sje n a „Z uk u n f t«.
Ako nam doide tolikošno število naročnikov, da se moremo zanašati na obstanek svojega početja, bomo še to leto dan oklicali, kadaj bo ob novem letu „Zukunft« začela izhajati k o t d n ev-ni časnik, — in tadaj še le bodemo prosili, da se nam pošlje naročilni denar.
Vodilo našega časnika ostane isto, kakor je bilo dosilnnal:
Ustavna sprava z vso državo v duhu okto-berske diplome.
Zgodovinsko dežolno pravo — deželni zbori po skupinah — avtonomno zakonodavstvo in upravstvo dežel.
Narodna ravnopravnost.
Bramba vseh opravičenih politiških zadev.
Avtonomija po zakonu priznanih cerkev.
Skrb za narodno-gospodarske zadeve.
Cena „Zukunft-i« bode: celoletna 16 gold., polletna 8 gld., četrtletna 4 gld,, mesečna 1 gld. 30 kr. nov denarja.
Na Dunaji 18. novembra 1865.
Iz d ate Ij stvo.
Pridjan je ob enem naročilni list.
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bert s cliinger-j a.