190                                                                      Književnost.
ko se sprejemajo v društvo tudi letni Členi z udnino 50 novč. Torej rodoljubni hrvaški duhovniki, na delo! Lani se je sicer že precej kasno oglasilo, da se sprejemajo v društvo letni členi, pa vendar se jih je oglasilo 2495. Upamo, da se to število v tekočem letu vsaj podvoji. Dosmrtnih členov šteje društvo 1 2.1 53, a ves imetek je vreden 155.991 gld. 34 novčičev. Društvo bo izdalo za to leto pet knjižic: koledar Ranico" v 42.000 iztiskih, „Ptice". zadnji zvezek Davorina Trstenjaka, potem „Covjek od že-nitbe do smrti" po Albanu Stolzu in jedno knjižico gospodarstvene in jedno pobožne ali pa pripovedne vsebine. Društvu želimo od srca uspeha in  rasti.
Letos bodo slavili Madja'i tisočletnico svojega prihoda v svoje sedanje pokrajine. Slovesnosti bode seveda dovelj, a priredili bodo menda
1.1896. tudi velikansko razstavo. Na tej razstavi bodo sodelovali tudi Hrvati: zakaj, pač ne vem. Izbral se je poseben odbor, kateremu je naloga skrbeti, da bode hrvaški oddelek Čim sijajnejši. Vlada je dovolila v ta namen 100.000 gld., in vendar se mnogim v odboru zdi ta vsota še mnogo premajhna. Spominjamo se še lepe hrvaške deželne razstave, katera je bila sicer jako dostojna; tudi takrat se je dovolila za razstavo neka vsota, vendar je bila prav mačehinska v primeri z vsoto, katera se daje v proslavo ma-djarskega imena.
Za danes dovršim to svoje pismo; post je, pa bodi tudi pismo kratko. Ce Bog da zdravje, pomenimo se po veliki noči zopet kaj malega. Naj se le zopet jedenkrat oglasi vesela pomlad! Pozdravljeni!
Književnost.
Slovenska književnost. Knjige ,,Matice Slovenske" za leto 1894.
(Dalje.)
Ant. Knezova knjižnica. Zbirka ^abavnih in poučnih spisov. Izdaje „Slovenska Matica". I. ^ve^ek. Uredil Fr. Leveč. V Ljubljani i8(j4-Tisk „Narodne tiskarne11. Str. VI -|- 195. Cena 40  kr.
Knezova knjižnica prinaša podobo ustanov n i k a ,   rajnega  velikega trgovca v  Ljubljani,
Kitajski zid.
gosp. Antona Kneza, in kratek življenjepis njegov. Zatem pa čitamo v knjižici povest: „Go-spod Lisec". Spisal dr. Fr. D. ¦— Slovensko občinstvo veselo seže po vsakem novem delu, ki ga je napisalo spretno pero gospoda dr. D. Saj pa tudi pisatelj zna pripovedovati. Brez nepotrebnih uvodov nas v svojih povestih seznani z glavnimi osebami tako umno, da so nam takoj zanimive in domače, kakor da bi bili naši stari znanci. V tej-le povesti spoznamo glavno osebo, gosp. Lisca, ki je  bil v  mladosti v  železnični službi, na starost
pa je prišel v Dobravo, kjer si je znal med preprostimi rojaki pridobiti visoko čislan je, ker je pomagal ljudem pri tožbah in sploh pri opravkih z gosposko. Kmalu je bil najvažnejša oseba v
Dobravi; njegov vpliv se je kazal v vseh hišah, zlasti pa pri Brdarjevih. Br-darjeva brata, kmečka sinova, Janez in Tone, si nista bila kar nič sorodna po duhu. Janez je bil pol leta v Zagorju pri rudarjih. Navzel se je ptujih šeg, postal bahač in postopač. Oženil se je
Književnost.
191
in dobil brezskrbno in lahkomišljeno ženo, ki se je znala lepo oblačiti in ročno sukati Kupil si je konjiča in kole-selj, za gospodarstvo se ni brigal. Ponosen je bil zlasti na to, da je Liščev prijatelj. A gospodarstvo je jelo pešati, Janez se je zadolžil, prišel v roke oderuhu Vrbanu in sleparju Liscu, ki se mu je preje hlinil prijatelja. V tej stiski se sprijazni s Prelaznikom, ki mu je delal denar. Janez ga je spečaval, a gosposka ga je kmalu zasledila in kaznovala. ¦— Ves drugačen pa je Tone. Ustavlja se Liščevim sebičnim in krivičnim nazorom, kakor tudi bratovemu potratnemu življenju. Sam pa je vedno resen, delaven in varčen. Oženil se je z Jerico, delavno in pridno stričnico skopuha Vrbana. Slepar Lisec pa je pregovoril skopuha, da Jerici ni izročil posestva, ampak je je dal le v najem; za štiri leta ga je znal zopet tako pregovoriti, da je bil voljan, pognati Jerico in Toneta od doma. A prišlo je drugače, •— Vrban je umrl, Liščeve sleparije so prišle na dan,  in Tone pa Jerica sta imela lepo  domačijo.
Povest je vzeta iz naroda in je pisana prav v pouk narodu. Skoro v vsaki večji vasi lahko s prstom pokažemo „ sleparja Lisca" in „ skopuha Vrbana", ki sta prava nesreča za naš narod. Prav tako so iz življenja vzete druge osebe v povesti. Dejanje napreduje prav naravno. Zlasti dobro de čitatelju, da tega ne ovirajo dolgočasni samogo-vori in opisovanja. Pisatelj zna z malo besedami označiti položaj, časovne in krajevne razmere. Vsi pogovori so značilni. Pisatelj tudi uči, — toda ne z modrovanjem, ampak povest sama kaže, — kam vodi potratnost, kam pa pridno delo. Prepričani smo, da nihče ne odloži povesti brez iskrene želje, da bi našla mnogo  bralcev.
Poleg te povesti je v knjižici še „Zenitev Ferdulfa vojvode." Furlanska povest. Spisal Bogdan Vened. -— Pesnik opeva v osmih spevih pokrščevanje (goriških) Slovencev in njih boje-s Furlani, zlasti z vojvodo Ferdulfom. Povod temu boju je bila namerjana ženite v vojvode. Vsa snov je jako zanimiva, ženitev Ferdulfova posebej še kakor nalašč za epsko pesem.  Vse je  združeno  v
Južna vrata v korejskem glavnem mestu Seulu.
prijetno celoto. Izmed posameznostij omenjamo le dveh stvarij. Oseba blagovestnika Dobrorada, —¦ čegar ime nosi peti spev, — je pretemna, preskriv-nostna. Nekako preveč spominja sv. Severna. — Pesnik rabi ves mnogovrstni, tu in tam pač preobilni pesniški nakit, ki morda ne bo ugajal vsakemu bralcu, kaže pa vendar pesnikovo spretnost, bogatost v mislih in lahkoto v besedah. Mladi pesnik kaže lepo nadarjenost, in veselo je, da zvene v naših suhoparnih časih pesnikove ubrane strune po  slovenskih logih  in  gajih.
V obče smo s I. zvezkom Knezove knjižnice jako zadovoljni in upamo, da bo Matici privabil novih udov.                            ______                            —j.
Popotnikov koledar z^a slovenske učitelje f8g5 s popolnim imenikom šolskih oblastni), učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Jfužno-Stirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanji v z^ačetku Šolskega leta l8g4\q5. VIII. leto. Sestavil in z^alo^il Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik Popotnikov v Mariboru. Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. 16". Str. 200. Cena nev. 1 gld., vez. 1 gld 30 kr. Naslov naznanja tudi vsebino. Ta koledar se odlikuje v tem, da nima skoro nič „kramarskih" oznanil. Učiteljem  je lahko v veselje.
Zakaj? — Zato! Zbirka pravljic, pripovedk in legend z^a šolo in dom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. V Ljubljani i8q4- Zalomil Janez^ Giontini. Tiskal R. Milic. 8°. Str. 101. Gena kart. 30 kr., po pošti 33 kr. — Posamezne pripovedke in legende niso izvirne, ampak so le izbrane.   Zdele