Cerkvene zadeve. Narodnost in vera. P. Freund je govoril v konferenci za možke v cerkvi sv. Petra na Dunaju dne 12. min. m. blizu tako-le o gorenjem predmetu: Sedanji časi so časi skrajnostij. Skrajnosti vladajo na polji gospodarskem in narodnostnem. Za danes hočemo posvetiti svoio pozornost narodnostnemu polju, v kolikor se ga dotikajo tudi verska vprašanja. Nekaterim }e narodnost nad vse. Ti. ljudje vganjajo ž njo pravo raalikovavstvo.Iz nje si napravljajo Apisa, pred katerega popadajo in ga molijo. Darujejo mu vse. Samo narodnost! Ta jim je začetek, središče in konec, s kratka vse! Tu vlada edino le strast, sama strast Strast pa je huda ost, ki priganja k delovanju — pa tudi obveza, ki slepi vid. Samo-narodnjaki so s 1 e p i z a s 1 abosti svoiega lastnega naroda. Kdo je vendar tako bedast, da bi mogel s prepričanjem trditi, da ima samo en narod pravico do obstanka, da je le ta edini, ki je brez napake, enak krasnemu angelu iz nebes ? Po drugi strani pa so samo-narodnjaki slepi za prednosti in vrline drugih narodov. Po njihovem mnenju niso drugi narodi ne le samo manj vredni, ampak kar naravnost za — nič. Kar pa je za nič, se mora sovražiti! Torej sovraštvo nasproti drugim narodom, tudi ako bivajo na istih tleh, vživajo isti zrak, pijejo od tiste vode! Pri tem pa, ko je nekaterim narodnost nad vse, drugim ni — nič! To so prave skrajnosti. Oni. ki hočejo razdejati ves družabni svet, ki hočejo rodbinske vezi ali kar popolnoma presekati ali jih pa za sedaj le še razvozljavajo z vsemi močmi, ljudje, ki nočejo ničesar vedeti ne o občinah, ne o državah — tudi ničesar nočejo vedeli o narodnosti. Ti ljudje ne poznajo združevanja sorodnih si sil. Postaviti hočejo Babilon, v katerem bi milijoni in milijoni ljudij kar tako skupaj prebivali. Krivo je eno ko drugo. V sredi med obema skrajnostima je resnica. Kako krasna, kako pravična je — prav ker je v sredi — sodba katoliške cerkve o narodnostnem vpraSanju! Po njej imajo v s i ljudje, torej vsa plemena, rudeča in rujava, črna in bela enega Boga, enega Odrešenika, ki se ni včlovečil in umrl samo za nekatere izbrane, ampak za vse brez razločka. Vsi imamo en veiik namen, kateremu se morajo vsi drugi, še tako različni podrediti, namreč večno izveličanje. Uiemaje se z naukom sv. eerkve, piše sv. apostel Pavel: >Ne sramujem se evangelija; Božja moč je namreč v zveličanje vsakemu, kateri veruje«. >Grekom in Negrekom, modrim in nemodrim sem dolžnik«. »Ni (namreč v bistvu) razločka med Judi in Grki: ker Eden in Isti je Gospod vseh, ne za vse, ki ga kličejo.« In še dalje pravi: »Tu se ne gre ne za Juda ne za Grka, ne za sužna ne za prostega, ne za moža ne za ženo, ker vsi ste eno v Kristusu.« Torej eno v glavni stvari! Neopravičeno je torej preobilno poviSevanje lastnega naroda, vsako zaničevanje bodisi katerega koli naroda pa je zločin. Poleg te bistvene jednakosti narodov pa so razločki v drugih ozirih. Ako mora biti vrejeno vsaktero nagnenje, mora biti še posebej glavno nagnenje, ki je Ijubezen, tako n. pr. je vendar otrokom lastni oče bližnji, kot kateri si bodi prihajač. Sin mora svojega očeta ljubiti bolj kot druge ljudi. Oni narod, ki ga imenujemo svoj narod, ker sem se iz njega rodil, ker med njim živim, smem, morem in m o r a m bolj Ijubiti kot kateri si bodi drug. Tako uči tudi sv. Pavel: »Vse naj se godi dostojno in v redu«. Pavel nam je pa tudi po svojem delovanju vzgled. Oznanjeval je evangelij vsem, ker je bil vsem naraenjen; toda začel je pri svojih rojakih; »najprej njim, potem poganom«. Pred kratkim dobil sem v roko zelo razširjeno knjižuro, v katerei se bere: »Romanom katolieizem, Slovanom shizma, Germanotn protestantizem!« S6 stališča razuma bi se rnoral človek sramovati, ozirati se sploh na ta poziv, ko bi se enaki pozivi dan na dan ne ponavljali sedaj v tej, sedaj v oni obliki, prazne besede, ki pa tako lahko pri dandanašnji nerazsodnosti zapeljejo razum, da podleže strasti. Ta poziv pa satn sebi nasprotuje. Naj govorim prav tako, da lahko oprime vsak z roko. Kaj bi kdo rekel, ko bi jaz začel učiti: Za Romane je 3x3 = 7, za Slovane je 3x3 = 9 in za Germane je 3x3 = 8. Prav po pravici bi moral vsakdo trditi, da sem, <5e uže ne popolnoma nor, vsaj precej prismojen! Resnica je vedno in povsod res nica. »Resnica Gospodova ostane na vekov veke«. Čehi morajo pripoznati, da so bili tepeni na Beli Gori, prav tako kot Francozi gvoj Sedan. Ni drugače. Zgodovinska resnica ostane resnica, naj je »zgodovina« pisana v nemSkem, slovanskem ali romanskem jeziku. In kakor računska, zgodovinska, ostane tudi verska resnica verska resnica in verska zmota verska zmota, naj jo nahajamo bodisi pri Nemcih, Slovanih ali Romanih. Zato pa je edino pravo le to: vsak narod je dolžan vsprejeti pravo vero in po njei živeti, kakor hitro jo je spoznal za resnično.