KA^OIslISI^ CJ^RKT^KN lalST«
»Danica« izliaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. kr.. ;a ««111 leta 1 gl 2«' kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl.bO kr.. za 1 leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 1*0 kr.. ako bi bil petek pn.znik. izide »Danica« dan poprej.
Tečaj Lil.
V Ljubljani, 22. septembra 1899.
List 38.
Tarbula.
Pripovedna pesem. Speval Janez Bile.
(Dalje.)
V.
Devica veri zvesta.
V dvorani sem in tje koraka
Zamišljen Sapor car; Zdaj stopa naglo, zdajci čaka,
Ker goni ga vihar, Ki divji v prsih mu razsaja, S skrbjo, z bridkostjo ga navdaja.
Kako se sivo morje peni,
Ko tuli vetrov moč, Ko zvezd in lune žar rumeni
Zakriva temna noč! Kipi iz brezdnov globočine Valovje ljuto v visočine.
Kdor caru v srce bi pogledal,
Enak bi zrl vihar. Težko Vam pevtc bo povedal.
Kaj misli tužni car, Kako ga muči skrb. kesanje, Greni mu dan, kali mu spanje.
„Soproga bolna mi je jiraga,
Zdravila zanjo ni; Nobena stvar ji ne pomaga,
Življenje ji beži Naj skusim, vedež kar veleva, Vmori naj Tarbula se deva!
Pa večkrat vedež prorokuje,
Kar ne izpolne se; Znabiti tudi zdaj svetuje, Kar mi pogubno je.
Razžalil bom soprogo ljubo, Ko deklice dozna izgubo.
Naj devo vedež mi pogubi.
Izgovor najde skor; Pa žena mi iskreno ljubi Njo. devam vsem uzor; Probridko bode se solzila. Da je devica kri prelila.
Pa vmakni misel se plašljiva.
Ne vstavljaj me nikar; Prerokba nikdar ni lažnjiva;
l mljiva ni vsikdar. Naj zdravje ženi se popravi, Čas žalost vsako ji ozdravi.
Kot zver preganjani kristjani
Kaj so storili mi? Saj zvesti, vrli državljani
So v bojih lili kri. Čemu svetišča jim podiram, Zakaj morim jih in zatiram!
Sem mar pomiril s tem bogove?
Vkroten je li Rimljan ? Mar vživam v hiši srečne dnove?
Li carinji je stan Kaj zboljšan bridkega trpljenja, Podaljšan li ji čas življenja?
Pa vmakni misel se plašljiva,
Ne vstavljaj me nikar; Prorokba nikdar ni lažnjiva,
Umljiva ni vsikdar. Povelja so mi sveta dana, Končal bom zlobnega kristjana!"
i Dalje prihodnjič.!
MIHAEL,
po božji milosti in po božjem usmiljenju knezškof lavantiriski, mnogoiastiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje škofije
ftOzJr-ir, UatfoMov in r.-"' »/'#/#»*'» »#'/ li'iif'i Orehi m Hoja >'H't r e<linn.<ti ,<ref»-ifii /tulm!
Omitus matris tuae ne obli-viscaris!
N«- pozabi l*>lečin svoje mater^'	/sir. 7, j'j k
V Gospodu ljubljeni škofijami!
Iz rešenega »i morete vsaj v glavnih obrisih naslikati podobo žalostne Matere božje in morete »poznati, da se prečudežna Mati po pravici časti in kli»e kot kraljica mučencev. Kar govori veliki prerok Izaija o .Jeruzalemu, velja o Mariji: Co-r o n a n s coronabit te tribulatione. Krog iii krog te bode venčal z bridkostjo. Iz. 22. I*'. Ker »e rudeča roža vsled svoje krvne barve imenuje roža mučencev, zato sv. cerkev pozdravlja žalostno Mater kot prvo rožo mučencev. Ave princeps generosa ni a rt vriim«| u e prima rosa. Zdrava bodi o kraljica, prva roža mučenica! (Osmi rez-ponzori j .'». nedel jo septembra i. V obhajilni molitvi sv. maše poveličuje Marijo zarad njenega mučeništva: Felices sensus beatae Mariae Virginis, • I tal sine morte meruerunt martvrii palmam sub cruce Domini. Mučeništvo božje Matere sicer ni bilo krvavo, temveč nekrvavo, notranje, duhovno: po nauku sv. cerkvenih očetov pa je presegalo vse muke pravih mučencev. Rečem še premalo, piše sv. Ildefonz, ako trdim: Marija je pri trpljenju svojega Sina trpela tako bridke bolečine, da jih ne dosežejo muke vseh mučencev skupaj. Sv. Bernard slavi kraljico mučencev kot mučenko na duši, in pristavlja, daje več kakor m učenka. Trpela je dvojno mučeništvo: po udeležbi trpljenja svojega Sina, kakor tudi po življenju vedne pokore in vednega zatajevanja.
Kaj čuda, da so strašne bolečine Marijine od nekdaj vzbujale globoko 8očutje katoliških kristijanov in da so se častile z iskreno pobožnostjo, kakor sem omenil že zgoraj v vvodu. Iz sočutja, iz spoštovanja in ljubezni do kraljice mučencev in mučenic so krščanski stavbarji stavili krasne cerkve, kapele in alrarje. Krščanski pesniki so posvečevali svoje moči proslavljanju častitljive Matere bolečin. Eden izmed prvih pravoslovcev mesta Boloni je, J ako po ne da T odi it 1306j,
je zložil žalostni Materi na čast najlepšo pesen srednjega veka: Stabat mater, katero so skušali dostojno p opevati Palestrina, Oilando de Lasso, Perj-golese, Mozart, Havdn, Bach, Liszt, Witt, Antonin Dvofak in mnogi drugi mojstri glasbeniki. Na tisoče pa jih to pesem moli s sveto cerkvijo, zlasti odkar so papež Ino-cencij XI. z apostolskim pismom dne 1. septembra 1681 podelili odpustek sto dnij vsem, ki pobožno molijo to žalostinko. Ta odpustek so papež Pij IX. potrdili s pismom dne 18. junija 1870. Tudi največi ljubavni pesnik 12. veka, W al ter von der Vogel weide, je opeval z neposnemno nežnostjo Marijine bolečine.*) Kakor p o b o ž n o v e r n i m pesnikom, enako je bila podoba Matere bolečin predmet na j kras n ejš im izdelkom in pravim umotvorom mnogih slikarjev in kiparjev. Dovršen kip žalostne Matere stoji na gori Kal-variji v Jeruzalemu. Vrlo znana je slika žalostne Matere božje i Pieta) Michelangelova v cerkvi sv. Petra v Rimu, Michelangela da Caravaggio v vatikanski pinakoteki v Rimu, slavnega Cimabue v cerkvi sv. Frančiška v Asiziju, Giotta v kapeli deli' Arena v Padovi, Fiesola v cerkvi sv. Marka v Fiorenciji, Perugina in Bartolomea v Florenciji. (i laso viti umetnik Viljem Achtermann je trpljenje blažene matere Marije nad vse ljubeznivo in ganljivo predstavil v kipu žalostne Matere v Mo-nastiru. Na slavni sliki žalostne Matere profesorja Trenk\valda drži Marija svojega božjega Sina v naročju. Večni Sin božji je prestal trpljenje, Mati pa trpi dalje v ne;zrečni bridkosti. Pred to podobo najdeš zaupanje v Boga, stanovitnost in sladko tolažbo v žalosti. Ganljive slike žalostne Matere se nahajajo v premnogih cerkvah, kapelah in molilnicah. V župnijski cerk%i v Ileidingsfeldu se skrbno hrani podoba žalostne Matere od Til-mana Riemenschneider. V cerkvi cesarske dvorne
*) V Goethe-jevem »Faust-u« je pesen v 1. delu o žalostni Materi eden najlepših Goethejevih spevov Ganljiva je žalostinka spokornice pred podobo žalostne Matere:
Oh usmili
V	prebritki sili
Se žalostna me Mati ti!
Vsa v bolečini
V	srca globini
ZreS svojca sioa vmirati.
Solze zdaj lijeS,
K Očetu vpiješ,
Proseča Sinu pomoči.
Sramote, smrti me otmi!
Oh usmili
V	prebridki sili
Se žalostna me Mati ti!

straže na Dunaju na Rennweg-u, prenovljeni od redovnikov resurekcijonistov. najdeš na stranskem altarju biser te cerkve, velik umotvor iz najboljšega časa laškega slikarstva: žalostno Mater božjo. Umetnik je vedel vpodobiti visoki uzor bolečine, udane v božjo voljo.
Predragi v Gospodu! Ne morem se motiti o vzveličavnih čustvih, katera je obudilo v vaših srcih branje mojega pastirskega listi, o Materi bolečin. Žalil bi ta vaša občutja. ako bi hotel iz omenjenega izvajati sedaj razne nauke. Te nauke so posnela že vaša od iskrenega sočutja z žalosti polno Materjo prešinjena srca. Le nekaterih više-pastirskih opominov ni, da hi zamolčal.
K prvemu vas vprašam, zakaj je Marija, Jezusova in naša mati, toliko trpela? Iz ljubezni do Jezusa, svojega odrešen i ka, in do nas, svojih odrešenih otrok. Trpimo tudi mi potrpežljivo in udani v božjo voljo iz ljubezni do Jezusa in do Marije! Premišljujmo radi v tem svetem času posta, molitve in zatajevanja našega duha in naše srce vzpodbujajoče trpljenje Jezusovo in sotrpljenje Marijino. Izprašujmo pri tem natančno svojo vest, in izpovejrao se skesano svojih grehov, kateri so povzročili bridko trpljenje in smrt Jezusa Kristusa in žalosti polno sotrpljenje njegove najsvetejše Matere.
K drugemu se hočemo v bridkostih in stiskah življenja vzpodbujati z mislijo, da se nobena bolečina in nobena izguba, katero mi trpimo, ne da primerjati bolečini in izgubi Matere božje. Moj ljubi kristijan, četudi bi videl umirati svojega nadepolnega otroka, prisrčno ljubljenega sina ali ravno razvito hčer, in bi ti pokalo srce žalosti, ozri se na Marijo: kje je bolečina enaka njeni bolečini? Hlapec in dekla pa ne moreta in ne smeta zahtevati, da se jima bolje godi kakor gospodu in gospej! Daruj se voljno, ne da bi vpraševal in bi hotel vedeti, zakaj, čemu? Dovolj, da veš, da je tvojega sina ali tvojo hčer s sveta poklical tisti, kateri je dal svojega edinorojenega Sina v trpljenje in smrt na križu ter ni priza-nesel nebeški hčerki Mariji. Spoznaj iz tega, ljubi kristijan, da ne smeš zahtevati, da bi bil brez trpljenja, brez žalostij in brez bridkostij. Ze po svoji naravi in po svojem nadnaravnem namenu moraš trpeti od zvunaj in od znotraj. Izraelci so le skozi puščavo dospeli v obljubljeno deželo, in kristijan dospe le po križu iz te solzne doline v raj. Po križu h kroni!
Za cesarja Antonina je v Rimu plemenita gospa, Felicita po imenu, s svojimi sedmerimi sinovi živela vsa srečna v veri v Jezusa Kristusa
in v vaji vsakatere čednosti. l\o so bili. ima in njeni otroci, zatoženi, da so kristijani. pozval jih je mestni predstojnik Publij v imenu cesarjevem, da darujejo malikom. Stanovitno je blaga mati to zahtevo zavračala za se 111 za svoje sedmere sinove. Doživela jo sveto veselje, da so vsi njeni otroci prtd sodniki sivno spoznali krščansko vero, dasiravno so morali svoj po^uiu plačati z mučeniško smrtjo. >li so \ smrt. veselo popevaje. Naposled je bila umorjena tudi mati tako da jc morala stdemkrat prenašati smrtno muko. ker je videla umirati svoje sinove.
Glejte vredno učenko Jezusovo iu poslušno hčerko žalostne matere Marije. Ta veličastni vzgled bodi tudi vam. predragi, v zvesto posnetim. Tudi pred vašimi očmi mora v tem vzveli alncni času umreti sedmero otrok vastga srca. t«» je. sedmero glavnih ali smrtnih grehov. V trdnem zaupanju na pomoč deviške matere božje Marije se vojskujte zoper svoj priljubljeni greli, odsekajte temu glavo, in laliko bodete premagali vse druge svoje napake in slabosti. Malo pomena ima sveti postni čas, ako ob njegovem sklepu niste postali boljši, kakor ste bili ob njegovem začetku.
Ko je bil junaški pomorski poveljnik Liladam (I/isle-Adam 1, veliki predstojnik malteškega reda. leta 1522 izgubil otok Kod. videli so ga, ko jez ostanki svojega hrodovja pristal v Mesini. Le ena zastav je še vihrala z njegove ladije, in na tej zastavi je bila naslikana žalosti polna Devica, sedeča pod križem, z napisom: V7 vsaki bridkosti in sili naše upanje! Tudi naše zemeljsko življenje je podobno vožnji po morju. Ako nam torej pretijo valovi nesreče, ako naši ljubljenci pomrjejo ali nas zapustijo, ako nas nadlegujejo bridke izkušnje in hudi dvomi, plo-vemo v viharju trpljenja varno in mirno med skalovjem, ako vihra ona zastava pred našimi očmi, ako povzdigujemo svoje oči z otroškim zaupanjem k morski zvezdi, k svoji ljubi gospej in žalostni materi Mariji. Saj je Marija po lepem izreku sv. škofa Kpifanija oko, katero vidi našo revo, srce, katero ima sočutje z nami, roka, katera se stega za nami, da nam pomaga.
Oastite torej veličastno Mater bolečin in zaupajte v njeno materino varstvo pred vsemi vi, duhovniki Gospodovi! Nekdaj so veliki duhovniki žalili presveto srce žalosti polne Matere s svojim sovraštvom do Jezusa, ki je grajal njihove pregrehe, in s hudobnimi naklepi zoper njega. Mi pa hočemo božji Materi veselje delati z vestnim spolnjevanjem svoje vzvišene in svete službe, z gorečo ljubeznijo
do .Jezusa in do vseh naši pastirski skrbi izročenih
*
neumrljivih duš. Marija je posebno mati duhovnikov. Saj jo je njen Sin izročil apostolu v varstvo. In ona je tolažila obupne apostole in je bivala med njimi, ko so izvedeli za gotovo, da je Vzveličar vstal, in ko je sveti Duh razlil nad nje svoje preobilne milosti. Kakor je Marija vidno bivala pri prvi krščanski občini, tako biva nevidno v sv. cerkvi, katere služabnike posebno ljubi kot namestnike svojega Sina. večnega velikega duhovnika, in jih podpira s svojo mogočno priprošnjo. Srčno torej stojmo z Marijo pod križem Kristusovim in prenašajmo potrpežljivo trude in težave svojega prevzvišenega poklica, kakor apostoli, kateri so se veselili, da so smeli zavoljo imena Jezusovega trpeti zasra-movanje in preganjanje.
Iuxta crucem t«*cum stare Ft nos tibi sociare In planetu, pereupimus! Da pod križem s tabo stali, ln da bi kot ti jokali — To zvesto želevamo!
Ljubite in posnemajte žalostno Mater vi. krščanski stariši! V vaših naročjih počiva upanje prihodnosti. Vi hranite in redite mladi zarod z vsakdanjim kruhom, krep-čajtega tudi z mlekom krščanstva iz vemo pobožnih src. Kar vi vtisnete otrokom v srce o Jezusu in Mariji, to požene globoke korenine: naj tudi pozneje nad tem buči divji vihar sveta, o pravem času bode vendar zopet pognalo, bode cvetlo in rodilo sa<l vzveličanja. Odgojujte svoje otroke za Boga in ne za svet, da so in ostanejo vedno izvoljeni otroci božji in Marijini.
In vi. krščanski otroci, častite in ljubite iz vsega srca svojo nebeško Mater. Spolnjujte vzveličalni opomin, kateri je dal < če Tobija na smrtni postelji svojemu sinu mlademu Tobiji, rekoč: Moj sin. poslušaj besede mojih ust in vtis ni j ih trdno v svoje srce . . . Spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja: ker spominjati se moraš, kakošne in kolike nevarnosti je trpela zavoljo tebe . . . Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu, in varuj se. da v greli ne privoliš in da ne puščaš v nemar zapovedi j Gospodovih . . Varuj se vsake nečistosti . . in napuhu ne pusti gospodovati ne v svojih mislih, ne v svojih besedah: ker v njem se je začela vsa spačenost . . . Hvali Boga vsak čas in prosi ga, da vodi tvoja pota. (Tob. 4, 2—4. 6. 13. 14. 20).
Poveličujte kraljico bolečin z besedo in z dejanjem vi, krščanski možje: ker vam je
dal Jezus najbolje, kar je imel: Marijo, ko je stala pod križem. Ljubite in proslavljajte vi, krščanski mladeniči in krščanske mladenke, lilijo čistosti in rožo mučencev, in bodete časno srečni ter večno vzveličani! Skazujte se vi, Bogu posvečeni redovniki in redovnice, kot srčne častilce in častil ke najčistejše, najubožnejše in najžalost-nejše Matere z natančnim spol nje vanjem slovesno storjenih obljub devištva, ubostva in pokorščine. Marija, kraljica devic, se vas bode vedno spominjala v nebesih in bode za vas prosila pri svojem božjem Sinu.
Zatekajte se v varstvo in brambo žalostne Matere vi ubožci in zapuščeni, in učite se od Device najmodrejše, v uboštvu in sili Bogu se darovati. Križ je vedno pripravljen in čaka kristijana povsod i. Ne more mu uteči, naj beži kamorkoli. Ako rad nosi križ, bode križ tudi njega nesel tje, kjer je konec vsemu trpljenju. Ako pa ga nosi z nevoljo, teži ga še huje in vendar ga mora nositi. Ako se otrese enega križa, našel bo kmalu težjega. Ne more se ogniti tistemu, čemur se ne more umakniti noben človek. Kateri svetnik na svetu je bil brez križa in trpljenja? Vse življenje Jezusovo in Marijino je bilo križ in mučeništvo; zato bodi tudi vsakdo pripravljen, da kot dober in zvest hlapec nosi pogumno križ Gospoda in njegove blažene Matere. Blagor jim, ki v tej solzni dolini žalujejo in jokajo z Jezusom in z Marijo, ker potolaženi bodo!
C«.8tite posebno vi grešniki Mater bolečin s tem, da obžalujete svoje grehe, da se jih izpoveste ii se jih potem skrbno varujete. Ako se po nauku sv. Pavla (Hebr. (j, (i) Kristus z vsakim smrtnim grehom vnovič križa, mora potem tudi Marija vsakikrat pod križ. Ne silite je torej na novo pod križ in ne prebadajte zopet z mečem njenih prs! Oče Roviglione iz družbe Jezusove pripoveduje, da je imel neki mladenič hvalevredno navado, da je vsaki dan obiskal podobo žalostne Matere, ki je nosila sedem mečev v prsih. Nekoč je storil nesrečnež smrten greh, in ko je nato stopil pred podobo, videl je v srcu Device osem mečev in je slišal glas, da osmi meč v Marijinih prsih pomeni njegov greh. Ves prestrašen hiti se izpovedat in zadobi zopet otroštvo božje.
Ob s ki epu pa vsi prav ponižno prosimo preljubeznivo Mater bolečin, da nam kot priprosnjica umirajočih ob uri ločitve iz tega sveta zadobi milost, da dosežemo venec zmage. Kakor je nekdaj svoje ljubo Dete položila v naročje starčku
Simeonu, in je ta v sladkem veselju zapel svojo popotnico: Nune d i m i 11 i s servum tu um, Domine, katera je vse navzoče čudežno ganila in povzdignila, tako naj tudi vsakemu izmed nas izprosi ob smrtni uri milost, da moremo kakor Simeon zapeti večerno pesen: Sedaj odpusti, o Gospod, svojega hlapca v miru; ker moje oči so videle tvoje vzveličanje!
Christe, cum sit hinc exire, Da per Matrem me venire Ad palmam vietoriae! Quando corpus morietur. Fac ut animae donetur Paradisi gloria! Amen.
Kristus, ko se bo ločiti, Mi po Materi dobiti Zmagovalno krono daj ! Kadar smrt mi truplo vzame. Daj, da dušo mi objame Večne slave srečni raj! Amen.
V Mariboru, na god svetili sedem bratov Marijinih žalostij, dne 11. februvarija 1899.
Tri dni iz mojega življenja.
Potopisni spominji iz naše gorenske in dolenBke
domovine.
Motto: „ Btseda sladka domovina, Ne prideš več mi iz spominja!"
Andr. Praprotnik.
Zapustivši dobrepoljsko postajo se prične zopet železnica vidno pospenjati na vkreber. Na več mestih se je moial vsekati tir skozi skalovje, na drugih krajih ga objema gozd. Kraj je popolnoma samoten, v daljavi pa se kažejo k desni Bloške viš.ne, notranjsko gorovje in gorenski divjeromantični orjaki. Kmalu zagledam j v dol ni k desni mnogo zgradeb To so Ponikve Pred kakimi 45 leti so bili zgradili ondi gospodje, ki ali niso vedeli, po čem so „groši'1, ali pa so se lahkoverno zanesli na zagotovila drugih, velikansk plavž, da bi topili ondi v okolici kopano železno rudo, katera pa je zaslužila ime „pustinjkau. Ob plavežu so zgradili tuli več novošegnih poslopij za vodstveno in službeno osobje; nekako enakost je vse to imelo kaki novošegni amerikanski naselbini. Ko so pa vžgali plavž, pokazalo se je, da se ruda noče topiti, in da so vsa drag cena poslopja in stavbe zgrajene za — prazen nič. iz nameravanih fužin so nastale zdaj menda parne žage, — kedo pa je njihov lastnik in kako se podjetje ponaša, nisem pozvedoval. Je pa sploh na svetu zdaj tako: stare naredbe, tovarne, podjetja ginejo; nove se oživljajo in vstajajo, — pri tem pa se oživiia stara prišlovica v novo resnico: „Ti gospod, jaz gospod: kedo bo pa konja vpregal?" Vsak tudi dandanes kaže, da se ljubezen do bližnjega pri njem samem začenja.
Kmalu za Ponikvami se nam vedno bolj kaže in odpira okolica Velikih Laščič, in zdajci smo dospeli tudi na postajo tega imena. Tukaj nas je skupščinarje
pričakovalo pač veliko iznenadenja. Grom topičev nas je pozdravil z bobnečim odmevanjeui. vsa laščanska inteligencija je čakala vlaka na kolodvoru, in ko se pripeljemo na postajo, zaorijo gromoviti ..živiji* klici. Da, — LašČani vejo v resnici preblagi trud, namene in napore Ciril-Metodove družbe Poleg srčnih pozdravov so dame tudi sipale duhteče šopke skuošči-narjem v vagone Naj bo vsem narodskim razumnikom izrečeno tu toplo priznanje in lavna zahvala, ter pohvala. Zaslužijo pač Veliko Laščam. da bi se kedaj družbino vodstvo spominjalo tudi tega kraja za glavno vsakoletno skupščino.
Od Velikih Laščič pa se ne morem ločiti kar tako na kratko, kot od dozdaj že prevoženih postaj. Ta kraj sem že poznal, ko se nikomur niti v sanjah še ni dozdevalo, da bo kedaj tu memo vozila železnica. Mislim, da sem bil krog 1. 1846 vprvič v tem kraju, skozi katerega pelje deželna cesta od Ljubljane na Kočevije V poznejših letih, zlasti za časa župniko vanja zaslužnega rajn. veleč g vana Brodnik-a sem bil pa večkrat tam. Poznal sem še staro veliko-laško cerkev. Bila je majhna, ozka. prezidavanja na moč potrebna. Le eno je imela, precej čeden, trden zvonik. In ta se je Laščanom videl in zdel tako lep, da so, ko se je šlo za zidanje prepotrebne nove cerkve, odločno zahtevali: zvonik se ne sme podreti, ampak nova cerkev naj se prizida staremu zvoniku. Razsodni gosp. župnik Brodnik je v duhu videl, kako se bo to čudno vjemalo; a Laš*anje, — to sem čul iz ust g. Brodnika samega, - so bili pri tem tako določni, da so naravnost rekli: „Če nam g župnik podere zvonik, pa naj potem zida cerkev sam!" Gospod župnik je bil moder, previden mož: vedel je, da pri takem kočljivem in težavnem delu ne kaže biti z župljani v razporu, torej se je vdal. Svojemu namenu pa, naj bi nova cerkev dobila dva zvonika, ostal je na tihem zvest Pustil je s'ati stari zvonik, poklada*i pa dal kakor nevedoma v porazutnlienju z zidarskim mojstrom temelj z novim cerkvenim zidanjem vred tudi za prihodnja dva nova zvonika. Ko je nova cerkev zrastla iz tal, potem se je še le pokazalo. kako jej je stari zvonik prava — pavova noga Prav tako je bilo videti, kakor bi se velikemu krepkemu možaku potisnila glava med rami in pleča. Poleg nove cerkve se je za časa žuonikovania gosp. Brodnika zidalo v Laščah novo župnišče, mislim da tudi nova šola in p jvrh celo še pokopališče Ondi si je bil imenovani gospod pripravil tudi svoje grobišče, — sam mi je to pravil in kazal, kje želi počivati. A preselil se je bil pozneje odtod za župnika v Žužemberk, kjer je tudi kmalu umrl. Presvitli cesar je priznal zasluge Brodnikove s tem, da ga je bil odlikoval z zlatim križcem s krono za zasluge; mislim pa, da si je bil blagi gospod zaslužil za svoja obila delovanja in svoje trude tudi odliko nevenljive krone v nebesih.
Ako. se pa zdaj ozremo s postaje na Velike Laščiče, ki se nam kažejo onkraj doline na topo-okroglem griču v jako slikoviti legi, vidimo, da najvišje mesto ondi zaseda dvastolpna župna cerkev. Kaj? Dvastolpna? — Ali sta jej morebiti zrastla zvonika čez noč? Kaj še! — Tukaj se snidemo vnovič z že od Stare Loke znanim veleč. g. Matejem Fre-lihom. Njegovih obilnih delovanj pri zidanji nove dekanijske cerkve v Stari Loki smo že v 1. listu letošnje „ Danice8 omenili. Od tam je odšel 1. 1865.
blizu krc g časa. ko je bila dodelana starološka cerkev ako se prav srrminjam. bil je slikanih šest oken v glavnih kapelah že on naročil. ali vsaj mnrgo je deloval za njihovo napravo), za župnika na Prem Ondi je naš«-! za blizu dve tiso«* duš broječo župo sila revno maihno cerkvico. ki nikak« r ni zadostovala za toliko prebivalstva Zdajci je pokazal g. Matej zopet sv j pogum Lotil se zidanja nove cerkve, in sicer tako kakor pravim«', na preveliko korajžo. — s praznimi r<kami in žepi Pravili so. ne vem. ali je bila to le šala. ali pa resnica, da je premogel 3, — zapiši ♦ ri goldinarje koje pričel cerkev zidati. Da sije pa s tem h< g< ljubnim delom nakopal na glavo ogr iuno trud-* in silovite skrbi, je lahko umljivo Neki g. župnik ii 11 je enkrat de,al: ..Kdor hoče vedeti kaj s<> ?-kr> i na) se piloti zidanja novih cerkva'" V je>. ni I. 1 sem obiskal Freliha na Premu. S^iro cerkev je ».pasovalo takrat Se temeljno zidovje n«»Vega svetišča ukcli in ok<>li Ko so spomladi pričeli nadaljevati zidanje, prekladali so kar kamenje stare cerkve v zidovje nove. Na jes^n me je prijatelj Matej povabil že k blago slovljerju nove cerkve, katero vabilo sem bil tudi radostno sprejel in spolni!.
Leta 1*70 je prišel Frelih za župnika v Lašče. Nobenega menda ni zbadal tako v oči pritlični cerkveni zvonik, kak< r njega in ker si je znal pridobiti srca župljanov. začela sta tudi kmalu rasti nova zvonika iz tal
Zdaj je laščanska cerkev izmed najlepših ljub Ijanske Škofije, in dokler bo stala, dajala bo častno spričeval«« nepozabnima č<\ gg župnikoma Brodniku in Frelihu. kot mož. ki sta ljubila lepoto hiše Gospodove/)
X: hI učitelj Josip Levičnik.
^Palje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Nova maša v Z«. Gorjah. Prelepa slovesnost se je vršila dne 15. t. m. v Zgornjih Gorjah v rajskem Bledu Stopil je ta dan pred Gospodov altar novo mašnik goriške nadškrfije, gorjanski rojak č. g. Ivan Kunšič. Ze itak veličastni praznik Marijinega vnebovzetja je še bolj poveličal to pomenljivo slavnost, katere se je radovalo vse, staro in mlado, vsaj je preteklo že tudi 20 let, odkar je v Gorjah zadnjo novo mašo obhajal eleč g. 1 Zalokar, sedaj misije nar v Aneriki. Že prejšnji dan je naznanjalo ne prestano pokanje iz topičev in slovesno pritrkavanje zvenov, da se vrši tu nekaj izvanrednega Vaščani so czal|šali svoje hiše z zastavami in zelenjem ter postavili nebroj mlajev in slavolokov Predvečer je bila vsa vas krasno razsvitljena, gasilno društvo gor-jansko je pa priredilo svojemu rojaku bakljado, dočim
"t Malo k<>mu. ali pa morebiti nikomur izmed majSih ni znano, da je bil po določilih m naročilih f čast gosp. župnika Brodnika napravil na^rt za novo laSčansko cerkev rajoi veleč. g. župnik Save. Ivan Kopnvnikar. poznejši dekan vrhniški. Kot kaptinn v St. Buprtu se je bil navzel ves duha ondotne<ra pre-slavnega dekana preč. g. Vinc. Vovka, rojenega Blejca. ki si je toliko neumrljivih monumentalnih spomenikov postavil kot dekan v Metliki m pozneje kot župnik v Št. Roprtu' Ne spominjamo se, da bi bil kedo življenje in delovanje Vovkovo bolj na drobno popisal To pa imenujem kar naravnost velik naroden greh. ako no v>e to zapa<i!o pozabljivosti, kar je on storil v Metliki in v Št. Ruprtu.
so mu domači pevci zapeli nekaj prelepih narodnih pesmij. Še večja je bila radost, ko je napočil dan slovesnosti same. To je bil zares dan, ki ga je Gospod naredil! Petnajst čč gg. mašnikov. bližnjih in daljnih, mej njimi veleč, g Novak, dekan radovljiški, in 6 bogoslovcev tovarišev je prihitelo poveličat to slavnost Veličasten je bil sprevod svatov, vseh nad sto, iz prijaznega župn šča v po zaslugi za vse dobro vnetega goijanskega župnika velečastitega g svetnika Ažmana krasno opravljeno župno cerkev. Lepo je prepovedoval gorjanski rojak veleč, gosp Ivan Belec, župnik iz Istre, razlagajoč delovanje katoliškega duhovnika. kateri spremlja človeka od rojstva do groba bodreč g novornašnika, naj vstraja v častitljivem a trudapolnem mašniškem stanu, v kateii ga je Bog poklical i/ svetnega vojaškega stanu. Častitljivo je potem služil g novomašnik svojo prvo daritev Najvišjemu. obhajajoč prvikrat avoje drage sorodnike. Prav spodbudno je pel v cerkvi domači mešani zbor, kateri je še potem celo popoludne razveseljeval svate z milo slovensko pesmijo. Tako je minul dan. pomenljiv za vso Gorjansko župo, saj se je vsem navzoč-nikom bralo na očeh. kako veselje jih prešinja. So-sebno pa je bil to dan za njegovo mater in za sorodnike Z njim se ga je veselil, če tu na zemlji ne, pa gori v raju novomašnikov pokojni oče. Naj pomen-Ijiveji pa je bil za gosp novornašnika samega, saj je ta dan prvikrat posvetil in imel v rokah Njega, od katerega imamo vse, ki daj novomašniku milost, da bo neornadežno stal na braniku sv vere dolgo dolgo let.
L. / teflLu/IO
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Vameni za mesec september 1899. i Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta j
a) Glavni namen:
Boj proti skrivnim družbam.
Odkar je bil sovražnik vsega dobrega pahnjen z nebes, stremi ves čas za tem, da bi si ustanovil na zemlji svoje kraljestvo, ker se mu tega ni posrečilo v nebesih. Da izvrši ta namen, ne more po svojem menenji storiti nič boljšega, kakor da povsod in v vsem wposnema" Boga. (Tertulijan), Kakor se je Gospod Bog ponižal in razodel Človeku svojo resnico, tako vara tudi satan ljudi s svojim napačnim razodetjem; kakor deli Bog večkrat ljudem na čudežen način različnih dobrot, tako vrši tudi satan njim v pogubo včasih dozdevne čudeže. Kakor je slednjič med vsemi Božjimi deli jedno, katero presega vse drugo: cerkev Kristova, — tako skuša tudi satan združiti vse zlo in vse slabo v celoto, kar bi bila nekaka protislika Kristovi cerkvi.
Brezdvomno je ta na'rt hudobnega duha v naših dneh napredoval že zelo; posrečilo se mu je, da si je pridobil v takozvanih ^skrivnih družbah", zlasti v prostozidarstvu, mnogo pristašev, ki mu vedč in nevede služijo ter goreče razširjajo njegove principe.
Glavni znak svoje cerkve imenuje Odrešenik večkrat njeno očitnost: zdaj je ime-neval svojo cerkev mesto, ki leži na gori in jo more torej videti vsakdo ; zdaj zopet zahteva od apostolov,
naj oznanujejo nauk njegove cerkve doli s streh, t j. očitno in prostodušno, in da naj hodo sami lu<5. katera vsem sveti, ki pridejo v hišo. — Skrivne družbe se bojo luči. kakor pove že njihovo ime, ter ljubijo to, da skrivajo svojo pravo podobo v temi — Drug značilen znak Kristove cerkve je ljubezen; pri vsakem koraku in vsaki stopinji nas srečeva njena ljubezen do Boga in do bližnjega; vzrastia je na križu iz sedeža prave ljubezni iz božjega Jezusovega srca. Vse njene zapovedi se združujejo v zapovedi ljubezni; prvi zakrament je zakrament ljubezni, najsvetejši zakrament sv. R^šnjega Te-lesa. Znak skrivnih družeb je sovraštvo sovraštvo do Boga in do ljudij. do reda in ^iru. pred vsem pa sovraštvo do cerkve, do njenega vrhovnega glavarja in njenih udov. O različnih časih in v različnih okol-nostih se kaže to sovraštvo na različen način; slednjič pa se uvida, da je to sovraštvo vedno jedno in isto. Kjer ima cerkev le še kakega upliva do vzgoje, tam se počenja vse mogoče, da postanejo šole ne-konfesijonalne, t j brezverske in brezbožne. Kjer se ljudstvo še trdno drži krščanske vere in njenih zapovedij, tam mora zasejati slabo časopisje strup ne vere, in to v najbolj skrivne doline in na najvišje planine. Kjer c^ete še krščansko družinsko življenje, tam se mora družina pokvariti in raznraviti. In dočim skušajo tako omajati verske stebre, prizadevajo si ob jednem, da oslabe in zmanjšajo tudi spoštovanje do svetne gosposke Kjer se skrivne družbe ne morejo zanašati na podporo mogotcev, tam rujejo na skrivaj kakor krti; kjer se jim je pa posrečilo, pridobiti si pristašev v najvišjih vladnih službah, prav na mini-sterskih stolih in po ljudskih zastopstvih, tam napa dajo državo in vero kar očitno pred celim svetom. Zato se zadnji čas očitno in glasno razlega klic, ki naj bi po sklepu prostozidarjev z leta 1804 odtrgal Avstrijo in Nemčijo od cerkve: „Proč od Rima!'
Pred kratkim so dali kovati, da poveličujejo to protiversko gibanje, posebne svetinje, ki kaj jasno kažejo, v kako tesni zvezi je ta gonja s prostozidar-stvom. Ta spominska svetinja ima namreč na jedni strani tri plavice in tri hrastova peresca, katere veže trak, na koiem je napisano: ,2012 po Noreji." (Pri Noreji na Štajarskem so 1. 113 pred Kristom stari paganski Germani. Cimbri. prvikrat premagali Rim-jane) Na drugi strani je pa prostozidarsko znamenje, trikot, z napisom: „Los von Rom!4 „Proč od Rima!"
Ti spomeniki spominjajo nehote na medalije, katere so kovali v prejšnjih stoletjih v zmagoslavje nad srečno pokopano cerkvijo, kakor so mislili: Tako je storil grozoviti preganjalec kristijanov Dijo-klecijan koncem 3 stoletja in take svetinje so kovali tudi za časa francoske revolucije. Toda, čudna usoda! Dijoklecijan je umrl. žrli so črvi še živo njegovo telo, — cerkev pa je stopila miladeniško čvrsta in takorekoč pomlajena v mučeniški krvi iz podzpmskih ječ na dnevni svit in zasadila je križ na strehe rim skih palač, na cesarske prestole in v amfiteatre, kjer naj bi bila malo poprej — izkrvavela. Tudi izmed francoskih krvolokov, kateri so dali kovati omenjene spominke, so živeli le še trije, ko je stopal Pij VII. sloboden v Rim; vsi drugi so poginili po samomoru ali pa na morišču.
Ali ne bode mogel Gospod Bog priskrbeti tudi »Los von Rom" gibanju prav tako klaverne usode?
— Gotovo! Toda vendar ne smemo pustiti, da bi iz-vojeval On sam to bitko. Kakor ima pekel svoje vidne pomagače. tako hoče porabiti Bog ljudij da obnove in branijo njegovo kraljestvo in p-nižnjo njegove sovražnike.
Zato se moramo pred vsim v skupni molitvi okleniti božjega srca Jezusovega da stori slednjič konec preganjanju cerkve Vzgled te molitve nam je dal sam sv. Oče, koje posvetil ves svet presv. srcu in na ta način takorekoč čoln sv. Petra, sv. cerkev, skril v presv. srce kot varno zavetje. „Vema. je dejal Doutreloux u. školu v Liit-ticbu „da bode ta posvetitev podvizala izliv božjih milosti j, katerih priča kujemo.-
Z molitvijo moramo združiti tudi dejanje. Skrbeti moramo, kolikor je mogoče, za mladino in ne prej mirovati, dokler ne dobimo zopet krščanskih šol, v katere morejo pošiljati stariši svoje otroke brez nevarnosti, da se okužijo že njihova mladostna srca.
Dalje moramo skrbeti za ubožce in trpine, katere skušajo pridobiti za se skrivne družbe s hinavsko človekoljubnostjo, z vsemi mogočimi dobrodelnimi napravami in podpornimi društvi
Po močeh moramo podpirati dobro časopisje, slabega pa se moramo ogibali in je tudi od druzih odvračevati.
Gojiti moramo patrijoti zem. ker vsaka, tudi svetna gosposka je postavljena od Boga.
Čim bolj se slednjič razlega klic: „Proč od Rima!" tembolj se moramo okleniti sv. cerkve, in tem zvestejše se je moramo držati, da nas ne loči od nje niti sedanjost niti bodočnost, niti angelji, niti sile, niti višina, niti globina
Naj pridenemo še kratko molitev za spreobrnjenje prostozidarjev, katero je predložil veleč, o Benaze T. J sv. stolici in kateri je podelil sv. Oče dne II avgusta 1898 — 100 dnij odpustka. Kajti, ako sovražimo zmoto, ne smemo pozabiti nikoli ljubezni, koje nam )e gojiti do vsakogar Molitev za spreobrnjenje prostozidarjev.
Gospod Jezus Krist! Ti, kateri ho^eš osvetliti svojo vsemogočnost zlasti s tem. da odpustiš grešnikom; Ti, kateri si rekel: „Prosite za tč. ki vas preganjajo in obrekujejo!": prosimo dobroto Tvojega presv. srca za duše, ki so ustvarjene po Božji podobi, ki pa so bile po zviti zapeljivosti prostozidarstva ogoljufane in ki hite po potu večnega pogubljenja.— Ne dovoli, rotimo Te! da bi še nadalje stiskali cerkev, Tvojo sv. nevesto; temveč omehčan po posredovanji svoje matere, preblažene Device Marije, in po molitvi pravičnih, se spomni svojega neskončnega usmiljenja! Pozabi na njihovo pokvarjenost in stori, da se povrnejo k Tebi in tako z očitno pokoro potolažijo cerkev in dosežejo večno slavo. Kateri živiš in kraljuješ na veke. Amen.
jr.
b) Posebni nameni:
22.)	t Sv. HavrlcIJ ln UvartiL Dobre navade v vojašnicah in vojaških šolah. Pogumno spoznavanje vere nasproti modernemu paganstvu
23.)	f Sv. Lin. Duhovniki in obhajanci, Zaaramovalci svetih zakramentov. Zidanje in olepftavanje cerkva.
24.> Naša ljuba Gospa — rešite? Jetnikov. Oslob«jenje
mn^.ot^rili 17 su/iu>sti ureha. rhot/e duše v vicah. l»o!niki
2?» Sv Pacifik. Mi.f^i Ijude. ki >o natJe jezi- in maščevanja » i ni. Vrn.tev časti .. ki sr> l.ili j o krivem ohreknvani.
On a i\i ni i: - zr i I mi «•■.
-»• Sv Clpnjan iD*Justina. Grtšmki iz navade i Islobojenje
•» ii»vairi.! u varši Mji..s' stanovitnosti v uolrem
Sv Koznia in Damijan. K.>J. liški zdravniki m meui-.r ■ i ho mšniee m < ušno pastirstv«« j-ri bolnikih.
s Sv. VeDCtslav .Mw<*t č.skin.i ka*o!ičani. Krš-< ii-ki riti v!a am ir. uradnikom. Neka učiteljica in njena šola.
-v.
Raznoterosti.
Idaiifccrske šolske sestre prevzamejo sirutišno v Mestom Na ta kraj svojega r.» vega poklca ste se p» '»li« 11 že sej-tn 1,'o/a Jugova in Štefanija DetiČekova. ldžkone izpuhi tudi dekliška šola sv. Cirila in Me toda v Trstu ktero dosedanjih svojih vrlih učiteljic.
V VeHkcvci. pravzaprav v št Ruprtu pri Veli-kovci - < <lpi>n o letos »lekliški internat ali vzgoje-vališče odraS^nejim deklicam — Kdor je sledil delo-\.ari,u družbe sv. Cirila m Metoda na Koroškem, temu je z imenom rVelikoveo" povedano vse Kdor pa je bral časniških poročil o dose ianjem uprav uzoritem delovanji za Boga in za dom gorečih šolskih sestra v Velikovci. ta si bo želel svojo hčer ali sorod-kinjo imeti v tem varnem in tem domorodnem zavetišči. — Slovenci! Zglasite se. kdor misli, z adreso .Čč šolske sestre Št. K uprt pri Velikovci, Koroška.- — Dne lt; oktobra t 1. je temu vzgoje-vališču pričetek
Benftiktin o Ciril Zupan, ta čas župnik Sloven cem v 1'uebli, države Colorado v Severni Ameriki, se je 4 t. m. vrnil v Ameriko potem ko je bival kake 3 tedne na svrjem dmni v Siakovljab, pred osljiške župnije. Z njim ste v Ameriko šli 2 sesiri. l^letna Frania in 22letna Josipa — a od doma premožni: ne kruha si iskat., ampak se posvetit tam za morjem redovnemu živenju
Tovarnar i pečmi g. Avgust Drelse je ponedeljek 4. septembra prestopil iz protestantstva k katoliški veri. „Bilo mi ie to že dolgotrajno hrepenevanje/ — se nam je izrazil. Bog ga blagoslavljaj z njega'čast. rodbino.
„Mestni dom1' v Ljubljani — namenjen v prvi vrsti požarni brambi in vsemu orodju, kar ga ima — se je odprl nedeljo 10. t. m kar najslovesneje. Prej ta dan že in ob slavnostnem dnevu samem so se shajale v Ljubljano požarne brambe iz vseh slovenskih krajev. Le kranjskih je bilo 71 gasilnih društev s 1206 možmi Prišli so pa tudi zastopniki iz daljne Češke in iz sosednje Hrvaške. - Najlepše vsemu in najbolj slovensko je bilo pa to, da so cpnjegasoi z Bogom hcteli pričeti. V to svrho se je na očitnem trgu pred ,, Domom" brala slavnostnega dne tb desetih sv. maša in se je nato blagoslovilo vse gasilno orodje. Pač ginljiv prizor, ko so ob najsvetejših mašnih delih v prah se sklonile pred svojim B gom. te krepke postave naših brambovcev zoper (genj Ž ivo besedo se je potem tu»li gospod
mestni župan, oddajajoč „Domu svojemu namenu — spominjal v prvi vrsti Boga, ki naj čuva nad Ljubljano in jo varuj ognjenih nesreč. — Slovenci! ne bahajmo se — a tega vender le pt.n- sni bodimo, da otvarjamo svoje zgradbe „z Bogom"; ini narodi — na k je krščansko stalo povdurjajcč ne mečljemo ka-meuov — pa redoma „z jutranjim vrčkom" Ne krenimo. rojaki, nikoli s te poti Ponosni na svojo vero. najbolje čuvamo sv j rod
Drugi sestanek krščansko mislečega akademičnega dijaštva v Ljubljani. Sredo. 18. t m. se je zbrala ve-likošolska naša mladina v „Kat Domu" v Ljubljani ob jutranjih in p >p( ludanj h urah. da izvrši ta svoj popolnem znanstveni shod. Ob tem zboru naj bi predavali zastopniki vseh 4 fakultet. Ker je vlanskemu sestanku bil drug /načaj postal je ta drugi sestanek pač prvi Govorili so zjutraj stud. theol Anton Skubio o „nematenjalno8ti duše," cand iur. Ivan Šinkovic o Brimskom pravu in o srednjeveškem družabnem redu:" stud. phil Josip Srebrnič o „po-menu geogralsk^ lege na razvoj človeštva" — popoludne pa stud phil. Bugumil Remec o Jjuških knjižnicah" ter cand med. Anton Brecelj o^ilko holizmu pa s-ocijalnem vprašanji u — M^ prisrčno pozdravljamo to vednostno stremljenje našega nadebudnega visokošolstva'Ude£, da ie le no v e r ^ o ž i -V e n j e in 1\n b e z e n <H) v e a n o s t i r^Si naš inteligentni ira/aščaj Oriaka nosita nad portalom ljubljanske bogoslovne navidezno lahkotno ploščico napisom „Vir-tuti et musis — čednosti in vednosti", a šibi se jima ob tej nošnji vender le nadčloveške krepo udovije Le samozatajevalnim naporovanjem torej do kreposti in do vednosti i — Zvečer se je izvršil tudi tam „komersu v proslav^,krščansko socijalnemu de-lalstvu." Kar kosali so se ob tej priliki povci-bogo-slovci z dečki pevci ter ženski kor s tamburaši tako, da so vneti govorniki komaj mogli do besede. „Zg. Danica" poročajoč o tem prosi sv^jjJ^caJ^v le samo ene usluge, svojemu narodu. Molite, bralci, naj bi se prihodnje letTjSSSTali že vsi. prav vsi slovenski dijaki - in če ne še popolnoma zedinjeni vsaj bližajoč se blaženemu edinstvu: da postanemo vsi eno! Draga akademiška mladež! Ni nas Slovencev veliko — in. če se prav vsi združimo, še nas ni veliko. Odpustite si nvoječasna nepovoljna prenag-Ijenja in postanite pod deviso „Čed nosti in vednosti „v s i eno!14 Sv. Pavel uči: „ Prosim Vas pak, bratje, da vsi eno govorite in da med vami ne bo razprtja ... j e -1 i mari Krist razdeljen?" (I. Kor. 1. 10. lil)
Frančiškanski general o. Alojzij Lauer. Nemec po redu. biva od 14 t m. v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Došel je od vizitacije ogrskih samostanov čez Dunaj sem v Ljubljano, da se vrne zopet v Rim V Ljubljani je pripovedoval samo-stancera, koliko solza da je pretočil, ko je Bismark iz Nemčije ugnal njega s frančiškani. Peljal je takrat provincijal Lauer svoje sobrate v Ameriko in usta novil tam za morjem bujno cvetočo frančiškansko provincijo. — Tako se je hrepenečemu možu obisti-nilo to, kar je vekovito lepimi besedami zapisal Ter-tulijan: .Sanguis martyrum — Semen christianorum" kri mučenikov, seme kristijanom". — Kdor si živel dalje, prepričal si se sam, da se ti skoraj vsaka ne-zaslužena bridlfoba že tu na svetu — premeni v medeno sladkost.
Odgovorni nrednik Tomo Znpan. —
Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.