i |J®111* PlaCana v gotovini .k- Postale I gruppo Cena 40 lir Nevarnosti in bojazni ^anek glasila ZKJ o dogodkih v Iraku K Jj®Kl preobrat iz 1. 1958 rf TV je nedvomno odprl L številnim političnim | ipf. n družbeno ekonomskim j H|u, embam — ni do današ-Htl ne dokončno potrjen v j. e 2anikan. Izveden je bil t ij. »K^darsko nerazviti državi, ij« dno reakcionarno fevdal-, tlrr - Vplivom, ki je temeljil ‘“'d nafti. V skoraj pet-obdobju Kasemove vla- vi1* “IT- *•*"• ______________ ^dijo in iZjemno močnim H , Vpl1”''— ’-1 ----- g* je bilo toliko protislo-se smeri nadaljnjega' ni dal° vsai mal° bolj »aiuj Pvedvideti. Veliki nacio-Itju 111 družbeni problemi ^liSo bili komaj načeti. Od-rn^e* določene za delitev, j Htnetj. Razdelili samo četrt. ,(i ?%iaJS, Proizvodnja se je 'It ’ ker novi lastniki zem-K'fii *tlepQS° dobili nujne pomoči, Nifli tniki pa so ustavili in-v svoja posestva. lr'® Pravice tujih lastnici 1(1 biip petrolejske družbe '7 jjšr nekoliko omejene, ven-Pe,j \ PovLb,ila Prizadevanja, da h ' S1 dohodke od nafte, ' “ Napovedani načrti i & vi# Primeru šele pri za- kip Uresničitve, v življenj-u*!:: Nti Ztnerah najbolj revnih t»t abreblvalstva pa ni pri-Nojajj vldnejših sprememb. IjJa^rijski razvoj so v naj-- Urimorii colo nri i»o. mVa. . z drugimi arabskimi kL1111' zlasti z Združeno a-il* 'jK1 V«n< ^Publiko so bili slabi A J ta * ®*°Sno skaljeni. Ne da 'rf Nttei!iuUSCali v Proučevanje ‘, < m a včasih tudi zelo kr-cj \ ^°Padov, ki so bili v it \ J zadnjih letih, je do-> N u Ugotovimo, da so se jv« j {% ®° izvedle preobrat 14. " ^ 1“58. postopno razslo- da ni bila ustvarjena n °*J a/ i»Vj Mnes n$i S&.ks Lisa ti; 0 J hi. Pnzadejal ogromno ško-aJ priteguje največjo i* ŽNo levilo žrtev še ni do-C, 4 »aj10- ker reševalne sku-\o \ C' »kor^110 igeejo med ruševi-'0i\t kr J do tal zravnavega melj " \»da^:,Tej nesreči se je včc-'®CklUa še ena Podobna v , .. >| rl je močan potres po-r'lo F,0,"no škodo, a na srečo !Vi H VeŠkih ŽrteV- ef. / Cjst jd^odek, ki priteguje po-'V Sihk7b***Jdel. Poudaril je tudi, UK S«? trdi- izvaža revolucije, ka-2 N. ki° v /n'V kajti to ni ■*J K0fe ^ »seme revolucije se O Nvi°r,1icam-aSati z ladjami ali s V kN( ‘^j* t0 st‘me prenašajo vi »Sk*'* kpob!!,?aiailja ° prekinitvi ' N Mri Ns°v se bodo nada-* h*1 k 0 to *n kakor je bilo skle- imelo pred-Medtem sovjetske delegacije C*l . ‘'it f,. — “i«ur je i ji f P J«^fed v« Vp,'ašanje im 'A K s«1 ari** a 11 I vliit!1' oruapkin je izjavil, da ni oi' ^ ‘ C e"isWni 8iedb i'11' 1 I , 'b n»lerence «spričo trma-19 p Af Poimstljivega stališča '^a SLjr jfiavw'0('nos°v med zahod-m {SkVs^-.Je treba omeniti, w ki kanartr.lsel v 1-ondon pred-se kl,sa,‘ vlade Diefenlia- 9J « W s'. ■A fi1. if Ha *a *bj* konferenci mi-? t v?«n i,, a°v'no Commonweal-tKWr?ae lup,,* Pa se bo razgovar- razgovarjal z Mac razgovar--.nom o sporu med 4UA zaradi jedrske (TJM., *e rtniIned SZ in Kitajsko h*t(l.“. di.i.,' Pozornost zlasti na kitajski v celoti članke »Prav- » f«,IjjsTl y K^H°vOrt podlagajo medseboj-5?. Vi *? ureditev vseh ne- to „ .Po mnenju opazo-t h "-itn.. nprava za odgovor So a"ke' Vendar pa P«- 4 VSi?. "bačM danes podpisali . .bteS j,,® kulturnem sode-< S,'« c.Mtzjsko in SZ za le-vfe,'lske» Jc Maocetung spreti,1 i, "tHk,:?' Podanika ter imel TU" “ f.'*’1. azgjvor», v Mo- # 11 'apika -- po-vab.i) kitaj' širša politična podlaga za izvajanje nujnih ekonomsko družbenih sprememb, ki se jih zaradi pomanjkanja takšne koncentracije naprednih sil verjetno ni dalo izvajati z večjimi upi na uspeh. Dejstvo, da se je bivši premier Kasem tako ali drugače znašel v spopadu s poglavitnimi političnimi činitelji, s katerimi je sodeloval v različnih obdobjih svoje vladavine in končno — kakor so pokazali nedavni dogodki — tudi z vojsko, činite-ljem, ki mu je lahko kot opora zagotovil nekakšno balansiranje z zapletenim klopčičem divjih sovraštev, nerešenih problemov in nedoseženih smotrov. Takšen bi bil lahko približno na hitro in zelo nedokončano izdelan posnetek položaja pred zadnjimi, februarskimi dogodki. Organizatorji in glavni nosilci teh dogodkov, ki so vrgli in likvidirali Kasema, poudarjajo, da so se v svoji akciji ravnali po želji, da bi uresničili smotre revolucije iz leta 1958. Trde, da Je Kasem spremenil veliko zamisel v osebno diktaturo in da vidijo zato svojo nalogo v tem, da ponovno uveljavijo ideale enotnosti, svobode in socializma. Nadalje poudarjajo, da bo Irak vodil politiko koeksistence in nevezanosti, da bo skušal razvijati sodelovanje z vsemi državami in da bo predvsem izpolnil praznino v iraški «arabski republiki)), to je tesno sodeloval z Z AR in drugimi neodvisnimi arabskimi državami. To so seveda pomembne izjave. Nova vlada napoveduje objavo nadrobnejšega političnega programa, ki bo verjetno omogočil, da se bo dalo bolje spoznati poglavitne smeri njene aktivnosti. V luči te aktivnosti bo laže ugotoviti praktičen pomen načel in smotrov, o katerih se govori v prvih izjavah zastopnikov nove vlade. Svoboda, enotnost, socializem, politika koeksi-| stence, neangažiranje — to | so načela in smotri uresni-j čitve, ki si jih lahko samo želimo. Čeprav je iraško ljudstvo tisto, ki si mora izbirati in določevati poti razvoja svoje države, menda lahko rečemo, da bi izvajanje takšne politike na notranjem in mednarodnem področju ustrezalo njegovim najbolje pojmovanim interesom kakor tudi potrebi po ureditvi razmer na območju, ki je bilo pogosto žarišče nevarnih spopadov. Prav tako pa drži, da bi vsaka težnja po izvajanju naprednih družbenih reform v Iraku, kakor tudi prizadevanja, da bi se zboljšali njegovi odnosi z drugimi državami, naleteli na široko podporo v svetu, predvsem pri tistih državah in ljudeh, ki so jim napredne družbene preobrazbe in uveljavitev politike koeksistence bistveni pogoj za mir Toliko več zaskrDljenosti pa morajo povzročiti vesti o preganjanju in pobijanju članov iraške komunistične partije in drugih, ki imajo različno politično mišljenje, o obračunavanju, maščevanju in nasilju v delavskih četrtih Bagdada in nekaterih drugih iraških mestih. Te vesti, ki nenehno prihajajo iz različnih virov, so pogosto opremljene z zares mučnimi dejstvi in nadrobnostmi. Uradne razlage — skupaj z nekaterimi članki v tistih iraških listih, ki so začeli znova izhajati — so precej nejasne in pogosto protislovne. Nekje piše, da ni tarča napadov ((komunistična ideologija«, temveč samo delovanje ljudi, ki so tesno sodelovali z vrženim pre-mierom. Na drugem mestu so napadi veliko bolj neposredni, naj tako rečemo, frontalni. Ti se nanašajo tako na ideologijo, kakor tudi na ljudi, ki jih kvalificirajo kot sovražnike revolucije. Bodi kakor že, hkrati s takšnimi pojasnili so fizično likvidirali do sedaj neznano, vendar sodeč po poročilih, precej veliko število članov irftške komunistične partije, ljudi, za na večerjo. (Nadaljevanje na 2. strani), TRST, nedelja 24. februarja 1963 Leto XIX. - Št. 47 (5422) f . i 7: 7« -jT ) BENGAZI NALUT Cr te ARIJA N M 0 0 LITA // BUNDJEM SGUUK n AD2EDABUA At ** SIRTA GADAMES EL AGEILA AUDZILA SBENA S MARAOA DZ I AL A Kdaj pa pri nas? ■3E- * n N i malo Tržačanov obeh narodnosti, ki hodijo na Reko, v Pulj in ne samo v Koper, Buje in Umag in ki so lahko že stokrat ugotovili, da se glede pravic tamkajšnjih pripadnikov italijanske narodnostne skupine ne dela prav nobena razlika do uporabe njihovega materinskega jezika ne glede na področja, za katera velja posebni statut londonskega memoranduma. Italijanske šole so tako v Kopru kot v Umagu, v Rovinju kot v Pulju in na Reki in tudi po vseh uradih se lahko pomeniš v italijanščini za razliko, ki se dela z nami v naših treh pokrajinah. No, od 1. marca letos pa bo pravica do rabe italijanskega jezika za pripadnike italijanske narodne skupine na Reki v še večji meri zajamčena. Reški dnevnik «La Voce del Popolo» objavlja o tem v svoji zadnji številki poseben članek, ki ga objavljamo v celoti, ker je zelo poučen in dobro bi bilo, da ga preberejo vsi tisti v Trstu, Gorici in Vidmu, ki se jih tiče. Članek se glasi: «Vsaki narodnostni manjšini je zajamčena pravica svobodne uporabe njenega jezika, u-veljavljanja in razvoja njene kulture in ustanavljanja ustanov, ki to pravico jamčijo. Narodnostna manjšina ima tudi druge pravice, ki so ji zagotovljene v ustavi in v zakonih». Tako je rečeno v členu 46, poglavje III glede svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in državljana v načrtu ustave Zvezne socialistične republike Jugoslavije. V tem smislu je bil na Reki važen sestanek ljudskega odbora, m katerem je tajnik občine Boris Luznar obrazložil predstavnikom raznih mestnih organizacij in ustanov ukrepe, ki jih je treba podvzeti v skladu z ustavnimi določbami glede manjšine, pri čemer se je skliceval na občinski statut za Reko in na nekatere predloge Socialistične zveze delovnega ljudstva reškega okraja. Rečeno je bilo: Vsak državljan ki pripada naši narodnostni skupini, ima pravico svobodno uporabljati svoj jezik, medtem ko imajo mestne ustanove dolžnost to pravico zajamčiti. Kot je bilo pravilno poudarjeno, pripadniki naše narodnostne skupine večkrat ne uveljavljajo svojih tost takih zahtev. Toda spričo ustavnih zakonov se mora zajamčiti vsakemu državljanu pravica svobodne rabe njegovega jezika in izražanja njegovih želja, seveda v mejah, zakona. Ob navzočnosti predstavnikov vseh mestnih ustanov, ki so v tesnem stiku z občin-sfvom, je občinski tajnik postavil predloge, ki bodo sprejeti do 1. marca in ki zadevajo ureditev odnosov med državljani naše narodnostne skupine z raznimi mestnimi ustanovami in organizmi. Na podlagi teh predlogov in nasvetov bo morala vsaka mestna ustanova določiti posebnega nameščenca, ki bo obvladal italijanščino, da bo še prav posebej skrbel, da se zajamči izvajanje vseh načel, ki jih vsebujejo v tem pogledu zakoni in njihovo spoštovanje. Da bi se tako državljanom naše narodnostne skupine o* mogočilo uveljavljanje njihovih zahtev s pomočjo predstavnika ustanove, ki bo skrbel za razlago in izvajanje zakonov na podlagi ustave ter koordiniral stike med strankami in volilnimi člani raznih ustanov in organizacij. Drugi važen sklep zadeva izdajanje okrožnic, odločb in določb, ki zagotavljajo obveznost posameznikov za njihovo izvajanje in ki bodo objavljene v italijanščini v našem dnevniku kot uradnem informacijskem glasilu za pripadnike italijanske narodnostne skupine. Tako bo vsak državljan obveščen o vseh zadevah upravnega, političnega in socialnega značaja. S pomočjo oglasov v listu bodo državljani seznanjeni z vsemi morebitnimi spremembami in dodatki glede delovnega urnika v trgovinah, uradih, potovalnih agencijah itd. Na predlog predstavnika državnega tožilstva bo vsak poziv v kateri koli javni urad sestavljen v italijanščini v primeru ko gre za pripadnika italijanske narodnostne skupine. In tudi na splošno se bo uporabljala italijanščina na sodnih razpravah in pri čitar nju razsodb v vsakem primeru, ko bo to zahtevala zainteresirana stranka. Za pripadnike nase narodnostne skupine Zgoraj: pogled na razvaline mesteca Barce po strahotnem potresu. Slika je posneta iz letala •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiii*iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnMiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiniiii<“*ii»iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi'i(ii.. PO STRAHOVITEM POTRESU V LIBIJI V nekaj sekundah je bilo mestece Barce spremenjeno v kup razvalin in štrlečih zidov Skupine vojakov nenehno iščejo mrliče pod ruševinami - Ni še zmmo točno število žrtev Močan potres tudi v Albaniji, o k sreči brez žrtev pravic in zahtev ker mislijo, { se bo tudi sklepanje zakonov da italiianski jezik kot neuradni jezik, negira zakoni- v matičnih uradih opravljalo v italijanščini ob navzočnosti prič. Prav tako se bodo predpisi v zvezi s sklepanjem zakona brale v italijanskem jeziku. Ti in drugi predlogi, ki bodo postali s 1. marcem letos veljavni in jih bodo morale izvajati mestne ustanove in organizmi, jamčijo ureditev poslovanja teh ustanov v stiku s pripadniki naše narodnostne skupine na podlagi u-stave in zakonov ter na podlagi občinskega statuta. Ker pa so ta načela sprejeta že povsod v Jugoslaviji, se bodo morala izvajati neodvisno od datuma sprejetja nove ustave, ker — kar se pravne plati tiče — vsebuje ta načela tudi sedaj veljavna ustava.» BARCE, 23. — Libijski in angleški vojaki so začeli davi sistematično iskati med ruševinami mrliče, ki so še pod njimi. Do danes zjutraj so potegnili izpod ruševin 258 trupel; polovica mrtvih so otroci. Dokončno število žrtev pa še ni znano. Reševalne skupine so razdelile na sektorje uničene dele mesta, kjer se po ulicah vidijo globoke razpoke, polne vode in kupi ruševin. Vsaka skupina ima svoj sektor in vojaki neprestano kopljejo med ruševinami ob nenehni nevarnosti, da se razmajani zidovi zrušijo nanje. Potres je razdejal pas 32 kilometrov okoli mesteca, in na tisoče od 35 tisoč ljudi, ki živijo na tem področju, je brez strehe. Prvi sunek je bil v četrtek ob 19.15. Petnajst sekund potem je bilo 70 odstotkov mesteca kup razvalin in štrlečih zidov. Hiše iz kamenja in iz blata so bile izravnane z zemljo. Poslopja iz železobeto-na so ostala pokonci, tpda so močno poškodovana jn razmajana. Prvim reševalnim skupinam, ki so prišle iz Barce, so se nudili strahotni prizori. Pod velikim nalivom so skupine teroriziranih ljudi krožile po cestah in rjovele od bolesti in obupa. Večina preživelih je kljub neprestanemu dežju preživela vso noč od hiš im se grele ob ognjih. Večino ljudi, ki so ostali brez Strehe, so zbrali pod šotore, ki jih je postavila libijska vojska. Na kraj nesreče je prišel danes tudi predsednik libijske vlade. Mrliče, ki so jih potegnili včeraj izpod ruševin, so takoj pokopali zaradi nevarnosti epidemije. Ranjene so odpeljali v ameriške in angleške bolnišnice v Bengasi-ju. Barce se zdi mesto, ki je bilo pravkar močno bombardirano. Po ulicah, ki so pokrite z debelo plastjo blata, so povsod ruševine, prelomljeno tramovje, razbito pohištvo; strehe vseh hiš ob glavni cesti so se zrušile; zidovje, ki je še ostalo pokonci, ima velike razpoke. četrtka na petek n$ prostem, ledini javni poslopji, ki sta uporabni, sta cerkev in skladišče za žito. Davi so bile nekatere družine še vedno pred ruševinami svojih Libijska vlada je razglasila v vsej deželi izredno stanje. Oblasti so odredile eVakuaci>o številnih šol in javnih poslopij, kij jih bodo uporabili za bolnišnice. Razen tega je vlada razglasila tridnevno narodno žalovanje. Začel je delovati tudi letalski most, ki preko letališč v Tripolisu im Benga-siju Skrbi za prevažanje vsega potrebnega prizadetemu prebivalstvu. Poseben helikopter prevaža ranjence v Bemgasi. Vsi, ki so ostali pri življenju, pripovedujejo v ' glavnem isto: pripravljali so se za zaključek ra-mazanskega posta,.ko je prvi močan sunek stresel vse mestece, in začelo je močno deževati, tako da je voda v nekaj sekundah napolnila razpoke, ki so nastale ob potresu. Vsi psi v mestecu so začeli tuliti. Čez nekaj minut je drugi enako močan sunek porušit večino hiš, ki so ob prvem sunku ostale pokonci. Potres so čutili tudi v Bengasiju in v Berdi, ki je nova upravna prestolnica Libije, ISO kilometrov od mesteca Barce. Iz Tirane poročajo, da je včeraj močan potresni sunek povzročil ogromno škodo, toda brez človeških žrtev v številnih albanskih vaseh na področjih Tepeleni, Al-girocastro in Calona. Na področju Tepeleni se Je porušilo 37 hiš, ena oseba pa je bila laže ranjena. Na področju Areirocastro se je porušilo 15 hiš, drugih 20 pa je Ul* hudo poškodovanih. VODITELJ PSI NENNI NA 'VOLILNI TRIBUNI 1963> «S socialisti brez njih pa se se gre naprej caplja na mestu» PSI pričakuje, da bo nova vlada uveljavila deželno ureditev in druge ukrepe, ki jih še niso uresničili, ker so socialdemokrati in republikanci podredili svoje sodelovanje v vladi izpolnitvi tega pogoja RIM, 23. — Na televizijski oddaji »Volilna tribuna 1963* je bil danes na vrsti voditelj PSI Nenni, ki je poudaril med drugim, da je vlada levega centra uresničila dve temeljni reformi: nacionalizacijo električne industrije in ustanovitev enotne sred. nje šole. Ko je govoril o drugih ukrepih sedanje vlade, je Nenni podčrtal »obsežno porazdelitev dohodka v korist ljudskih slojev s povišanjem mezd, plač, pokojnin in socialnega skrbstva, kar pa Je na žalost delno požrla podražitev živil in stanarin; ugodnejše pogoje borbe, ki so Jih delavci našli v novem političnem ozračju*. Potem ko je dejal, da se je v enem letu napravilo več kot v preteklem desetletju, je Nenni dodal, da so stara protislovja zavrla uresničenje programa, ki je vključeval tudi u-veljavljenje deželne ureditve*in reformo zaostalih oblik gospodarskega izkoriščanja v kmetijstvu. Glede izgovora, da za uveljavlje-efr~ —j-- ----*■- nje deželne ureditve manjka potrebna politična stabilnost, je Nen-fii dejal, da se ta stabilnost »pospešuje im organizira le z uveljavljenjem ustave, z razširitvijo o-snove ljudskega posega v javno življenje, s tem, da se drže obveze, prevzete pred parlamentom in javnim mnenjem«. Zato se PSI o-DraSa na volivce, da bi z okrepitvijo socialistične stranke mogli nadaljevati prekinjeno delo, katerega veljavnost ni bneel nihče oporekati, »niti Togliatti včeraj«. Nenni je nato nakazal tri glavne smernice volilnega programa PSI: organska politika načrtovanja, da bi zagotovili gospodarski razvoj in povečanje dohodka ter uveljavili višje smotre socialne dejal, da je «PSI dosegel to avtonomijo že dalj časa in da se more razviti v tej ali drugi smeri; ta avtonomija je danes značilna poteza med obema delavskima strankama naše dežele«. Na vprašanje, ali je glavno politično vprašanje nasprotje med de. mokristjani in komunisti ali pa odnos med socialisti in demokristjani, je Nenni dejal, da ne priti-če njemu odgovor na to vprašanje. Po drugi strani pa je nasprotje med KD in KPI »nasprot- je, ki obstaja danes, ki ni obstajalo takoj po vojni, ki se more zaostriti ali pa izginiti v bližnji ali daljši prihodnosti. Togliatti je včeraj poudaril, da načelno ne nasprotuje morebitnemu sporazumu s KD, vendar pa postane tak sporazum primer popuščanja, če tak sporazum sklenejo socialisti, ne pa komunisti«. Na vprašanje, ali bo PSI pripravljen sodelovati v vladi, ki Je pristala na multilateralno oborožitev NaTO (to vprašanje Je postavil u rednik «l’Unitk») je Nenni dejal: ((Ti vprašanje me vrača k polemi ki, ki je imela delno značaj pretvc bila drugačne oblike? Kakšne? To bomo videli, kdo bodo ta vprašanja postala aktualna in konkretna. Kar se mene tiče, kar se tiče nas, izražamo željo, da bi vse atomsko orožje izginilo in da bi naglo do-sogli sporazum med ZDA in SZ o prepovedi jedrskih eksplozij in o prvih razorožitvenih ukrepih«. Potem ko Je na neko vprašanje pojasnil, zakaj PSI ni povzročil vladne krize, je na vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi bil PSI pripravljen, takoj po volitvah, podpreti novo vlado, dejal, da socialisti pričakujejo, da se bo takoj po volitvah sestavila vlada, ki bo uveljavila deželno ureditev in vse druge ukrepe, ki še niso bili uzakonjeni; Kuznjecov zapustil Ženevo ŽENEVA, 23. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov, ki vodi sovjetsko delegacijo na razorožitveni konferenci v Ženevi, je danes popoldne odpotoval z letalom v Moskvo. Kuznjecov ni hotel pred odhodom nič izjaviti. Član delegacije Carapkin pa je poudaril, da njegov odhod ne pomeni, da Sovjetska zveza gleda sedaj z manjšim zanimanjem na ženev- V Nova izzivanja okoli Kube V torek so v Washingtonu sporočili, da je sovjetska vlada obve- stila ZDA, da bo v prihodnjih treh izjavil, da ni številnih razlogov za optimizem glede prihodnosti konference »zaradi trme in nepopustljivosti ZDA«. Dodal je, da ni dobil nobenega uradnega sporočila a-meriške vlade glede sinočnje napovedi, da so ZDA rpipravljene znižati na sedem število inšpekcij s tem v zvezi so vzeli z zadovolj-1 na kraiu ,amPm v okviru sporazu-stvom na znanje zelo jasno obve- ma 0 prekinitvi jedrskih polžku- ska pogajanja. Carapkin le^jžalje zecžnžH umaknila več tisoč sovjet- je zo socialdemokratov in republikancev, da ne bodo sodelovali v vladi, ki ne bi uveljavila deželne ureditve. Potem ko je odgovoril na nekatera manj važna vprašanja, je Nenni sov. zaključil: «Upam, da sem dal nekaj koristnih napotkov, da bi si mogli ustvariti objektivno mnenje o dejavnosti naše stranke, pri če- mer se sklicujemo raje na razsodnost kot na čustva in zamerljivost. Menim pa, da bo predvolilna kam Diefenbaker v Londonu LONDON, 23. — Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je prišel davi v London na razgovor z Mac Millanom. Govorila bosta o ivioiuiu tjai ua uu naur ----- ----;---, panja še bolje pojasnila to, kar se, konferenci ministrov za trgovino mi zdi očitno že sedaj, namreč, da Commonwealtha, ki bo maja, ter se s socialisti gre naprej, brez so- o kanadsko-ameriškem sporu v cialistov pa se caplja na mestu«. I zvezi z jedrsko oborožitvijo. skih vojakov s Kube. To je sovjetska vlada sporočila po diplomatski poti. Baje so sovjetske ladje ie na poti na Kubo, da odpeljejo omenjene vojake. V Washing. tonu poudarjajo, da ta sovjetski ukrep ni povezan z nobenimi pogoji, in SZ ne zahteva od ZDA nobene koniesije v zameno za ta ukrep. Najkonservativnejii del a-meriike reakcije in Pentagon pa nadaljujeta gonjo proti Kubi in vedno glasneje zahtevata nov napad. V ta okvir je treba postaviti tudi incident, ki se je dogodil v Floridski ožini v četrtek zvečer. Ameriško ministrstvo za obrambo je namreč javilo, da sta dve kubanski lovski letali leteli nad a-meriško ribiško ladjo na odprtem morju in da sta izstrelili proti njej dva raketna izstrelka. Ken-n edy je na tiskovni konferenci izjavil, da je dal ukaz ameriškim letalom in ladjam, naj »stopijo v akcijo proti vsaki letalski ali po- »•«ss»imi«sss«>«tv«s«MSsitttisiiiss»niist«ia«iii»*sn»Biaisii«»«sss««SRi«sifia4ii>w»»siiiiiiM«iiaafts»stii«itiii«itat«sii«iitiiiiiiaiiiiiii«««««ii*imtHitiiiii«iBS»iiaai««stt»««ssis»>mt«fsiMna ^ameriško^aidapo^ Odločen odgovor Castra na ameriško izzivanje McNaroara je izjavil, da je namen ZDA eliminirati kastrizem na Kubi HAVANA, 23. — Kubanski radio in televizija sta oddajala govor Fi-dela Castra, ki ga je ta imel na sestanku predstavnikov enotne stranke socialistične revolucije. Ca. ze. Vlada je dala ne eno, ampak stro je obtožil ameriške voditelje štiri uradne izjave, iz katerih smo | histerizma v njihovi kampanji pro- Lvedfeli, da so na sestanku med pravičnosti; notranjo politiko, ki j predsednikom vlade in predsedni- naj prekine z neštetimi primeri nasilja, diskriminacije, favoritiz-ma in korupcije, ki še vedno označujejo odnose med državljani in državo ter delavca s podjetjem; zunanjo politiko, ki naj se postavi — ne da bi pri tem oporekala sedanja zavezništva — na stran naprednejših struj evropskega in svetovnega javnega mnenja, ki znotraj obeh blokov in izven njiju poudsrjajo potrebo po pomirje-nju in organizaciji miru, kar je danes edini način za konkretno uresničenje tradicionalne, inter-nacionalistične, miroljubne in nev. tralistične obveze PSI. Kar zadeva sedanjo krizo evro-peizma, je Nenni dejal, da je vloga Italije v tej krizi boriti se za »demokratično Evropo narodov proti Evropi nacionalizmov in avtoritarnih držav, pospešiti obnovo in demokratično kontrolo skupnih evropskih organizmov, pospešiti izvolitev s splošnimi nepnsred. nimi volitvami svobodnega evropskega parlamenta, da bi se slišal samostojen glas naše celine. V svetovnem merilur je glavno vprašanje odstraniti jedrsko nevarnost in preprečiti, da bi se druge države oskrbele z jedrskim orožjem ter zahtevati sporazum med ZDA in SZ o prekinitvi jedr-ških poskusov in o razorožitvi«. Nato so sledila vprašanja novinarjev. Na vprašanje, ali PSI zahteva nove nacionalizacije, je Ner» ni to izključil, vsaj za prihodnjo zakonodajno dobo. Na vprašanje, kaj meni o zahtevi Mora po »vidni avtonomiji nasproti KP1«, je, kom ZDA sklenili umakniti ameriška raketna oporišča iz naše deže le, zamenjati ta oporišča z raketami ((Polaris« na ameriških podmornicah, In je bilo rečeno, da te podmornice ne bodo Imele svojih oporišč v italijanskih pristaniščih. Menim, da spričo take izjave vlade ni drugega kot to, da se to vzame na zrunje z zadovoljstvom. In to sem vzel na znanje in izrazil svoje za dovoljstvo, ker menim, da odstranitev ameriških raketnih oporišč iz na*e dežele in dejstvo, da jih ne bodo zamenjali z drugimi raketnimi oporišči za ameriške podmornice, more upravičeno zanimati našo državo. Glede teh Izjav naše vlade je nastala dvojna polemika: prva, ki jo vodi komunistični tisk, skuša izpodbijati veljavnost Izjav samih. Sinoči je Togliatti postavil to vprašanje na pravo mesto, ko Je vrel na znanje to Izjavo... Pojavlja pa se novo vprašanje: tako Imeno- vano vprašanje ostvaritve atomske ifa multilateralne sile pod nadzorstvom NATO. Smatrata, da tadratho biti glede tega zelo oprezni in previdni. Ta predlog Je nastal v nasprotju z voljo -tfrtmdje, da se oskrbi s samostojno jedrsko silo, in ta v' ija predstavlja danes največjo nevarnost za Evropo. Ali bo zado- ti Kubi, ko trdijo o »nevarnosti prevrata, ki prihaja s Kube«. «Ce. mu toliko strahu?« je vprašal Castro. »Ali ni dovolj pogledati na zemljevid poloble, da se vidi, kako velika je Kuba? Kuba ne spodbuja prevratne dejavnosti in ne izvaža revolucije. To ni potrebno, ker se sama revolucija ne more prenašati z ladjami ali s podmornicami. To seme prenašajo valovi idej.« Dalje je Castro poudaril, da je kubanska revolucija, kljub te-žavam vzdržala in da se še dalje razvija, in to opazujejo narodi Latinske Amerike, Zatem je Fidel Castro » zadovoljstvom sprejel na znanje izjavo sovjetskega ministra za o-brambo Malinovskega, da bo Sovjetska zveza priskočila na pomoč Kubi, če bi jo ZDA napadle. Dalje je Castro poudaril, da imajo za incident med kubanskimi letali »Mig« in ameriško ribiško ladjo «Ala* vso odgovornost ZDA. • Kubanska letala, je dodal, 'so izvedla nadzorstvo nad ribiško ladjo, ki ni imela niti zastave. Seveda je to posledica zmede, ki so jo imperialisti ustvarili v naših morjih«. Na slnočnl seji ameriške senatne komisije za oborožene sile je ameriški tajnik za obrambo Mc imaiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiHiiiiMmiiHiiiiiimimiiiiitiiiiimttuiiiiiitimitiiMiimnimiiiiiiiit PRED KITAJSKOSOVJETSKO SPRAVO? Nevarnosti in bojazni (Nadaljevanje s J. strani) katere pravijo, da so komunisti ali politični nasprotniki sploh. Težko se je upreti vtisu, da je to motno ozračje služilo Kot ugodna priložnost za pogrome širšega obsega v režiji najbolj reakcionarnih elementov, ki jim napredne reforme in veliki ideali svobode (da ne govorimo celo o socializmu) zares ne morejo biti pri srcu. Ne mislimo se na tem mestu spuščati v proučevanje političnih antagonizmov v Iraku in položaja iraške komunistične partije v teh. nasprotjih. Reševanje političnih nasprotij je stvar Iračanov. Nikakor pa ni mogoče, da so se morali v nasilju v delavskih barakah, ometanih t blatom, neizbežno kompromitirati razglašeni veliki smotri. Izza teh velikih smotrov lahko v državi, tako obremenjeni s hudimi nerešenimi problemi, v razmerah nekakšne legalizacije preganjanj pa tudi ubijanja ljudi, ki jih imajo za komuniste ali «Ka-semove prijatelje« sploh, nastopajo tudi najbolj mračne, najbolj reakcionarne sile v Iraku in tujini — z namenom, da se proces družbenih sprememb in osamosvojitve države zaustavi, pravzaprav, da se vrne na položaj pred letom 1958. To spet lahko pripelje do nadaljnje zaostritve spopada med etničnimi grupacijami, do poskusa tujega vmešavanja v iraške notranje zadeve, s tem pa tudi do izrednega zapletanja razmer v politično zelo občutljivem delu sveta. To so realne nevarnosti, ki bi jih morali v interesu te prijateljske države, njenega in splošnega napredka, vsekakor odstraniti. Upati moramo, da bo storjeno tudi to — v Imenu idealov, ki bi jih morali, kakor so dejali v Bagdadu, oživiti in uresničiti. GAVRO ALTMAN Maocetungov razgovor s sovjetskim poslanikom Namara podal nekaj izjav v zvezi s Kubo. Senator Russel je izjavil, da je McNamara jasno izjavil, da «mi vodimo politiko, ki stremi po eliminaciji kastrizma in komunizma na Kubi, in hočemo doseči, da se komunizem ne bo izvažal s tega otoka v druge latinskoameriške države«. Na vprašanje, ali je McNamara obrazložil, kako mislijo ZDA to doseči, je Russell odgovoril, da je McNamara govoril «o številnih specifičnih točkah«, ni pa hotel povedati, katere so te točke, ker da gre za tajnost. Dalje Je Russel izjavil, da je McNamara sporočil, da bodo v primeru novih incidentov ameriška letala odgovorila z »represalijami«, tudi če bo »napad izvršen po pomoti«. Russell je zatem Izjavil, da so po njegovem mnenju Izjave Mall-novskega pretirane ln namenjene predvsem domači Javnosti. Dalje Je dejal, da ne pripisuje temu govoru »velike važnosti«, češ da je zna čllno, da je te Izjave podal Mali-novski in ne Hruščov. Dalje Je Russel izjavil,da so ZDA tiste, ki ((imajo odločno premoč v jedrskem o-rožju«, čeprav ((morajo stalno spo-polnjevatl svoje programe, da ne vode«, ko gre za lov na raroge. Zato prevladuje vtis. da se bo • dvogovor med gluhimi« nadaljeval z nevarnostjo neprijetnih posledic, če se ne bodo začela kmalu konkretna pogajanja. zgubijo Je^PremoČi«. Dodal je, da ao dogodki" v preteklih mesecih «nudlli najboli Jasen dokaz« o odnosu sil na jedrskme sektorju. Hladna vojna med Brazilijo in Francijo zaradi rarogov Cromiko je v Moskvi sprejel kitajskega poslanika - «Ljudski dnevnik* je r celoti objavil dolg članek «Pravde* la govor Hraščova PEKING, 23. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je predsednik Maocetung sprejel danes sovjetskega poslanika v Pekingu in imel z njim ((prisrčen razgovor«. Pri razgovoru so bili navzoči tudi predsednik kitajske republike Lju Sao Ci, predsednik vlade Cuenlaj in član centralnega komiteja kitajske komunistične stranke Vu flsju Cuan. Ista agencija javlja, da ao v Pekingu podpisali danes »načrt o kulturnem sodelovanju« za leto 1903. V Moskvi pa je aovjet-ski zunanji minister Gromiko priredil nocoj večerjo na čast kitajskemu poslaniku. V zvezi z razgovorom Maoce-tunga s sovjetskim poslanikom v Pekingu postavljajo v diplomatskih krogih v Moskvi dve domnevi: 1. Mogoče je, da je sovjetski poslanik izročil Maocetungu pismo Hruščova, s katerim se predlaga kitajsko-sovjetski sestanek na kakršni koli ravni, da bi razpravljali o ideoloških nesoglasjih med obema partijama. 2. Mogoče je, da je Maocetung že vnaprej sporočil Hruščovu prek poslanika odgovor na sovjetsko ponudbo o dvostranskih razgovorih. Po mnenju nekaterih opazovalcev proučujeta Sovjetska zveza in Ki- j tajska sedaj način, kako bi odpra-, vili svoja nesoglasja, vsaj v javno-1 nostl. S tem v zvezi omenjajo šte- | vilne elemente, ki so: podpis programa o kulturnem sodelovanju za leto 1963; udeležba visokih častni kov obeh držav na sprejemu v Pekingu ob 45. obletnici sovjetske voj ske; razgovor med Gromlkom in kitajskim poslanikom v Moskvi; podpis trgovinskih sporazumov med Poljsko in Vzhodno Nemčijo na eni strani ter Albanijo na drugi strani; razen tega je kitajski »Ljudski dnevnik« že štiri dni zaporedoma objavljal dolgi sovjetski dokument, ki govori o enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. Razen tega je omenjeni dnevnik e celoti objavil nedavni govor Hruščova. S tem v zvezi so diplomat skl opazovalci v Pekingu mnenja, da Je sedaj pripravljen teren za kitajski odgovor na sovjetske ponudbe. je v preiskovalnem zaporu že od julija 1961. leta, ker je baje zapleten v «protidržavno dejavnost«. Stanek se je rodil v Turn Teplitz Schoenachu (CSSR) pred 63 leti in se je že v mladostnih letih naselil v Brixenu v Južni Tirolski, kjer je bil komisar mesta za časa nacistične okupacije. 16. julija 1961 so karabinjerji našli v njegovem stanovanju številne letake, enake onim, ki so jih našli ob priliki železniških a-tentatov v Periju, Comu, Varese-ju in Varzu. Javni tožilec je zatrjeval, da je Stanek sodeloval v terorističnih združenjih in celo vodil njihove akcije. Izvršni odbor SVP zanika te obtožbe in pravi, da je Stanek po nedolžnem že dvajset mesecev v zaporu in še sedaj ni bil določen dan razprave. mednarodnih vodah«. Kubanska vlada pa je te trditve odločno zanikala. Poudarila je, da sta dve kubanski izvidntiki letali iskali dve ribiški ladji, ki so ju zaplenili kontrarevolucionarji. Ko sta opazili čoln, ki je bil podoben o-menjenim ladjam, sta leteli nad njim. Ko pa sta opazili pomoto, sta se oddaljili. V petek je sam driavni tajnik za obrambo McNa-mar izjavil, da omenjeni ribiški čoln sni imel ameriške zastave» in da so se torej tako kubanska kakor ameriška letala lahko po-motila. Kubansko mornariško ministrstvo pa je sporočilo, da so ujeli osem moških, ki so prišli z oboroženim čolnom s Floride te* zajeli tri kubanske ribiške ladje. Dve ladji so našli, tretje pa še ne. Prav to ladjo so kubanska letala iskala. Pri ujetih kontrarevolucio-narjih to našli orožje in ameriške uniforme, kar jasno dokazuje, da gre za nova izzivanja ZDA. Razen tega so omenjeni kontrarevolucionarji najprej odpeljali zaplenjene čolne na neki angleški otoček v Bahamsjr.em otočju. To pomeni, da pri izzivanju proti Kubi sodeluje tudi Velika Britanija. splošno in popolno razorožitev. Ti dve nalogi sta tesno povezani. Da. Ije poudarjajo podpisniki poziva, da velikih uspehov v znanosti in tehniki ne bi smeli uporabljati za izpopolnjevanje zastraševalnega o-rožja, temveč bi morala znanost služiti izključno miru, stabilnosti in splošni blaginji. Podpisniki menijo tudi, da je poglavitna nevarnost za svetovni mir v gospodarski razdelitvi sveta na bogate in revne. Ta razlika se vedno bolj poglablja. Zato se mora OZN vsestransko 'zavzeti, da bi jo odpravili. Na konferenci je sodelovalo o-krog 2000 predstavnikov 87 držav in koli IS mednarodnih organizacij. Čeprav so se na konferenci pojavile težnje po preveč teoretični in akademski razpravi, sodijo, da je ta dosegla važne u-spehe, ker je vsestransko proučila poglavitna vprašanja manj razvitih dežel in je potrdila da so ta vprašanja najbolj pereča. Razvijajoče se dežele pa so na konferenci jasno izrazile voljo, da iz-vojujejo popolno gospodarsko neodvisnost m poudarile nujnost enakopravnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Zato so tem deželam potrebna vedno več ja materialna sredstva tn strokovni kadri za izkoriščanje dosežkov znanosti in tehnike. Glavni sklep konference je, naj bo izpolnitev nalog, vsebovanih v programu »de. setletje OZN za razvoj«, osnovni cilj svetovne skupnosti. Izpolnitev tega programa, po katerem bi narodni dohodek razvijajočih se dežel podvojili vsakih 25 let, lahko zagotovi človeštvu, da do konca tega stoletja izvojuje najtežji boj: boj proti revščini, boleznim in nepismenosti, ki še zmeraj tarejo skoraj dve tretjini sveta. Zaključno poročilo bo povzelo vse predloge, ki so padli med razpravo, ali ki jih vsebujejo dokumenti, Poročilo bodo nato predložili tajniku in glavni skupščini OZN. Važne naloge V Ženevi se je prejšnji teden zaključila izredno važna mednarodna konferenca o uporabi znanosti in tehnike v prid razvijajočim se deželam. Se med konferenco je več sto udeležencev konference, med katerimi so tudi Nobelovi nagrajenci, izročilo razorožitveni konferenci poziv, naj vele. sile sklenejo sporazum o razorožitvi ,tako da bi sprostili materialna sredstva za uresničenje načrta »desetletje razvgja OZN«. Na tiskovni konferenci so podpisniki poziva poudarili, da gre sedaj za vojne potrebe 150 milijard dolarjev na leto. Človeštvo pa čakata dve veliki nalogi; pospešiti razvoj zaostalih področij, da bi možnost sporazuma vedno |jt daljevala. Ameriški Pr ■ ifo«/* Kennedu pa je na tiskovni * renči izjavil, da te izjave n j, ne pomenijo ultimativni jo j, nrrriln. temveč ho treba Jmt<«*, aprila, temveč bo treba naaou^ ti z napori, da se doseže spo * lt, V soboto takoj po seji P® j(, V suuutu tunu; ? f -j /Ifl I vjetski predstavnik izjavil, ^ Sovjetska zveza privolila špekcije na leto le iz razlogov, ker so ZDA pri njinj p0., jale, kajti tehnično sploh n -,<• trebne. Dodal je. da so Pr0 :u (d riški delegati svoj čas 0Tn® i* inšpekcije. Po njegovem mn 5|J» tega sledi, da ZDA sploh fluv sporazuma. ... fzvenblofcovsfce delegacij ^ darjajo, da bi sporazum p» sklenili vsak trenutek, I« . m trebno le nekaj dobre ooi) obeh straneh. ,p0t« toike K' j’ nii J(tac hiu ogromno skalo, ki bi utegnila na antifašiste in prt tem j,i» oseb. Ogorčenje ljudstva J flIn i. . • U11 TnTllU' -./».' a vsak trenutek zdrveti v dolino. V Avellinu in na vsem bližnjem področju znova močno sneži, in tudi temperatura je zopet padla. Znova je začelo snežiti na Vezuvu, v Abrucih in Molise, na področju Foggie, in v pokrajini Grossetto. Od davi sneži tudi na področju Barija, kjer je temperatura zopet padla. Na morju divja močan vihar, tako da je vsa dejavnost v pristanišču ustavljena. Močno je snežilo tudi na področju Cosenze, kjer se je porušilo tudi 5*1 delki utrpeli ogromno škodo Pred- nekaj hiš. Tudi na vsej Siciliji je videva se, da se bo spomladi ču- vreme *e vedno ze,° stabo- Na Hans Stanek iz zapora v senat? BOČEN, 23. — Južnotirolska ljudska stranka (SVP) kandidira za senatorja tudi glavnega tajnika SVP odv. Hansa Staneka, ki • ut U POGONU OH£ (j PROJEKTU Skica kaže hidio<,itktiarnc v Sloveniji, k‘ so že v pogonu, in kraje, kjer je v načrtu zgraditev novih hidroelektrarn. V načrtu so hidroelektrarne v naslednjih krajih: Ljubljana, Srednja Drava 1, Trnovo, Srednja Drava 2, hidroelektrarna na Savi, Irbovlje II, Šoštanj B, Osp, hidroelektrarna na Muri tilo veliko pomanjkanje kmetijskih pridelkov Železnice so morale uporabiti vsak dan deset tisoč vagonov več za oskrbovanje mest s premogom. Tudi v Skandinaviji je gospodarstvo utrpelo veliko škodo. Na Švedskem so potrošili za čiščenje snega dvakrat več kakor lansko leto. Samo v Stockholmu so potrošili v ta namen dve milijardi lir. Na Danskem je izdelovanje masla padlo za petnajst odstotkov. V Zahodni Nemčiji so železniški, cestni in rečni promet ter gradbena industrija padli za 54 odstotkov v primerjavi z decembrom. Skoda na cestnem omrežju se ceni okoli devetsto milijonov mark (130 milijard lir). Preteklo noč je vso Italijo zajel nov val mraza in snežnih viharjev. Razen tega se zaradi močnega deževja v zadnjih dneh na raznih krajih trgajo zemeljski plazovi, ki ogrožajo posamezne skupne hiš ali pa tudi vasi. Naj-■ večjo nevarnost predstavlja zemeljski plaz na področju Nerano v Kampamji. Vso noč so tehniki in gasilci bili v pripravljenosti in nadzorovali pomikanje plazu. Danes je plaz zadel ob trdnejšo hišo, ki jo je deloma poškodoval. Tehniki sp postavili močne ovire in podprli hišo. Proti popoldnevu se je stanje izboljšalo, ker je zaradi odpornosti hiše plaz menjal smer in se je začel premikati po širšem kanalu proti kraju Marina del Cantone. Plaz se sedai pomika z večjo hitrostjo. Tehniki so razstrelili tudi majhen most, zato da se zmehčano blato hitreje odteka. Razen tega je sprednji del plazu naletel na potok, ki omogoča, da se blato zmehča in hitreje odteka. Po mnenju tehnikov bo vas rešena. Tudi v pokrajini Salerno je na več krajih padlo danes mnogo zemeljskih plazov, zaradi česar so izpraznili deset hiš. V kraju Ca- višjih predelih so vso noč divjali snežni viharji. Iz Francije poročajo o novih snežnih viharjih in o snežnih plazovih. Nov val slabega vremena je zajel tudi velik del Jugoslavije. Od pretekle noči sneži v Beogradu in v vzhodnih krajih države. Številne cestne zveze v Srbiji in Bosni so bile zaradi snega prekinjene. Po nepopolnih podatkih znaša škoda v občini Leskovac po zadnjih poplavah okrog 700 milijonov dinarjev. V mestu je porušenih 56 in močno poškodovanih okrog 700 hiš. Samo ta škoda se ceni okrog 225 milijonov dinarjev. Poleg tega je voda odnesla šest mostov in poškodovala več cest in uničila okrog 60 odstotkov posevkov. Medtem pa poročajo, da so morali promet na avto cesti Gr-deltc-Kosotesko ponovno prekiniti, ker je na cesto padlo okrog 30 vagonov kamenja in tudi dve veliki skali, ki ju bodo morali minirati. il: ko veliko, da je bil Tej" sil jen podati ostavko. r. sto je prevzel Fanfam, je sestavil vlado levef,a„ta ^ Po razpustu parlamen10 pišu splošnih volitev [f pripravljajo na polit**0 # leg javnih volilnih atj0 redalijl do predstavniki strank -j o j stopali tudi na telei)1*' V .i x ji ((Volilna tribuna 0^J k t) tednu so nastopitt_**®,‘ai, %’fl Jij, politični KPI % letošnjih polite« »" lfl : le med drugim, da bodo ’ f V 15 milijard lir. Volit*m (iJ ^ čencev za poslansko tj' če ne leni več kot. 34 Vlll‘10., C, * L1 h nekaj peč kot 34 ' lU tem, da volivci volijo P v B hoče kandidatri f j t aLZIR, 23. — Vlada Alžirije Je tuoroslovansklm strokovnjakom za upala Izdelavo študije za ureditev korita reke Souman in generalnega razvoja njene plodne doline, ki jo ogrožajo številni hudourniki študija s točnimi podatki in računi bo vsebovala konkretne predloge o ureditvi odtoka reke, njenih piitokov, zgraditvi namakalnega sistem in gospodarskih objektov. ZADNJE ŠPORTNE VESTI NOGOMET V VIAREGGIU VIAREGOIO, 24. — Bologna in Sampdoria sta finalista letošnjega mladinskega nogometnega turnirja za »Pustni pokal Vlareggia«. Bologna je v današnjih polfinalih pre- magala Duklo iz Prage z 1:0, Samp-doria * ' pa Inter s 4:2. dosežejo je pa ko sti. Kdor hoče ka slanca, mora imeti ^ let, za senatorja P® fi . polniti 40. leto start»»"•/gofV Politični tajnik "’Ujrn " s '! na televiziji trdil, da *(l fj servativna stranka, nK . nasprotuje kolektivizmi((j« «1 jal je sicer politiko tra, vendar je dejal, / nje in še tesnejše sodem j u/ KD in socialisti za ^ u f uranjeno, ker obstaja^ n f lika razlika v stali* PSI glede nekaterih Pfn(t. nanje in notranje P°: d i tega je KD mnenj0’ vr J moč uveljaviti dežtin* fitijf in da bo to moč p00%r tedaj, ko bodo dozoreli sorgansko politično * j* med obema strankama- j>0 » viziji poudaril, da KD ‘e vega centra za $ 'J"d’k°?nau rn ................ . 'hočemo doseči dejan^ffV fVj izoliranje komunist0*’ fep oblastnega monoP. . ltt° tfi v levo in s tem tf n gospodarskih in socim' \„nj0 . h i- treba ^-rvnnati sen^ r. Z "A!"kVV J*‘M skrb: obdržati ^ j(K/ skrb: obdržati za last p spojih rokah. •* ^ b rt, da je ljudska etr mi S fr & ©c, is C1 E V1 •P; i $ •tS ■6« <01 Oh s $ MORLE Y CALLAGHAN UiiuuuuuMuimauuuiuuuamiuuumiuumiuuuauu TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTfTTTTTTTTnnnTTTTTTTTniTTTTTTTTfTTTTTTTTnTTT l^tem k0 sta vrnila s ča-q*- Je Jeff Hilton, strokov-|g ’ 2a reklamo, pogledal svo-• ? ^ 0 ženo Matildo, ki se tjj^Voljno smehljala. Zdelo Je, kot da je zardela ob ST"}1*1 na mnoge zaupne <1 z mladimi moškimi, 1^, se radi dotikali njenih JjUg^hehljala se je in na-V^.a!a S sanJa-rjenjem, nje-tilsKi e’ temne oči so poštar “la§e od nežnosti. čajanka ni ugajala, SJf J® zoprno, odgovoril. je mar Sit sem jg*ioe. Nihče nima povejo kaJ novega ali pametne- ^biU S° se ™ P° malem 'Dar«*®' "^e skušala zaustavita^ smehljaj, toda njen »Ožarjeni obraz se je še >tjla bleščal, medtem ko je Udu s prekrižanimi rokami i.*<*na. čeprav je skušal W,- je govoriti nekako do-SOf j:110 zgražajoče se, je nje-fc^sni obraz kazal obupno i* ,Jen°st in nenadoma se ^■^Utiia krivo. sem se nadvse ime-tavala — je rekla. — tl ®em te stalno opazo-Se etri' s kom si bil. Si ti 1 p-^azoval. Jeff? Si mor-''Dro -lil’ da koketiram, da smejem ali klepe-"Usiilj 11 ne želiš- da bi ljudje j ’ kako lepa sem? ^ Jeff’ ki se je tako sla-\ g» ^til, je čutil samo to, ](ra,rtSteuša Potolažiti, in zato *aražen odgovoril: ^Ikar ne misli, da si me *i Sj rjala. popolnoma pro- — je dejala nežno, S6etn. biti prosta, tudi se-n® Počutim, kot da sem bi morala. Sama si v (, °e se ne počutiš tako. ' •btSl nocoj, niti za hip *>ei zame? Jeff, objemi SihSJ je s teboj? Ni me tre-. ali pa se počutiti .VtS^.ker si se lepo imela. ' C iSem j»: .skušala ..pbpihi-3.11 Mju6' odvrnila, in pr j tem. popolnoma, izgubljeno, ' S k° se je začelo ha nje-V jjrazu kazati nezadovoljno , ^e- to je čutil, v njej ?«o pbhje tri mesece. Jezi- * ifjJ® kot otrok, in občutila W kot nekdo, ki so mu * gjoh dobro mišljeno dari- * ]e odklonili. Oddaljila njega in se stisnila SMis1 otročja, Matilda. Za-s tukaj, kot da. me so- iV je čutiti svojo Proti njenemu tihemu, iv^ner obrazloženemu, Tehnemu sovra®tvu: sj b nekaj zadnjih mese- h ®i J zaanjin mese- i fj {kot Kstala tako čudna, sko-D°lnik. Kaj je s teboj? bodil sem ter tja, “■ n glas in nadaljeval Vanjem, toda vsako-b. ^ Je Prišel do kavča, Alj “J&1 bolj vznemirjen njene razdražljivosti, s 1hiti-Se ie Poskušal na- Ni$volj je teh neumnosti, rt je rekel in sedel. Jo čvrsto jo je objel M poljubiti. k k ki- ■j* Prenehaj, Jeff!s 7^la- «Si popolnoma cala. M ti \( k> to s^11 ti ne pomeni prav ■1 t? hot i pred nekaj trenutki k1 itai da bi bila poleg misliš, da sem?» ey i roj V, I i .... >y A ko se je odločno iz-:! r° vztrajanje pri ne-SVo.je že mesece uniče- *} A M ti nepozornostjo. «Ti. to ne pomeni nič? Ne smeš se me dotakniti, kadarkoli ti to prija. Tega ne smeš storiti, kadarkoli si to zaželiš.» Njene oči so bile polne solz, kot da se je končno dotaknila pravega vzroka svojega nezadovoljstva. Naglo jo je zgrabil, držal kak hip, da bi pokazal, da jo lahko ima, potem pa odrinil: — Nisem smrkolin, ki se vlo-vi na te stare trike, —. Poročena sva tri leta. čemu vse to blebetanje? — In bes, ki je v njem rasel, je izrazil tako, da jo je sunil s pestjo v koleno. — Oh, poškodoval si me, — je rekla in drgnila črnavko. — Zakaj si to storil? — začela je jokati. — S tem je končano. Nikoli več me ne boš udaril, — je rekla. — K vragu, nisem te udaril! — Si. O, dragi, si! To je končno odločilo vso stvar: ne ostanem več tukaj. Odhajam takoj. — Dobro, • delaj, kar hočeš! — — Ne skrbi. Takoj bom odšla, — je rekla in jokaje stekla v spalnico. Slabe volje je stal pri vratih, s prekrižanima rokama na prsih. Opazoval jo je, kako odpira predale, meče obleke v. kovček. Končno je vzkliknil: — Ne bom te zadrževal, pa tudi ostal ne bom; da bi gledal to neumno predstavo. Ko je stopil na ulico, je Jeff začutil, kako pravzaprav ni zapustil tiste sobe, da .ga bo nekaj vleklo nazaj, pa čeprav bo šel ne vem kam. Ko je stopil v gostilno na oglu, da bi popil čašo piva, je poparjeno sedel in razmišljal: «Ta nesmisel ne more dolgo trajati, ko sva tako navajena eden na drugega, noro bi se počutil.» •' i- V nabiti gostilni so se moški in ženske sklanjali drug k drugemu in klepetali. In ko jih je poslušal, je Jeff še vedno slišal njen glas v mrmranju glasov in žvenketu čaš ter gledal njeno podobo v dimu te gostilne.'; .Grozni občpte*. da je vse razburljivo in vital-i»6 •odt>rgano"''od 'njega, začel krepiti,; ni mogel, da'se ne bi dvignil in pohitel domov. Videl jo je, kako odhaja. Taksi je čakal. Neumno, da bi skril svoje hrepenenje, se je nasmejal in rekel: «Vam lahko nesem kovček, gospa?» ‘ — Ne, hvala, — je rekla in umaknila kovček od njegove roke. - . > •, — V redu, — !je vljudno odgovoril in obstal ter se skušal smehljati, ko je stopala v avto, toda ko se je odpeljala, je bil vznemirjen, ni mogel verjeti. Vrnil se je domov. Premišljeval je: «Skušal sem uporabiti vso zdravo pamet, sicer pa, vrnila se bo. Stavim milijon dolarjev, da se bo vrnila.» Čakal je, obupan, spominjal se je njenega plašnega, prosečega pogleda, ko je umikala torbo od njegovih rok. Poslušal je vsak najmanjši zvok z ulice in stopnišča in ko je končno zaslišal ključ v ključavnici, je zmagoslavno skočil in ji pohitel naproti. Vstopila je tiho, s plahim, pomirljivim smehljajem in ko je snemala klobuk, je rekla šaljivo i — Kaj si delal, Jeff? Kaj te je zadržalo budnega do sedaj? — čakal sem te, seveda. Pomagal ji je, da je odložila plašč, jo poprosil, naj sede, in pohitel, da bi ji iz hladilnika prinesel nekaj jedače. — Kako se počutiš tako pro- sta? — je bilo vse, kar je vprašal. Ko sta legla, je zarila svojo temno glavo v blazino in začela vsa zlomljena jokati ter ni nehala, čeprav se ji je še tako dobrikal ali jo nežno miril. «Ali nisva sedaj srečna, Matilda? Ali ni vse končano?* — je nadaljeval. — Ne, nisem srečna. Tega ne morem prenašati, — je odvrnila. — Ta način, kako si me pustil oditi.... Ne glede na to, kar se je zgodilo, nisem si mislila, da bi kadarkoli do-dovolil, da odidem. Pred dvema letoma ti tega ne bi storil! — Vedel sem, da se boš vrnila. — Da, ti si to vedel, — je rekla, si pokrila obraz z rokama in se mrmraje obrnila: — Neumna sem. Prepričana sem, da sem videti neumna. Vem, da ne vem, kaj hočem. Videl Je samo njen tilnik in roko, kako se premika po obra- (Nadaljevanje na 8. strani) Naslovna stran knjige Franceta Koblarja o Simonu Gregorčiču Pravljice za Jasmino in Tiki išče neznanca Mariborska založba, izdaja med drugim tudi posebno zbirko za mladino. Knjige te zbirke so že zaradi originalne in pasrečene zunanje podobe (večji format, večji tisk in čedne ilustracije) mladim bralcem všeč, navadno pa so tudi vsebinsko posrečeno izbrane. Zdaj sta izšli v kratkem novi knjigi te zbirke. Prva knjiga, «Pravljice za Jasmino* je domače delo. Avtor knjige je Žarko Petan, sicer režiser po poklicu, znan pa tudi kot pisec črtic in humoresk. V knjigi pravljic je posegel v svet mladih bralcev in knjigo namenil predvsem deklicam. V njej pa je nekaj posrečenih originalnih prijemov. Pravljice za Jasmino so tudi pravljice o Jasmini, so pa tudi pravljice Jasmine za očka. Kako to? Ta knjiga je namreč neka kombinacija pravljic in razgovorov med deklico in njenim očetom. Deloma pripoveduje oče, deloma njegova punčka, deloma pa se v knjigi pogovarjata. Prav ta izmenjava vtisov in mnenj otroka in odraslega, ti pogovori med očetom in hčerko so originalni in zanimivo ter lepo napisani, da bodo tudi mladim bralkam všeč. Pravljice same, ki so v knjigi zapisane, pa niso nič novega in so več ali manj nove verzije starih tekstov. Toda prijem je vsekakor nov, novi pa so tudi razgovori, zato je knjiga Žarka Petana prav posrečena. In tudi toplo napisana, da bo mladim, katerim je predvsem namenjena, ivšeč. Druga knjiga je prevod iz srbohrvaščine. Je pa docela drugačna. Avtor knjige je Milivoj Matošec, njen naslov pa je «Tiki ičče neznanca». V tej knjigi gre za sodobno zgodbo, vzeto iz današnjega življenja otrok. Vsebina knjige je opi$ doživetij dečka Tikija in njegovih prijateljev, fantov iz iste hiše. V opise doživetij mladih junakov, v njihove porednosti, vesele in žalostne trenutke, je avtor vpletel tudi nekaj kriminalnega. Tiki išče neznanca, ki vsak dan telefonira njegovemu očetu o pregrehah, ki jih je storil. Na koncu ga odkrije v osebi bolnega dečka, ki opazuje početje svojih vrstnikov skozi okno. Čeprav je pisatelj v tej knjigi morda preveč poučen, čeprav zgodba po začetnem delu izgubi na svoji moči, pa je vendar skoraj na vseh straneh zanimiva in primerna za mlade bralce, zlasti za fante okrog desetega leta, Te bodo strani te knjige najbrž več kot navdušile, ker se je znal avtor spretno vživeti v miselnost otrok. Sestavni del obeh knjig so posrečene ilustracije, ki sta jih prispevala Janez Vidic in Jože Ciuha in ki mestoma celo dopolnjujejo besedilo. KO JE BIL SIMON GREGORČIČ V ZADNJIH RAZREDIH GIMNAZIJE Prebujanje narodnostnega življenja na Tolminskem pred sto leti V čitalnicah prebujena slovenska zavest je začela prehajati iz mest deželo ter na narodni osnovi zbliževala različne stanove na Že nekaj časa je, odkar je Slovenska matica izdala pomembno delo Simon Gregorčič, njegov čas, življenje in delo izpod peresa neutrudnega Franceta Koblarja. Iz te knjige objavljamo odlomek, ki se nanaša na čas pred sto leti, ko je imel Gregorčič osemnajst, devetrttjst 'iit in je ktit dijak zadnjih rčlzredov gimM-Zije že mgg^l gpgzovati dogajanje okrog sebe. V znamenju narodnega prebujenja je bila v začetku 1862 v Tolminu ustanovljena prva čitalnica na Goriškem, peta v zaporedju Maribor, Trst, Ljubljana, Celje, in v decembru so odprli narodno čitalnico tudi v Gajici. Njeno vodstvo so prevzeli slovenski meščani in uradniki, na čelu Andrej Winkler. Začele so se prireditve po zgledu tedanjih «besed» t govori, deklamacijami, petjem in plesom. Gorica je dobivala slovensko družbo. Med prve častne Člane so izvojili škofa Strošsmeyerja'; v maju 1863 je bil koncert, na katerem so še pele slovenske, hrvaške, češke in poljške pesmi, na veselici'12. junija je Josip Tonkli, prvi yJo.Ken*ki doktor prava na Goriškem, govoril o prihodu Slo-vlftceV, Hrvatov ih Srbov V 'da-‘Cfriliid in Metčdfu ih'staroslovenskem slovstvu. Tako je Gorica postajala pomembno središče narodnega življenja. Na veliki besedi s plesom 30. maja 1864 je predaval prof. Janko Pajk o Prešernu in Petrarki. Takrat so prvič na goriških prireditvah slavili Prešerna, zakaj rie pri šolskih deklamacijah ne pri čitalniških besedah ni izkazana na sporedu nobena Prešernova pesem — zna- čaj prireditev je bil romantično idiličen in slovansko budniški. Edino Prešernovo besedilo v tem času je bila pesem Strunam, ki jo je pel čitalniški zbor na veselici 14. decembra leta 1862. Za Gregorčiča so bili pomembni dogodki v njegovi ožji domačiji. V Tolminu, kjer je bil na mestu nekdanje gastald.ija sedež upravne in sodne gosposke, je dotlej vladal tuji duh. Gospoda je govorila po nemško in italijansko. Oba advokata Karel Lavrič in France Kovačič sta uradovala nemško in italijansko, podpisovala sta se Lauritsch in Cova-cig ter zahajala v Leseverein, edinp zabavišče ža gospodo. Oktobrska diploma je prebudila tudi Tolmin in Lavrič se je sporazumel z nekaterimi veljaki, da so spremenili Leseverein v slovensko čitalnico. Ustanovili so pevski kvartet, ki je Nov film, ki ga režira Luciano Salce, se imenuje «Ure ljubezni«. V njem nastopata Emma-nuele Riva in Ugo Tognazzi (na sliki) ter še drugi znani in manj znani igralci zaslovel daleč izven Tolmina. Narodno navdušenje je raslo in njegov glasnik je bil dr. Lavrič. Besede v tolminski čitalnici in Lavričevi govori so privabljali narodnjake iz bližnjih in daljnih krajev, iz Kobarida, Kanala in Cerkna — vse je živelo v znamenju sloge in narodne prebuje. Noviški dopisi iz Tolmina so, vzbujali 'zaniihapje pb!‘ v Jem Sloi venskem, celo po .Rrn^kfmt., 'os Prvi pa, ki se je ogfalirs^ol-' minskega v svet', je bil poslanec Jakob Filip Kafol, župnik na Pečinah. V seji goriškega deželnega zbora dne 10. aprila 1861 je povedal, da hoče enake pravice za vse SloVence; že stari oče je pravil, da je Gorica slovensko mesto; ker je deželni zbor večjezičen, se mora v njem govoriti tudi slovensko in zapisnik še ne sme pisati samo po italijansko; 22. aprila se je kljub godrnjanju Italijanov .v slovenskem govoru zavzel za koristi svojega okraja. Dne 21. avgusta leta 1863 je bil v Tolminu zbor Kmetijske družbe, Poleg gori-ške gospode 1 je prišlo mriogb kmetov. Razpravljali so o domačih potrebah. Govoril je dr. Lavrič ter poudarjal: kmetijstvo je revno, plariirarstvo na najnižji stopnji — treba je napredovati. Na tem zboru so sklenili, da predlože deželnemu zboru, naj pošlje dva mladeniča v Švico, eden naj bo s Tolminskega, drugi z Bovškega, da se izučita sirarstva in bosta lahko poučevala domače mlekarje; ob letu bo v Tolminu razstava kmetijskih pridelkov; tudi živinorejo je treba zboljšati; za živino naj bi po planinah napravili strehe; koze naj bi na Bovškem ?e ostale, na Tolminskem in Cerkljanskem naj se preženejo, ker so škodljive gozdovom; tudi sadjerejo je treba dvigniti; da vse to dosežejo, bo Kmetijska družba s prihodnjim letom začela izdajati • Umnega gospodarja*. Ko so se konec šolskega leta 1863 goriški višji gimnazijci odpravili v Tolmin in tam imeli • besedo«, je sedmošolec Gregorčič sestavil Pozdrav Tolmincem ....Hill '''HiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiuiiiiiiiiiiiii KJi ■■■ (r^ilčik 36 imela vedno pri h,Sr '„Jprece3 Po^a. V Italiji %ern'u °ri‘vljena, toda proti SSi. Selu ■ ■ ■ lahko nastopi (In to je mora igra-Potem ko je gleda-UFi Wi''“ str na^tudiralo in imeti /V fhpi M°~’ uPTizoritve-> Pred 0 VU ■'•O (i > v 1 ** LUIIKO bf že 'f/ra. f/ ^ b 4«lo #’ potem k0 CENZURA V GLEDALIŠČU 'tl iSrfco Mahnič zbral in ti i ffi z i n „ ce« vuoerKov >eJyniH aktov V^fcem i, nhfl, ss paberkov iz gleda-ih ocen nt iz obdobja 1919-objavljamo,. IS jih r ,SSnijil h tu »»t, Se ^--zaaeva z gle- VN0iičlH ^ malem in počasi, toda gotovo se porajajo vsak dan. Cui je zvita kot ovnov rog, ponarejevalci pa kot kača. fou . j rada prišla ponarejevalcem do živega, a ji do danes , * %, bankovce C«? *___—____________________— r-iarejene tisočake^ « šen, pravi ljudski šport. j| ■ AIGRETA bi bilo treba, pa bi jih našli - ponareJeV1$J [jjjj1 ■m m luuKJi ia m ono treoa, pa m jin nasn - P011"; ] VV VI bi pristavil kdo. Maigret je naslednik Soberlo*",^ % ^ mesa, Maigretov oče pa je pisatelj Jorge «in*sVJ Jkj« ki je Belgijec in živi v Švici. Pred kratkim je obhajal ° 60-letnico. Mož je napisal v francoskem jeziku Pri"„Ltll, J* ^ knjig. Mnogo izmed teh knjig, posebno tiste o Malgre (Jie j prevedenih na 26 jezikov v 31 državah. s I Sv ★ B ODEN1SKO jezero — Italijani mu pravijo $*'■ Costanza — je eno izmed naj večjih jezer v,vStril* Jj?' «j Na njen se križajo meje Nemčije, Švice Je kar dobro globoko, tudi do 300 metrov. Zlepa ne Letos pa je bila tako huda zima, da je tudi to jezero zan* ^<0 jujj Na severnem bresru v Nemčlii le krai Hagnau, na južnem m p Na severnem bregu v Nemčjii je kraj Hagnau, na Južne^ v Švici pa kraj Muesterlingen. Kraja sta preko jezera 9 r taJ* je ljena 7 km. Letos 13. februarja je šla iz Muesterl«% f t(Ma Hagnau po poledenelem jezeru procesija nekaj tisoč 1JU (J ^ oj dili so v vsako smer skoraj tri ure. šli so po leseni i,j/c Janeza, ki ga prenašajo iz kraja v kraj, kadar se da * {>j» fr/p po Jezeru. Zadnjič so ga nesli leta 1830. Od takrat ni 1,11 hude zime tudi tam. . IjtiP C i AKI so dobra jed, pri nas predvsem za peti^ po(jJ ^ ★ S ■ 13 AKI so dobra jed, pri nas predvsem za pe^*-. •sV n V Braziliji, v zvezni državi Pernambuco, pa »“X J' Jk « kod menda edina hrana ubogih ljudi. Braf.hož4 bogata država — dosti bogatašev, še več menda Pa V državi Pernambuco so raki, pravzaprav rakci, ki Jin SjfJJ izgrebejo iz blata rek, še najbolj izdatna hrana. TRAHOVI in duhovi še niso šli v pozabo. sodnijo bodo morali, pa ne nekje v afriški a M ) ampak v deželi gospodarskega čudeža — v jv#ir plvij, Nemčiji, bolj natančno, blizu mesta Passau, ki leži Tigrr v. let, na meji med Nemčijo in Avstrijo. Blizu tega mesta V s* (Jejj Kraenpelsten. V tem gradu nekaj straši. Grozno stra* tako trdi sam lastnik gradu. Neki časopis pa se je dela $ iz gradu, lastnika strahov in duhov ter je trdil, da je ^ ! paj neke vrste reklama, laž in goljufija. Lastnik gradu, ? (Jto in duhov, zdaj toži ta Časopis. Uradna sodna komisij®' .p ij ljena iz učenih sodnikov, bo morala na mestu ugotovi«, res strahovi in duhovi v gradu, ali jih ni. Po uradne® ^ cijskem ogledu bo potem odločalo o zadevi visoko sodls0'1 belin so uporabljali in ga še uporabljajo, da z njim zdr® . ] si lajšajo razne bolezni dihal. Lo belin se dobro obnese v ■ duhi, zadnje čase pa so začeli zdraviti z lobelinom tu® bolezen — kajenje tobaka. Pravijo, da so uspehi od»CI1 ^ Tf ONSERVIRANJE rib poznajo že iz davnih Sfe. ★ Jv riblči Prt jezeru Titicaca, ki je najvišje > na svetu. V njem je dosti rib. Ribiči jih JV, v bližnje kraje sveže, v oddaljenejše kraje pa pečene, , f >j ^ dalj časa in se zlepa ne pokvarijo. Ribe dobro nas°W,y," P* >. jih ne razrežejo in ne očistijo. Razlože jih po kameP^ nanje dobro pripeka sonce in jih suši. Iz jezera P*.^ debelejše gladko kamenje. S tem kamenjem zgrade * meter visoko ognjišče, v katerem kurijo toliko časa, rt r kamni razbelijo. Nato ognjišče naglo poderejo. 2erjavlp,art grebejo in nanjo nalože plast sveže trave, ki ne zgo«:^ samo tli. Na to travo zlože plast posušenih rib, na /1 žijo razbeljeno kamenje, na kamenje zopet razbeljeno kamenje, posušene ribe, kamenje itd., • jjjl fcb mn in kamenja. Vso to peč še pokrijejo z rušo in o", eno uro so ribe pečene, zelo okusne in se bolje ohr®Bik ........ in najfinejšeiu naše ribice, konservirane v škatlicah najfinejšem olju — vsaj tako piše, Veljaven od 24. februarja do 2. marca OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričako- vani izrazi ljubezni, ki vas bodo prijetno presenetili. Navezali boste prijateljske stike z osebo, ki ste Jo pred kratkim spoznali. V finančnih zadevah morate biti zelo previdni. Normalno poklicno delo. Srečni dan torek. timentalne BIK (od 21. 4. do 20. 8.) Dobro razpoloženje, ki bo ugodno vplivalo na vašo družbo. Uredili boste važno zadevo, ki se tiče vašega poklicnega dela, in uresničili svoj načrt. Bolj morate paziti na svoje zdravje, zlasti pa, da se ne prehladite. ua ob tiu Srečni dan sobota. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Preveč zanemarjate osebo, ki vam je že dokazala, da vas ima rada. Te dni boste dobili njeno sporočilo, v kratkem pa obisk. Nadaljujte redno s svojim delom in naj vas ne mikajo preveč druge stvari. Zdravje dobro. Pismo. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V nepričakovanih okoliščinah bo zaživela stara ljubezen, kar vas bo za kratek čas spravilo s tira, a se bo kmalu vse normaliziralo. Lepa priložnost za zabavo v veseli družbi. Ce bi vas kdo izzival, pazite na svoje živce. Obisk. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Morda bodo zunanje okoliščine, ali pa družinske razmere, vplivale, da si boste zaželeli sen-pustolovščine, vendar morate biti zelo previdni. Ekonomske razmere se bodo zboljšale, naleteli pa boste na male ovire v poklicnem delu. Pazite na zdravje, posebno na dobro prebavo. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) V srčnih zadevah spremenljive razmere. Nova spoznanja in sentimentalne vezi, toda brez trajnih vezi. Utrdili boste staro prijateljstvo. Pismo, ki vas bo prijetno presenetilo. Imeli boste polne roke dela, uspeh pa je zagotovljen. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah vam bodo zvezde zelo naklonjene in boste dosegli uspeh, ki ga niste pričakovali. Prijetno se boste počutili v veseli družbi, če ne boste preveč mislili na malenkostne težave v poklicnem delu. Srečni dan torek. ŠKORPIJON (od 24. 'AW;\ 10. do 21. 11.) Tudi “ ’ vas bodo mikale sen- timentalne pustolovščine, čakalo pa vas bo razočaranje. O-hranite raje staro prijateljstvo, ker pri novih poskusih vam sreča ne bo naklonjena. Vztrajno se morate lotiti poklicnega dela. Srečni dan četrtek. j * t°V* STRELEC 11. do 21. ^ y 12.) M tuja oseba W < vnesla razdor ^oj vami in vaši®” ci a Ji ne 5° i vP lo. Postranski opravki ® ne motijo pri poklicne®^ J Privoščite si malo odd® p poskrbite za svoje zdravj ložnoši za izlet. Pismo. ^ KOZOROG H zvezde ne ® naklonjene te biti ne boste doživeli ki bi vas zelo prizadelo-^ skrb posvetite svojim predvsem pa svojem« O" ' Jft »'li i Dbisk znancev. VODNAR <° d° 19. Lr se vam življaji in* Sfc vah, «e ne^jjA. bični in nervozni. V P0 Lo razmere le in boste z uspehom u” delu se bodo ic in uuaic /j x kazali svojo sposobnos ■ dan sreda. RIBI 'sla Srž 2°. 3.) N® ?£dl Sf skrbljeni z®'-— *•* nem delu boste doseK^il^ ---------------KskctA tržaškem'pod-J5 ^C-t0krat okr°S 234.000 sprejel za osnovo - Wia'i,'0 so bila v veljavi tu-$5 I fc| Pravne volitve za potek 4 dl t aki S' rveJ^^npanj^dbojMe 1»? ^ ih J*,! S ^ Političnih strank, ki Ja mi je tudi Slo-Bernetič, nosi- 0 skj^?VanJu predstavnika ’ da tudi tokrat na 1» J lla ne bo volilnih zbo- lci! Stort«P°litifinlh strank, ki if M|i®lovale na volitvah oz. i n0OJe kandidate za seji ja s‘ansko zbornico, je Sf j^aj doslej najbolj $ S ii*1, ki je tudi že ob-epoft ^ meSn?na svojih kandida-5 «3 kateri. ' ^Shrija 3 ii 1* Šcn\list; g_Pa je Vidah, še prej . že na dveh ločenih V /"h svojih slovenskih Trstu za tržaško in it«* za goriško pokra- di j y?ročila, da bo kandidi-S 8l°vence. < &ie n:-vakrat- V občinskem "V & daTttstojni odbornik spo-; Ji. & osvn,finski odbor prak-»V skiep o povišanju ”3 $ Da i ’ na pokrajinskem e Prišlo do ostrega Kpi nastopa predstavni (J4 m’ ker pokrajinska u-Uj S?A h Jtatisnila deželnega SijfcS?,1, v slovenščini. Na )?Jt. 2^1 nski seji Pa Je svet Stoik/J-P 0 gradnji novega ral S»Crža6ke umobolnice in Sh s&to nekaj drugih sklepov A l&iw£lede popravila in |tf*J ! (Sa ._cest v okolici -----s„ velesejma pK k.;1, H,:*.8- da je doslej že 6 pt>\ ^*vija eo katerimi tudi Ju-rti t l6tttLz.ag°tovilo udeležbo . s* mednarodnem tfih * 0 nekajdnevnih po-ici ha tržaški trgovinski j. 0 Podpisali novo po-(et sl Jhadžarski tranzitni / zii Trst, pogajanja za ^skoslovaškega tran-° po vsej verjetno-c,. 1 ha kasnejši, čas. j J^hurjenja in zaskrb-iJSroJiem je med prebi-„„„ izročila tragična tftyOstruPitev s plinom. l4^!at Je zaradi tega mio’ V0! niiJ ,Dna navodila o u-P V *rih aparatov, pred-V? tiw,°palnlcah, kar je v J Ja!*vbotn . skeSa sveta prejš-' s?,, h v četrtek zvečer. CVH j Pokrajinski svet .uvedbo deželne avto- teri'«umi dogodki pre-JhkrBi.ha.ha Goriškem sta s Kv“w deželne avto-« Drav .ebnlm statutom, . ki(iSDZ) in Berg°- in J e pripomnil, da Vfelech! *SI predložila v U svoje pripombe in SA6jipa so svetoval-B tavern obravnavo o po-Su^Uje pt°računu za 1963, ®1Qjaja1i milij°nov lir z i2‘ Proračun je bil ,WNti «elas°vl (kd-sdz- «, hanndrugih skupin, i? hP v p0re za enotnost I«.« . harodnoobramb- Se tžrazili prepri-razpravija o zade- 40 let skupnega zakonskega življenja je tako lep jubilej, da se ga iziplača praznovati. Tako sta napravila tudi Terezija in Andrej Brajnik, doma iz Standreža. »Vzela« sta se 10. februarja 1923. leta. Poročila sta se v zasilni vaški cerkvi, ki je stala na prostoru, kjer so sedaj karabinjerji. Jubilej sta slavila 10. februarja v Sovod-njah, v krogu svojih domačih. Terezija je bila iz številne družine, v kateri se je rodilo deset otrok. Dreja, kakor ga kličejo po domače pa je imel štiri brate i:> dve setri. Oba sta se rodila v Standrežu in sta ostala zvesta svoji vasi. V njunem zakonu so se rodili trije sinovi in ena hči, ki so vsi poročeni. Jubilanta sta s trdim delom ustvarila zares lepo urejeno posestvo s prostornim stanovanjskem delom poslopja, v katerem je gospodar zagledal luč sveta pred 68 leti. Njegova zakonska družica se je rodila nedaleč od tam pred 64 leti. Zglasili smo se v tej družini, da bi pokramljali o zanimivih stva-reh, ki smo pričakovati, da jih je vse polno v življenju našega jubi. lanta Dreje, Nismo se zmotili. Naj. prej nam je povedal svojo zgodbo iz prve svetovne vojne. Pot ga je vodila po vseh velikih mestih bivšega avstrijskega cesarstva. V vojaški suknji ga je prehodil in prevozil po dolgem in počez. Bil je na Poljskem, Češkem, v Karpatih, Tirolih, na Dunaju v Zagrebu itd. Dvakrat je bil ranjen, enkrat zelo hudo v glavo, vendar pa mu rana ni pustila nikakršnih posledic. Tudi na drugo svetovno vojno ima Dreja dosti spominov. Nekaj smo jih izvedeli iz njegovih ust, še več pa od sosedov. Bil je med najbolj aktivnimi člani Osvobodilne fronte v vasi. Potegnil je za nos marsikaterega Nemca in tudi Skvadrista. Sodeloval je s Fran cem Dupinom, ki nam je dejal, da je bil Brajnik neustrašen borec za naše pravice. Tudi vsi njegovi o-troci so sodelovali v osvobodilnem pokretu, sin Dušan pa je bil partizan. Ravno včerjali so, ko smo sto- / BORŠT Nekako pred letom dni smo v ePrimorskem dnevniku» priobčili kratek življenjepis Ivane Baiec roj. Cač iz Zabrežca pri Borštu, ko je dovršila 90. leto svojega življenja ter smo ji želeli še mnogo in mnogo mirnih in sreinih let. Vendar so se naša voštila izpolnila le za kratko dobo: bela žena je položila svojo koščeno roko na njo v sredo, 13. februarja naslednji dan pa smo njene zemske ostanke spremili na domače pokopališče. Bila je še pred dobrim mesecem čila in vedra, saj je šla sama v trgovino po razne potrebščine. Pokojnica je bila rojena na Jezeru pred 91. leti in se je še mlada omožila v Zabrežec. Poleg lepih in re. selih dni ji tudi delež trpljenja ni izostal, sedaj pa počiva mimo v tihem grobu. Svojcem izrekamo naše iskreno sožaljel pili v hišo, Nasproti gospodarja je sedel vnuk, Dušanov sin. Poje v otroškem zboru in je dober pevec. Spomnili smo se ga, ker smo ga videli na nastopu otroškega zbora v vašni dvorani prosvetnega društva. Seveda, da dobro poje, saj je član družine, ki je dala slovenskemu narodu opernega pevca tenorista Mira Brajnika, ki je nečak našega slavljenca, Na obletnico poroke so se star-šl in otroci zbrali v neki sovo-denjski gostilni ter v najboljšem razpoloženju slavili tako pomemben dogodek. Vsi so bili zbrani okoli ene mize, starši in otroci. Tako je bilo tudi pred desetimi leti, na katere jih spominja zgornja slika, ki smo jo dobili v dru žinskem albumu. Vzgledni in za-vedni družini želimo še doati takš. nih srečanj, predvsem pa še dosti veselih in zdravih let našima slav-ljencema, ki sta kot malokdo zvesta svoji rojstni vasi. ponavljala. Ce pa že morajo delati priključke, tedaj naj se v našo občino napelje še en vod visoke napetosti, tako da ne bomo vedno odvisni od ene same žice, ki zagotavlja občini dobavo električnega toka. SALEZ Na koncu zadnjega dopisa iz naše vasi je bilo nekaj besed o avtobusnem podjetju, ki jih je — ne vemo kateri škrat — tako zvetižil, da jih bralec ni razumel. Gre za to-le zadevo: Avtobusno podjetje «La Carsica«, ki ima svoje proge čez naše spod-njekraško področje (občine: Re-pentabor, Zgonik. Devin-Nabreži-na), ima z našo vasjo razmeroma visok zaslužek, ker smo z mestom v gospodarskem pogledu močno povezani. Lahko bi nam za protiu&lugo v prometnem pogledu nekaj nudilo. Naše zahteve niso pretirane. Avtobus privozi v vas, ne da bi nas s hupanjem opozoril na odhod. Strpamo se v vozilo, večkrat mokri in v zimi premraženi. To podjetje ne zanima. Zanimati pa bi se moralo, da bi potniki ne čakali na prostem. Ne bi seglo pregloboko v blagajno, če bi nam po dolgih letih zanje uspešnih voženj zgradilo vsaj skromno čakalnico. Smo mnenja, da kdor prejema, naj nekaj od tega tudi da! RAJBELJ Stavka v nadaljuje v ki. Prejšnji tako, da je namesto po našem rudniku se vedno ostrejši obli-teden smo stavkali vsaka izmena delala 8 le po 3 ali 4 ure. zaradi česar trpi gospodar občutno škodo — mi pa le živimo. Posledice se poznajo povsod: silosi so prazni, tovornjakov, ki so prevažali rudo noč in dan v Trst sedaj ni videti ali pa so na pol prazni. Po zmagi kovinarjev smo si naše zmage še bolj gotovi. Našo dolino je zajel val in-flunce. Nad polovico prebivalstva je bilo ali je še v poste-, lji, vendar doslej ni bilo smrtnih žrtev. Zdravnik ima polne roke dela in mu skoraj ni kos. V prejšnji nedeljski številki smo na kratko omenili, da se nekateri vaščani vneto pripravljajo na velik praznik, ko bodo na pepelnično sredo prvič v zgodovini Bo-ljunca spustili pusta v vesolje. Znano je, da je slovo od pusta v Boljuncu zelo zanimivo, saj ne gre samo za običajno sežiganje ali obglavljenje, temveč za mnogo več. Pust namreč zapusti «doto»> ki so je deležni več ali manj vsi vaščani. Doto razdeljuje v imenu pusta predsednik posebne zapuščinske komisije, katere naloga je tudi ta, da poskrbi za dostojen pogreb. Medtem ko so pusta — seveda po razdelitvi dote J— doslej zažgali, pa je zapuščinska komisija letos sklenila, da se prilagodi modernim časom in bodo torej pusta z raketo poslali v vesolje. Kako bodo to storili, je za sedaj še skrivnost. Vsekakor pa smo zvedeli nekaj podrobnosti, kako bo potekala celotna ceremonija in te podrobnosti posredujemo tudi našim čitateljem. Slavnost se bo začela na pepelnično sredo, in sicer ob 14. uri, ko se bo ob raketi na sredi boljunškega trga zbrala breška godba, ki bo imela važno vlogo vse do konca prireditve. Ob 15. uri bodo na trgu odprli osmico, za katero bodo prispevali svoj delež vsi boljunški vinogradniki. Vino bo ZASTONJ in ga bodo brezplačno delili vsem obiskovalcem. Potem bo godba odšla v «štab» po komisijo ter jo v sprevodu pripeljala spet na boljunški trg, kjer bodo člani zas'edli svoje prostore na zanje pripravljenem odru. Tu bo predsednik začel deliti doto, medtem ko bodo tehni- liliiiiiniiiiiinniimiiiiiiiininiiiiiiiHMiniiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiinMunuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiitiiii O vinu in vinskih sortah KRIŽ V nedeljo smo spremili k večnemu počitku 84-letnega Franca Košuto — Devanarja. Številnemu sorodstvu iz teh krajev se je pridružilo najožje sorodstvo iz Jugoslavije in razen velikega števila domačinov, je pokojnika spremilo na zadnji poti mnogo znancev iz sosednih vasi. Z njim je Križ izgubil zastopnika stare, nekoč zelo trdne kmečke hiše, ki je kot vse podobne kmetije zaradi novo nastalih gospodarskih in socialnih razmer, trčila na protislovja, ki jim ni mogla biti kos. Pokojnik je bil zaveden Slovenec. Lahka mu domača gruda, svojcem pa izrekamo iskreno so-žaljel Poročali smo že o vinski razstavi, ki jo prirejajo miljskl vinogradniki vsako leto ob tradicionalnem miljskem karnevalu. Letošnja novost pa so čevapčiči, ki jih pečejo v posebnem kiosku nedaleč od vinske rai-stave. Cevapčivi so zelo dobri in gredo vsem v slast CENZURA V GLEDALIŠČI (Nadaljevannje s 3. strani) spod malo pridobiti«. Mesto »izpitnih patronov« naj stoji »izpitna komisija«. Vsa ozkost, nesamostojnost in beda cenzorjev pa se je pokazala, ko je Župančič zaprosil dovoljenja za uprizoritev Cankarjevih »Hlapcev« (27.X.1988.) Cenzurni svet je cincal in predlagal, da naj se uprizoritev ne dovoli pred začetkom februarja 1939. Kajti izrazi *čma sodrga« »farji« itd., bi pri «enem delu občinstva povzročili odpor in nejevoljo. Z ozirom na to in zaradi tendenčnega opisovanja hlapčevskih značajev na eni strani in poklica cerkvenih predstavnikov na drugi strani, naj se delo odloži, ker se v sedanji sestavi in idejni zasnovi ne more odobriti kot sposobna za javno uprizarjanje«. (10. novembra 1938., podčrtal cenzor!) Kr, banska uprava se je s tem strinjala in »Hlapci« so doživeli uprizoritev šele 2. II. 1939. Cenzorji in banovina so to pot imeli dober nos. Zgodilo se je namreč tole: »Pri premieri Cankarjeve drame «Hlapci« dne 2. februarja t. 1. je občinstvo nekatera mesta v besedilu izrabljalo v demonstrativne namene, kar V Boljuncu se pripravljajo na izstrelitev pusta v vesolje Nekaj sort za srednje kakovostna čma vina: barbera, modra frankinja, modra portugalka (por-tugizec) i. dr. BARBERA je zelo cenjena sorta, ki more dati celo visoko kakovostno vino, Razširjena je v južni in srednji Italiji, kjer daje znamenito črno vino. Zelo dobro se prilagodi podnebju in je znana tudi v našem Primorju. Izvira iz Aleksandrije, kjer Je razširjena na bregovitem zemljišču na ilovnati zemlji, bogati z apnom in železom. V manj toplem podnebju pa kakovost vina izgubi na značilnosti sorte. Njeno dobro vino se da starati in rezati z drugimi črnimi in belimi vini. Normalno doseže 12—13 odst. alkohola, v tipičnih vinorodnih krajih pa 14 odst. Vina so bogata s kislino, njihova barva je lepa, močno rubinasta in z bogato rdečo peno. MODRA FRANKINJA je tudi znana trta, Je zelo udomačena na Dolenjskem, kjer pridelujejo znano rdečo vino cviček. Je precej rodovitna in odporna proti glivičnim boleznim in mrazu. Trta pa ima to lastnost, da ne prenaša kratke režnje. Kakovost vina je prav dobra ln v ugodnih jesenih odlična ter z izrazitim sortnim značajem. Grozdje je temnomodro in malo naprašeno, jagodna kožica debela in trda, meso sočno in sladko. MODRA PORTUKALKA (por-tugizec). Ime nosi po Portugalski, a je avstrijska sorta, razširjena v severnem delu srednje Evrope. Je rana sorta, ki dozori pred žlahtnim. Daje slabša vina z 8—10 odst. alkohola z nezadostno kislino, kar napravi nestanovitno vino. Je priporočljiva za hladne severne visoke kraje, kjer bogato rodi (60—70 hi na hektar). V Dalmaciji in Srbiji gojijo več južnih sort za kakovostna vina, a teh sort pri nas ni. Sorte za šibka rdeča vina pri nas ne pridejo v poštev. S tem zaključujemo kratko podano poglavje o vinu in vinskih sortah. Vinarstvo se vedno bolj in naglo usmerja v kakovost. To pa moramo v svojem lastnem interesu pri novih nasadih upoštevati tudi mi. Na tem mestu se nam zdi potrebno omeniti še nekaj besed o namiznih sortah. Trta' namreč ni le za vino, ampak tudi za zobanje. V to nismo usmerjali svojih vinogradov in bi to menda težko storili tudi danes. A to bi bilo zelo priporočljivo, saj se grozdje v prehrani in zdravstvu vedno bolj ceni, ker ima razen beljakovin in kisline še grozdni sladkor, rudninske snovi (apnenec in kalij ter fosfate) in vitamine. To pa je zdravilno, ker pospešuje prebavo, preprečuje jetrne bolezni, poapnenje žil in krvni pritisk; trdijo celo, da je uživanje grozdja proti nastanku raka. Ce že nismo navdušeni za strogo namizne sorte, bi mogli gojiti vsaj sorte za kombinirane u-porabnosti, »e pravi take, ki so ta vino in za zobanje, kot so na primer žlahtnina, hamburški muškat in rumeni muškat. ŽLAHTNINA je francoska sorta, razširjena po vinorodnih deželah celega sveta. Zato je njenih različkov vse polno. Prihaja v poštev kot vinska in namizna sorta. Je bela in rdeča, a med njima ni razlike ne v kakovosti grozdja, ne vina. HAMBURŠKI MUŠKAT je sicer sorta za fina črna vina muškatnega okusa, a je cenjena tudi kot namizno grozdje. Grozd je srednje velik, podolgast, redek in na dolgem peclju. Jagodna kožica je tanka, meso zelo sočno, sladko in s prijetnim muškatnim okusom. To sorto goje po vseh vinorodnih deželah kot najboljšo črno namizno sorto grozdja. Rodi dobro, proti boleznim je odporna. Ta sorta je zelo priporočljiva. RUMENI MUŠKAT ljubi le suhe lapornate kamnite in najboljše lege. Pomeni, da bi mu prijali naši obalni bregi in kamnite kra-ške lege. Občutljiv je za oidij. Grozd je precej velik, valjast in z nabitimi jagodami; jagoda je srednje debela, okrogla, zelenoru-mena, na sončni strani pečena, jagodna kožica debela, meso gosto s prijetnim muškatnim okusom celo v nezredi jagodi. Naj končno omenimo dve sorti, a le za namizno grozdje. CARIGRAJSKO GROZDJE (A-fus — ali) je odlična namizna bela sorta, ki jo goje v Mali Aziji, v Bolgariji, ob Donavi in na Francoskem. Daje lepo grozdje prijetnega okusa. Je zelo odporna proti gnilobi, jagoda čvrsta. Grozd Je zelo velik, dolg in vej-nat in tehta do 2 kg. Grozdni in jagodni pecelj sta dolga, jagoda debela, čvrsta in neenake dolžine. Jagodna kožica je debela, hrustava, gladka, v začetku želele, kasneje rumene barve, grozdje se dolgo in dobro drži. ITALIJA je križanec med žlahtnim in hamburškim muškatom. Razširjena je po vseh vinorodnih deželah in daje lepo namizno grozdje. Je občutljiva za perono-sporo in oidij. Grozdje v jeseni ne gnije in se lahko hrani preko zime. Grozdje lahko sušimo in če ga ne prodamo, ga spreša-mo, ker daje tudi dobro belo, nekoliko muškatno vino. Jagode so debelejše kot pri carigrajskem grozdju (Afus — ali), jagodna kožica čvrsta z rumenim pepelom. Muškatna aroma se razvije v popolni zrelosti. Po svojih dobrih lastnostih prekaša sorto A-fus — ali. Zahteva rodovitno, propustno, srednje vlažno zemljo Na plitvih suhih tleh teže dozori in daje manjši pridelek. ki z astronomskim daljnogledom opazovali vesolje, da ugotovijo, kdaj bo Zemlja v pravem položaju za izpustitev pusta v vesolje. Na njihov znak se bo začelo običajno štetje in pust bo švignil v zrak... Vse torej kaže, da bomo letos priče zanimivemu dogodku, ki bo nedvomno privabil v Boljunec ne samo veliko množico okoličanov, temveč tudi številne Tržačane. Omenimo naj še, da bodo v Boljuncu proslavili tudi pusta, in sicer z otroškim rajanjem danes ter plesom, ki bo na pustni torek. Zato nam ne kaže drugega, kot da povabimo vse —- «k»r leze in gre« — na veselo pustovanje in še veselejše slovo od letošnjega pusta v Boljuncvj. j SV. IVAN T ta posvetil kmetijstvu; z veliko ljubeznijo je obdeloval svojo zemljo do pred leti, ko mu je umrla žena. Smrt soproge pa ga je močno prizadela, ker sta si bila vse življenje iskrena in složna tovarišaI pokojni Mihael je bil dve leti, od leta 1898 pa do 1900, uslužben na vzornem posestvu na Brionih, ki so bili takrat last nekega nemškega barona. Za časa prve svetovne■ vojne je bil leta 1916 mobiliziran v avstrijsko vojsko, a se je dve leti kasneje srečno vrnil domov. Bil je stalni član Zavarovalnice goveje živine v Bazovici in nekaj časa tudi njen blagajnik in odbornik. Med drugo svetovno vojno je bil pok- Mihael simpatizer NOB Ml^ipo isvojih močeji, materialno podpiral partizane. Takoj v za-j| četfcu jzdajjmjaj Iis^^J|Gospodar-stvo« je postal njegov stalni naročnik. sPrimorski dnevnik» pa mu je vsak dan, kot zvesti prijatelj in informator, prinašal sveže domače in tuje politične, gospodarske in kulturne novice. Pokojni Mihael je bil odprtega obzorja, demokratičnega nazora, trdnega, nesebičnega in resnicoljubnega značaja, bil je zaveden Slovenec in v tem duhu je tudi vzgajal svojo družino. Rahla naj mu bo domača rodna zemlja, do katere je gojil neizmerno ljubezen. VAŠČAN V ponedeljek smo spremili k zadnjemu počitku na tržaško pokopališče pokojnega Jurija Mikaca od Sv. Ivana. Čeprav pokojnik ni bil rojen pri Sv. Ivanu, so pa Svetoivančani i-meli za svojega, saj je živel med njimi več kot 40 let. K Sv. Ivanu je prišel iz rojstnega kraja Bresta pri Buzetu, kjer se je rodil 26.III. 1878. Se kot mlad mož se je preselil v Ameriko, da bi si prislužil nekaj denarja. V tujini mu življenje ni bilo lahko. Delal je v raznih tovarnah in rudnikih, želel pa si je vedno, da bi se vrnil v svoj rojstni kraj, med svoje drage, Pri Sv. Ivanu je kupil Subanovo »mandrijo«, ki jo je pridno in skrb-no obdeloval do zadnjega. Se lan. sko leto smo ga videli, kako je pridno obdeloval svojo zemljo, kljub svoji visoki starosti. Ukvarjal se je tudi z vrtnarstvom, trtami, s pridelovanjem sadja in z živinorejo. Pred nekaj meseci se je ponesrečil in si pri tem zlomil stegne. nico. Od takrat se ni več opomogel. Bil je vedno zaveden Slovenec ter so pa za časa fašizma dosti preganjali. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev, ki so mu hoteli na ta na-čin izkazati še zadnjo čast. Na pogreb je prišel tudi njegov brat Jakob, ki je profesor na zagrebški univerzi. Na žalost pa ga ni mogel več videti, ker je lahko pripotoval šele po končanem pogrebu. Ženi in otrokom ter ostalim sorodnikom naše sožalje. Njemu pa naj bo lahka zemlja, ki jo je tako ljubil/ BAZOVICA Dne 20. t. m. smo položili k večnemu počitku 86-letnega Mihaela Žagarja iz Bazovice. Res je bil že v starosti, ko že popustijo telesne in duševne moči, a pokojnik je bil v tem pogledu izjema, in je do zadnjega ostal cel mož — ki smo ga vsi globoko cenili, cel mož kot človek in gospodar. Pokojni Mihael je vsa svoja le- SOVODNJE Coprav se nam ponuja pomlad, živimo še vedno pod vtisi izredne količine snega, ki je zasul naše kraje. Te dni smo prejeli iz Sovodenj fotografijo velikega sneženega moža, ki sta ga napravila Boris in Jožko. Morda bo kdo oporekal, češ da nima več smisla govoriti o stvareh, ki spadajo v zimo, govoriti o njih v teh dneh, ko bi morali misliti na spomladanska opravila. Nekaj resnice je v terti, ne smemo pa pozabiti, da je za zakasnitev kriv fotograf, ki je toliko časa čakal na izročilo slik, da je sneg skopnel. Nas, da po pravici povemo, to prav nič ne moti, zakaj slika sneženega moža z obe ma avtorjema, mladima sovodenj, skima mladincema, vendarle pona-zoruje, kako so Sovodenjci, in verjetno ne samo oni, sprejeli snežno mano. Jožko in Boris sta vzela v roke lopato in najprej napravila visok kup, iz katerega sta potem upodobila novega občana, katere ga življenjska doba, pa je bila dokaj kratka: odjuga mu je kaj kma. Iu zapisala smrtno obsodbo. Ostal pa je lep spomin, ki bo še dolgo časa pričal, da je bilo v vasi toliko snega, da so lahko napravili tako velikega sneženega moža. je dalo predstavi drugi smisel, kakor ga ima....« Tako se začenja dopis (7. II.) samega bana Natlačena na naslov uprave Narodne ga gledališča. Ban v tem dopisu zahteva, da Uprava »ploskanje pri odprti sceni v dramskem gle dališču po svoji uvidevnosti na primeren način za stalno prepove (v nekaterih boljših gledališčih je taka prepoved nabita v avditoriju)«. Nato ban zahteva črte nje večjih kompleksov iz I.—IV. dejanja. Toda občinstvo se ni podalo. 18. marca, dobi Uprava nov dopis, v katerem banovina grozi, da bo odstavila delo z repertoarja, «ako bi ga občinstvo ne spre jelo zgolj kot umetnino«. V cenzurnem svetu je postalo vroče. Zvesti cenzorji so v spremstvu policije posedali na predstavah »Hlapcev« Ivan Dolenec, dr. Bajec in Kotlar pa so po-dali ostavko. «Ker mi primanjkuje časa in zdravja, posebno pa, ker mi je sodelovanje v zadnjem času postalo zelo težko, Vas prosim, da mi ne zamerite, ko se umikam kot član gled. cenz. sveta...« suho sporoča France Koblar (24. marca 1939.). Takoj so bili imenovani novi ljudje, svetovnonazorsko bližji, umetniško mrzli, ubogljivi in zanesljivi. Zdaj je rdeči cenzorski svinčnik svobodneje zagospoda. ril. Svinčnik je mehanično opravljal svoj posel. Hudič se nadomešča z vragom (Stalni gost), metresa z ljubico, bordel z javno hišo (Boubouroche) pri ljubezni nekoliko zažmuriš, svobodo, revo-lucijo in barikade pa divje prečrtaš. Rdeče madeže dobi tudi Shakespearov »Hamlet«. Skrbinškovo dramatizacijo Cankarjevega «Hlapca Jerneja« so sicer odobrili, čeprav so imeli pomisleke. Eden izmed cenzorjev trdi, da je nekaj mest v drami, «o katerih bi se dalo trditi, da so v nasprot/u z dobrimi družabnimi in naravnimi načeli«. Taka mesta so n. pr.: «Da je pravica ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili!« in »Niste služabniki božje besede, pač pa služabnikovi satanovi in njegove krivice!« (avg. 39.). Sokolskemu društvu Ljubljana IV so prepovedali uprizoritev Maeterlickovega »Stilmon-skega župana« iz «državnozaščit-nih ozirov« (okt. 39). Drama da opisuje nasilja, ki naj bi jih bila (!) zakrivila nemška vojska med prvo svetovno vojno na Belgijskem»i Med posebno spotakljivimi mesti cenzorji navajajo tale: «Kdo pa je takrat vedel, da bodo Nemci nekoč tako strašno klali in pobijali ljudi,« in «... so pobili 210 nedolžnih ljudi, med njimi 29 o-trok in 71 žensk.« Spotakljiva mesta so tudi ona, ki govore »o grozovitih pokolih«, ki so jih uprizarjali Nemci, o umoru talcev in represalijah, o plenitvi in požigu mest. Mariborske uprizoritve Sher-riffove drame «Konec poti« so se vršile pod cenzorjevim nadzorstvom. Režiser je dobil opomin, «da ne bi nemški vojak (ujetnik) s kakšno karikaturno gesto dražil nemŠKe občutljivosti«. Drugi cenzor je bil mnenja, «da bi utegnila uprizoritev te igre navzlic lojalni obdelavi odjekniti nepovoljno v zunanjepolitičnem pogledu«. (Pripomniti je treba, da so bili glede takih komadov cenzorji zares v zelo kočljivi situaciji). Leskovcu («Dva bregova«) so cenzorji črtali naslednji pasus: »Ven izpod zemlje, veselite se na soncu, ki je ustvarjeno za vse! Proč z malhami, za menoj (Bogatajem!) ki kažem pot. Nič več prositi — zahtevati! Kdor vame zaupa — za menoj in Rono! Udarite, godci, naš marš!« In tako vse naprej, dokler hi prišel okupator. Svinčnik pa je zdaj češče in jezljiveje o-pravljal svoj posel. »Gledališču mladih« črtajo v »Hlapcih« (ki pa ne dožive u-prizoritvej stavek: «Povejmo si na tihem in na samem, da so klavrni časi, ki jih živimo...«, v stavku «vsa fara je laškega vina pijana« pa besedo »laškega«. (okt. 41). O Cankarjevem »Potopljenem svetu« poroča cenzor naslednje (sept. 43): «Stevilne ostre, krepko izražene poante, ki jih ču-jemo iz ust dr. Velnarja, so nesporno sposobne, da izzovejo med publiko razdvojeno prav po teh vidikih (vprašanje socialnega reda in kritika nad zadržanjem duhovskih krogov) v dva brezkompromisno nasprotna tabora, hrupne manifestacije v pri. trdilnem smislu ali odklonilnem smislu.« Črtajo naj se stavki: »Ob lačnih, strganih, preganjanih in zlorabljanih so Kristusovi učenci mirno spali.« »Ti u-bogi ljudje niso nikoli dvomili o Kristusovi pravičnosti. Njihovo nezaupanje ne velja krščanstvu, kakršno je v knjigi zapisano, pač pa življenju za krščanstvo odgovornih.« »Upravni svetniki, bančni in rudniški ravnatelji, graščaki, vaški oderuhi... vse to se je lagodno sprehajalo po isti strani, kjer smo bili mi, Mi smo stali med temi čudnimi sejmarji. Na ono stran smo pošiljali svoj blagoslov.* »Glavno je, da bi vsi upravni Svetniki in vsi direktorji vedeli, da imamo v rokah tudi bič in ne samo blagoslovljeno vodo in 1 kadilo«. Vreme včeraj: majvišja temperatura 2.2. najnižja —0.8, ob 19. url 1.2; zračni tlak 1017.3 raste, vlage 49 odst., veter 41 km severovzhodnik, sumiki burje 81 km. nebo 4 desetine pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 24. lebt«8'1’ Matija . „*r.ne o* I Sonce vzide ob 6.55 ln Sonce vzide ob 6.55 Ul 17.43. Dolžina Umeva 1<>-48- ,,jl vzide ob 7.22 in zatone Jutri, PONEDELJEK, 25- Saša i«br PRIPRAVE ZA PARLAMENTARNE VOLITVE 28. APRILA Prvič po vojni bodo Tržačani volili svoje predstavnike v senat Dokončno število volivcev bo znano šele 15 dni pred volitvami - Kod poteka meja med prvim in drugim volilnim okrožjem na Tržaškem Z3 prihodnje politične volitve, ki bodo 28. aprila, bo v tržaški občini volilo okrog 216.000 volivcev, ali približno 5000 več kot leta 1958. Od teh Jih okrog 16.000 ne bo volilo za senat, ker niso še dopolnili 25. leto starosti, ki je pogoj za volilno pravico za senat. Po novem zakonu o volilni pravici bodo letos vpisane v volilne sezname vse osebe, ki bodo dopolnile 21 odnosno 25 let starosti do dneva volitev. Do sedaj Je veljalo pravilo, da se v volilne sezname vpišejo samo ti sti mladi volivci, ki so dopolnili predpisano leto starosti z dnem zadnje letne revizije volilnih seznamov, ki jo opravijo vsako leto vO. aprila. Na osnovi novega zakona bo v tržaški občini volilo 3.868 mladih volivcev, ki po starih pravilih ne bi imeli volilne pravice, ker bo letošnja letna revizija volilnih seznamov dva dni po volitvah. 27. t. m. pa bo izredna revizija volilnih seznamov tržaške občine. S to revizijo bodo vpisali v tržaške volilne sezname vse tiste volivce, ki so se v zadnjih letih in mesecih preselili iz drugih občin v Trst in ki so bili že črtani iz volilnih seznamov občin, kjer so poprej bivali, juwv vvvi**, ------ Zato bo točno število volivcev zna 6i ... " " no šele po Omenjeni reviziji. Toda prav dokončno število colilnih a-pravičencev za prihodnje politične volitve bo znano komaj 15 dni pred volitvami, ko se bo zadnjič sestala občinska volilna komisija za dokončni pregled volilnih seznamov. Novost prihodnjih političnih volitev za Tržačane bo v tem, da bodo volivci, ki so izpolnili 25. leto starosti, prvič po vojni volili za seyat"tržajki občini bo 357 volišč, toliko, kolikor jih je bilo na zadnjih upravnih volitvah. Volilni urad tržaške občine ima že sedaj polne roke dela. V teku so priprave za tiskanje volilnih potrdil, ki jih bo letos skoraj še enkrat več kot na zadnjih političnih volitvah. Kot smo že svojčas pisali, je bila dežela Furlani j a-Julijska krajina z zakonom, ki je bil objavljen 14. t. m. v Uradnem listu, razdeljene na sedem volilnih okrožij, v katerih bo izvoljenih sedem senatorjev. Tržaško področje je bilo razdeljeno na dve volilni okrožji. Prvo volilno okrožje zajema nekatera področja tržaške občine, in sicer Staro mesto. Novo mitnico, Skorkljo, Kolonjo, Sv. Vid, Rojan, del Stare Mitnice, del Sv. Jakoba, del Rocola, del Vrdele in del Novega mesta. Meja volilnega okrožja št 1 teče približno takole: od morja do Miramarskega drevoreda, in sicer do hišne štev. 51, nato prečka klanec na Greti ob hišni štev. 5 in nadaljuje po ulicah Gel-somini, Valmartinaga, Montorsino, Giusti ter dalje ob potoku Marte-sini do davčne meje med Rojanom in Greto. Nato gre ob potoku Car-bonara in okrene na desno do hišne štev. 186 na Skali Santi. Zatem nadaljuje ob davčni meji med Rojanom in Opčinami, prečka Ul. Commerciale v višini hišne štev. 175 in gre dalje ob davčni meji med Kolonjo in Bani, Kolorijo in Trebčami ter naprej med Kolonjo in Vrdelo do hišne štev. 43 v Ul. Cii-vo Artemisio. Tu se nadaljuje ob ooronku Monte Fiascone in gre do hišne štev. 162 v Ul. Fablo Severo, od koder gre navzdol po tej ulici do Ul. Zanella in naprej po Ul. Scoglio do Skoljeta, kjer pride do hišne štev. 92 v Ul. Glulia. Od tu gre ob meji med Novo mitnico m Vrdelo do Rotonde del Boschetto >n do Ul. Plndemonte. Od začetka te ulice se meja prvega volilnega okrožja vzpone do trga pri Sv. A-lojziju in se nato nadaljuje do hišne štev. 10 v Ul. dei Porta. Nadalje gre po ulicah Plccardi, Donadoni, Gambini, Luciani, Settefontane, Pordenone, Ghirlandalo, Del Polla-lolo, po Hipodromskem drevoredu, Senenem trgu do hišne štev.. 12 v Ul. della Tesa. Od tu gre nekako v ravni črti do Trga Pestalozzi, In nadaljuje po Ul. Bergamasco do hišne štev. 1 v Ul. Rigutti, od koder pride v Ul. dei Gradi, in nadaljuje po ulicah Muraglione, del- le Lodole, della Scalinata, Caprln, della Guardia, Castaldi, Molino a Vento, del Bosco, prečka Ul. Toti do hišne štev. 21 v Ul. Madonnina. Nadaljuje po Ul. Madonnina čez Trg Sansovino in Trg Vico ter dalje po ulicah Bramante in Sv. Just proti Ul. Montecucco, od koder gre naprej po ulicah Veronese, Marco Polo sv. Marka in Broletto, kjer vre do morja ob mejnem zidu med podjetjema CRDA in Gaslini. Volilno okrožje štev. 2 pa obsega vse ostale predele mesta in tržaške občine, ki niso vključeni v volilno okrožje štev. 1, ter miljsko, dolinsko, zgoniško, repentaborsko in devinsko-nabrežinsko občino. Do včeraj je samo tržaška federacija KPI objavila imena kandidatov za poslansko zbornico in za senat. Za poslansko zbornico bodo za KPI kandidirali Vittorio Vidali, Marina Bernetič, Giuseppe Burlo in Giuseppe Pogassi. V prvem o-krožju za senat bo kandidiral Ar-turo Calabria, v drugem okrožju za senat pa Vittorio Vidali. Novi odbor tržaške PSI Urad za tisk in propagando tržaške federacije Italijanske socialistične stranke sporoča, da se je 22. t. m. sestalo vodstvo federacije, ki je bilo izvoljeno na zadnjem pokrajinskem kongresu, ter imenovalo novi izvršni odbor. Prejšnjega tajnika Arnalda Pitto-nija so ponovno potrdili za političnega tajnika, za namestnika tajnika pa so imenovali Giordana Bruna Misleia. Drugi člani izvršnega odbora so; Saverio Giachetti, Tulilo Luzzatto, Miroslav Pahor, Ezlo Martone, Cesare Sciortino, Fran-cesco Franco in Luciano Semeranl. Pogajanja o CRDA na Intersindu Na osrednjem Intersindu so se pričela v petek pogajanja za ureditev nekaterih spornlh vprašanj v ladjedelnicah CRDA. Za tržaško FIOM so se udeležili pogajanj tri- je predstavniki in med njimi tajnik Burlo. Glede dokončne premestitve kakih 200 tržiških delavcev na delo v ladjedelnico Sv. Marka in v Tovarno strojev so se domenili, da se pogajanja prekinejo in da se bodo nadaljevala 6. marca. Do tedaj bo ravnateljstvo plačevalo tem delavcem dnevnice, čeprav jim je prej sporočilo, da jih bo nehalo plačevati s prvim marcem. Včeraj pa so nadaljevali pogajanja o zahtevi delavcev, da se izboljša- v» uvtuivu«, vac* o V/ 4, jo menze v obratih CRDA. ........imunimi..urnim...m...m.............1.......................mmiimuumim....immiiul... KJER SE PREPIRATA DVA «TRETJI IZCURO IMA» Spor med zdravniki in INAM bo škodil predvsem zavarovancem S 1. aprilom namerava zavarovalni zavod uvesti stari način plačila zdravnikom za njihove preglede in oskrbo zavarovancev sploh Spor med zdravniki in ravnateljstvom INAM glede načina plačila pregledov zavarovancev, ozirpma njihove oskrbe sploh, je zopet prišel v ospredje. V sporazumu z ravnateljstvom INAM, sklenjenem novembra 1961, so namreč zdravniki pristali na pridržek, da bo zavarovalni zavod spremenil način plačila zdravnikov, če se izkaže, da se bodo z novim načinom, to je s prosto izbiro, do konca leta 1902 močno povečali izdatki. In to se je res zgodilo. Zato namerava zavod sicer ohraniti pro. sto izbiro zdravnika, pač pa se vrniti glede plačil na staro, tako da bi dobivali zdravniki povprečno letno vsoto od vsakega zavarovanca, pa naj gre, postavimo, vsak teden k zdravniku ali pa nikoli. ^^ri%^rU'afacf n a%re°gle&Tza se bodo Izdatki morda skrčili ter namerava . Vi^pofiU^jti^isji^Jii 7TS9i^pjo kak aspirin, ter da je natega1 povprečnega plačila na zavarovan- eavarovalnega zavoda, da vzgaja Zavarovance, da bi imeli več so- ca s prvim aprilom le, če se to ne bo zgodilo. Seveda pa je izbral ravno najslabši čas, ko se bodo stroški le povečali: sedaj namreč razsaja gripa in zdravniki imajo še več posla kot po. navadi, zaradi ved .zaslužili in česar bodo seveda_______________ predpisali tudi več zdravil, da niti ne računamo izdatkov INAM za liniiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiuiiiiiiimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiitiiiimimiilll PUST. PUST, KkiVIH UST.. Danes tradicionalni v Miljah karneval Otroško pustno rajanje v dvorani na stadionu «Prvi maj», zvečer pa pustna prireditev v Sežani Po sinočnjih več.ali manj uspelih plesin in maškaradah smo dočakan pustno nedeljo. Marsikoga danes boli glava, a se več je takih, ki bodo izkoristili praznični dan in odšli v Milje na tradicionalno karnevalsko povorko, drugi pa bodo vzeli otroae in jih peljali v razne dvorane, kjer so za danes popoldne napovedani otroški pustni plesi. Osrednja pustna prireditev na našem področju je nedvomno milj-ski karneval, ki slavi letos desetletnico svojega obstoja. Tradicionalna povorka J)o miljskih ulicah se bo začela ob 14.30 in bo trajala kaki dve uri. Čeprav smo o sodelujočih že poročali ,pa ne bo odveč, če vsaj na kratko omenimo nekaj glavnih podatkov. V povorki bo sodelovalo šest skupin, ki so si za temo svojih prikazov izbrale parodije iz sodobnega življenja. Tako bomo videli parodijo na ponarejanje živil, parodijo na račun dežele FUrlanija-Julijska krajina oziroma nasprotstva med Furlani in Tržačani, parodijo na račun modernega ritma življenja itd. Vsaka skupina bo seveda imela tudi številne skupine mask, da ne govorimo o godbah na pihala, ki so se ža miljski karneval še posebej pripravljale. Miljskega karnevala si seveda ne moremo misliti brez razstave vin, ki je odprta že od prejšnjega če. trtka in poleg katere je tudi kiosk, v katerem pečejo čevapčiče. Ce k temu dodamo *e s trakovi okrašene ulice, ki bodo nedvomno pripomogle, da bo tudi okolje pusta primerno, potem lahko pač pričakujemo, da bo danes popoldne v Miljah res zelo veselo. Glavne miljske ulice, po katerih bo šla pustna povorka, bodo zaprte od 12. do 18. ure. Prav tako bo zaprt tudi predor na cesti Lazaret-Milje in se bo zato ves promet odvijal po obalni cesti, ki je v tem času dvosmerna. Vsekakor je priporočljivo, da se vsi udeleženci miljskega karnevala izberejo čim-prčj v Miljah, tako da v zadnjem trenutku ne bo prišlo do nepotrebnih zastojev v mestnem prometu. Med otroškimi pustnimi prireditvami pa velja predvsem omeniti »Pustno otroško rajanje«, ki ga priredi Slovensko gledališče v dvorani na stadionu »Prvi maj«. Ta prireditev je postala že tradicional. na in jo starši — predvsem pa o-troci — zelo dobro poznajo in ce- nijo. Zato ni dvoma, da bo tudi danes popoldne dvorana na stadionu »Prvi maj« nabito polna. Otroška pustna prireditev bo danes popoldne tudi v Boljuncu in v še nekaterih vaseh. Odrasli pa nocoj ne bodo imeli nič kaj posebnega na izbiro, če izvzamemo lokale v tržaški okolici, kjer se v pustnem času rade zbirajo družbe veselih Tržačanov. Izjema velja za Sežano, kjer bo nocoj v prostorih doma «Partizan» vesela pustna zabava, ki 'jo prireja sindikalna podružnica domačega frizerskega salona. Lambretist povozil žensko Ko je sinoči 67-letna Carmela Cuzzi por. Geromel iz Ul. Molino a vento 11 šla čez cesto na določenem prostoru za pešce na začetku Ul. Molino a vento, jo je z lambreto povozil 48-letni Li-vio Giacomini iz Ul. Domus civi-ca 11. Zenska sj je pri padcu zlomila desno roko in se je pobila po levi roki. Z zasebnim avtomobilom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Okrevala bo v dobrem mesecu, če ne bodo oškrbnine v bolnišnici. Vse ipa ne bo šlo gladko. Zdravniki se že sedaj upirajo in mnogi tudi pretijo, da bodo odpovedali službeno razmerje z zavarovalnim zavodom, zlasti pediatri, ki imajo manjše število zavarovancev kot drugi zdravniki in bi z načinom povprečnega plačila na zavarovanca največ izgubili. INAM trdi, da je imel. z uvedbo proste izbire in novega načina plačevanja skoraj milijardo lir več izdatka kot prej, ko je bila njegova bilanca uravnovešena. Seveda ne odpade pri tem vsa ta vsota na izdatke za zdravnike. Močno se je povečal tudi izdatek za hranarine (bolniške podpore) za bolne zavarovance, izdatek za zdravila in za oskrbo zavarovancev v bolnišnicah. Na te očitke odgovarjajo zdrav- vsak najmanjši nahod’, to je tudi cialnega čuta ter da' nadzira, če ga izkoriščajo. Zdravniki se namreč pritožujejo, da je premalo zdravnikov, — funkcionarjev zavoda, katerih naloga je, nadzirati in preprečevati zlorabe. Ravno tako seveda niso krivi, če je mnogo izdatkov za gripo, ki je neodvisna od človeške volje. Ce pride torej k njim zavarovanec, mu morajo predvsem zaupati in mu verjeti, če ga kaj boli, ker niso poklicani, da bi opravljali nekakšno službo biričev. Sedaj zaslužijo zdravniki' za vsak pregled 285 lir, če pa gredo na zavarovančev do-»-*•— .. fv - | strežem boste v vašem lezlA^’ m! ki Gledališča GLEDALIŠČE VEHD1 Danes o-b 16. uri zadnja predstava Wagnerjeve opere «Leteči Holandec« zia dinevni red v vseh prostorih. V tofek ob 20.30 druiga predstava opere »Andrea Chenier« za red B in O. AVDITORIJ Danes ob 17. url za red D »Zelena ptička« Oa-rla Gozzija. Režija Giovain-nl Poli. Scena in kosituml Renzo Oo-gno ln Miela Reina. Izvirna glasba Lino Tortantl. Sodeluje balet »Ginna-sitica Triestino«. Cene: parter 1000 in 650 lir, balkon 300 lir. SPOROČILO ACEGAT Uporaba aparatov za izkoriščanje plina Instalacije vodnih grelcev brez izpušne cevi so s katerimkoli plinom in v kateremkoli prostoru vedno neracionalne in ne smejo obstajati v malih prostorih, kot so stranišča. v sobicah in splošno v tistih prostorih, ki niso dovolj, ali še slabše, sploh niso prezračevani. Nadalje je očitno, da se položaj poslabša, če se plamen ne ureja primerno, tako da bi se zajamčilo popolno izgorevanje plina. Zato potrošniki ne smejo uporabljati teh naprav, preden ne poskrbijo, da postanejo racionalne in da se insta- lirajo v dovolj zračenih prostorih. V zvezi s tem je ACEGAT ‘ v Uradnih urah na razpolago za vsak potrebni nasvet ali navodilo, pri čemer naj se potrošniki obrnejo nanj po telefonu št. 41676. Ne glede na posebno vprašanje vodnih grelcev je treba grelce v kopalnicah, gorilnike in druge aparate (kot peči, pečice itd.) čistiti in regulirati tako, da ne nastajajo rumeni, dolgi in sajasti plameni, kajti v teh primerih se plin ne le po nepotrebnem troši, marveč tudi ne Izgoreva docela ln je škodljiv. Navodila Iz prejšnjih dni se potrjujejo in ostanejo veljavna. Nazlonale 14.00 »VVest side story» — Natall-e VVood/TUm desetih Oscar-Jev. Arcobaieno 13.45 »La donma nel mon-do». Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom., Fenice 14.3o »Gll ammutl-natl dei Bounty». Teohhicolor. Marlon Bran-do Trevor Hovvard: Emcelslor 14.00 »Federtco Fellini 8>/,» Ano-uk Aimee, Marctllo Mastroian-nl, Claudi a Cardinale. Grattacielo 14.30 «11 giomo piu cor-to». 44 svetovno znanih igralcev. Superclnema 14.30 «Eva». Jeamne Mo-reau, Stanley Baker. Prepovedano mladini. Alabarda 13.30 »Taras 11 magnlfico«. Technikolor. Tony Curtls, Yul Bryn-ner. Filodrammatico 14.00 , »lil sorpasso«. Vittorio Gassman. Prepovedano mladini. Aurora 14.30 »La marcla su Roma«. Cristalio 14.00 «Lol!ta». James Mason. Prepovedano mladini. Capitoj 14.OO »Umiverso dl notte«. — Technlcolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 15.O0 21.30 «1 miserabili« Techrticalor. Jean Gabin, Serge Reg-gianl. impero 15.00 «Venere lin pl-giama«. Massimo 14.00 «L’omhra d,i Zorro« Colorscoipe. Frank Latimore. Modern0 14,00 «Tre contro tutti«, — Frank Sinatra, Dean Martin, Sam-my Davis, Peter Ladford. Technico-lor. Astoria 14.00 Dva izredna filma v tech-nkolorjiu: «Tajinstveni otok« Julesa Verna in «To čudovito pojette«. ,— Predstava traja tri ure in pol. Vstopnina 200 lir, znižrna 150 lir Astra 15.00 «11 mattatore di Hollywo-od». Vittorio Vereto 14.00 «OueUe due« Audrey Hepburn, Shlrlev Mac Lal-ne. Prepovedano m’adini Abbazia 14.00 «T.uce nella piazza«, — Technlcolor. Oeoree HammiiMon, O-Uvia De HavlUand. Marconi 14.30 »Flor di loto« Teohntco-lor. James Shlgeta, Nancy Kwan Ideale 14.00 »Mlster Hobb va In va-canza«. Teohnlcolor. James Stevvart. kupu dobite primerno daf11^ j, PRI MAGAZZINU FELICE j(,|l Ulica Carducci 41, DOBi7^'{( (( -moške in otroške dežne <” jjuli de, hlače, Jopiče In sraftf tl vrst in znamk po naJnižJ,D J PLASTIKA ZA POKRIVANJ® ^ v višina 2 metra po 500 Ur £ )Sr ’i termoplastlčni podi. P|ošc to plastične preproge, 2ag.ot.°.unl « mestitev, brezplačni pre“ra majte se pri »ITALPLASTS- Ospedaje 6, tel. 95-919. ,j(j, ISCEM VAJENKO, dobra .Lij ventiuaiino tudi kosilo. KroJ“ jj.1 zetič. Trst, Trg Garibaldi 5' . k 902.80. n itr VESCA VSEGA uradniške^ j(] (j korespondence v slov.. ''"LŠiitt*J < ščini — išče poldnevno slov na upravi lista, Ul. »• št. 20-. ..... a|,v' 1 31-LETNI SLOVENEC v brih ekonomskih razmera^.' ga spoznanja s poštenim °rZ1. ™ 24 do 29 let. Ponudbe Nv, na upravo 'lista,; Ul. ' S-pod »Resne ponudbe«. HIŠNO POSTREZNICO družino' v Milanu — Iščemo. Predstaviti se; jm ca S. Maurizid'2. .ta, PODJETJE KANOBEL, landaio št. 42. tel. 90812 težlke kamione. be». (ft. L ’N-iCV^ ^ TRGOVINO jestvin proto® ' mesta. Tel. 46-825. - IŠČEMO vajenca za trgovini h«. T*. 95-4*2, * r V | gl mamss^.K k Ob 6. obletnici smrti {ji Puhal ja daruje druži®® j * Sklad Sergija Tončiča ‘n , ™. -Dijaško Matico. ~ n V počastitev spomina gosf1*!# 'H Josipa Kosovela in pok- B gter Starc daruje družina dr. ... ; 4000 lir za Dijaško Mal'»°wiy Ob obletnici smrti bra,f?r %i ™ goja daruje sestra 5000 h Matico. ZAHVAl* vS0pt Toplo se zahvaljujerdf^iii so. nam na kateri I gali in SDrerhiU k pokojnega Mihaela Posebna' zahvala t- C- 2i večkratne obiske in 8' dr. Stoki. ..slinit nRUž^tf' ŽAGAR ,n Bazovica, 24.11.19<>3- ZAH V At* vSe Toplo se zahvaljuj«® Dp ) z nami sočustvoval* sp našega dragega Jurija Posebna .zahvala darOv ja ter vsem, ki ^^nlK® način počastili spremili na zadnjo P1*" Trst, 24. februarja S & S t. V S N nastopile komplikacije. ........... .....................................................1111......................................................................................................... NOČNA SLUŽBA LEKARN ROJSTVA. SMRTI IN 1*0 KOK K Dne 23. februarja 1963 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Pa je 20 0-seb. Včeraj-danes UMRLI SO: 78-tetna Rosa Segre por. Regazzi, 55-letni Sebastiano Vascot-to, 84-letna Gioconda Lughi, 65-letna Maria Jurcola, 86-letna Anna Sto-ko-vic vd. Franceschini, 73-letna Apna Maria MiHovaz por. Franceschini, 66-letn-l Vittorio Furlan, 88-letna Italia Colle vd. De Angel is, 66-ietna Lena Bartoletti vd. Demioheli, 56-Ietni Pie-tro Crevatin, 53-letni Erminio Apostoli, 70-letna Anna Carpenetti por. Apol-lonlo, 78-letna Maria Petterosso vd. Iridrigo, 56-Ietni Cesare Pipan, 77-let-ni Giovanm! Vrataric,h, 68-letna Lidia Cattarl.il, 67-letna Giovanna Klein vd. Schubert, 70-1 e;na Carla Boniverito por. Ughi, 62-letni Domenico Razža, 73-letni Giovanni Zumta. OKLICI: deiavec Federlco De Luca l-n Bruna Lučani, uradnik Riocafdo Mori in Martha Klaesi, delavec Salva-tore Graci ln Anna Francesca Renko, pek Italo Grison in tekstil a delavka Elvira Giacomini, klepar Ettore Fusi in gospodinja Rosita Cotterle, trg. zastopnik Carlo Carnelutti lin trg. pomočnica Bruna VVengherscbln, krošnjar Gioaclhlno Caitaipund in gospodinja Antonia Cerneoca, uradnik Bruno Blanco in uradnica Anna Pia Canaru-t-to, uradnik Fulvlo Mišam in gospodinja Loreda-na Gaspard, mizar Luigi Castaldo in gosnodinja Adriana Cen-ni, mehanik Furio Ca šali in uradnica Anna. Pitacco, trgovski potnik Mario. Mlzzan in gospodinja Ariella Ruasi, mehanik Guerrlno Ruzzler in gospodinja Vilma Stobh, upokojenec Candi-do Bajc nn upokojenka Rosa Žvanut, trg pomočnik Bruno Sca,pin in delav--ka Miranda Corva, električar Alveno Del Santo m gospodinja Nevia Glo-vanoini, pomorščak Sergio Marchesan in šivilja Alma Calcina, brivec Leonardo Crea In bolničarka Argentina Kalin, krojač tlvio Sivi in gospodinja Elisa Dirodi, šofer mehanik Claudlo Vesnaver ln gospodinja Anna Maria Fonda, upokojenec Ermanno Grisonl ln šivilja Pastjualina Mauro, trgovec Luciano Rossetitl in študentka Amalia Biasiol, uradnik Livio Rosa Jn uradnica Licia Bronžimii, pomorščak Edoar-d-o Valentini ln gospodinja Silvia Pa-ce, šofer Ferruoclo Fonda ln šivilja Annamaria Paniero, * šofer Mario Ca-rone ln gospodinja Gina' Zambronl, trgovec Luciano Nobile in gospodinja Piera Malaguti, prodajalec > bencina Marc e Do Umek in trgovska pomočnica Glgliota Vatovec, Antonio Mangl-no in Členjenima Nazzaro, uradnik Giuseppe Ciriina in učiteljica Maria De Domenico, poročnik finančne uprave MarCello Marruoci In gospodinja Anna Blfano, šofer Lino Flllpptnl in gospodinja Maria Corva, direktor podjetja Clemente Cecconi in gospodinja Laura Micheluzzl, šofer Glannl Salva-dori in trg. pomočnica Lucla Tominc, jltograf Sergio Cesari in uradnica Nevia Vidal. V TOREK NA PUSTNI DAN PRIDITE NA VELIKO PUSTOVANJE v gostilni K R IZ M A N Vel. Repen — Tel. 221361 Igral bo orkester »FANTJE IZ SEŽANE« Sindikalna podružnica brivsko frizerskega salona Sežana, priredi dne 24.3.1963 ob 18.' uri, VESELO PUSTNO ZABAVO v prostorih doma Partizan — Sežana. Izvrstna kapljica in jedača. Vsega v izobilju. Vljudno vabljeni. INAM — A) Cedro, Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute. Ul. Giulla 1; Serravallo, Trg Cavaoa 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 ISv. Alojz). LEKARNE ODPRTE DANES Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Ver-de, Ul. Settefontane 39; Picciola, Ul. Orlami 2; Pizzul-Cignola, Korzo Ita-lia 14; Ravastmi, Trg Llbertš 6; Alla Sailute, Ul. Glulia 1; Vernari, Trg Val-maura 10. LOTERIJA BARI 62 56 48 87 15 CAiGLIARI 63 33 83 13 36 FLORENCA 42 82 53 65 69 GENOVA 42 9 25 46 70 MILAN 13 4 8 82. 47 NEAPELJ 31 62 88 81 90 PALERMO 20 31 22 82 68 RIM 58 28 48 11 39 TURIN 81 23 76 41 20 BENETKE 82 37 25 66 43 ENALOTTO 2 2 X XIX 1 X 2 221 Kvote: 12 točk — 23 milijonov, U — 246.000, 10 - 21.900 Ur. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega moža in. FRANCA KOŠUTE z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, mu daroval' ter ga spremili na njegovi zadnji poti, ss iskreno jemo. Prisrčna hvala č. duhovščini, pevskemu zboru, ® dr. Sedmaku ter vsem, kt so ga v bolezni obiskali- ŽALUJOČA ŽENA in OTB0^ Sv. Križ pri Trstu, Ljubljana, 24. februarja 1963-t ,- ZAH VALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so spremili 118 poti našega dragega očeta in nonota ANTONA CESARJA Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem oni®1’ na kateri koli način počastili pokojnikov spomin. ŽALUJOČE DRUŽl^jn CESAR, TAVČAR, DANIEL Trst, 24.2.1963. hi zbor ^ Julijske zadruge ~ BKgL?.,rca 1963 ob 9. uri bo ■ ISTn^11 ,4voranl v Ul. Zon. . J »bil0 sklicanje in 3. marca ,,?}> Ur.l v isti dvorani i f”*« »tu v 15L1 ovurani v ,|At ''“canju redni občni zbor J ^iun driZadruge 1 o- i- * na-Poro«M *vnim redom: potočil uPravnega odbora; fpife k!** upravnega odbora po ‘C0**tuta; ^sniške tarife * .** Pomorščake # ,W 2a A n;. rrili i. jat.Mcr.n~~ trgovinsko mornart-!(*• tJe, Lj * je odgovoril na vpra-%ti»ni80 mu ga postavili ko-i#1 lj*01 poslanci Adamoli, Vi-iKkiin ,*Rrara v zvezi s 50-od-''•f, j? !| tj "banjem železniških ta-(^Jptrijj^oženj v letu v korist ^ WtelPravi, da je bil 5. aprili ?! Ukn-reom*en poslanski zbor-č ian Za znižanje železniških lit Pomorščake italijanske '■ kLl*in .el aRonskem predlogu je ™ JjMjji. °i .^odstotno znižanje i Jjj v *e}ezniških tarif za 12 VSijl,. «tu za italijanske po. JS ki..’, ki ' ijnajo redno pomor- , co- Znižana cena naj bi ^ Potovanja pomorščakov ul M »k.0^ktcevalnega pristani-O r*tno, kakor tudi za doti« *“ >#iSt ■i* &iLrz iii p *a voAuuuvai» zeieznisno ji m PoIoj p.sati težkemu finanč- ' "ISO «IRIS» PROSEK A '** danes 24. t. m. z začetkom ob 16. uri Warner film po-železniško IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Svojo uro Je zagledala na znankinem zapestju Ko se je vračal domov je zagledal neznanca, ki je porival njegov motor železnic Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec De Franco, zapisnikar Chiarelli, obramba Kunz por. Milazzi) se je morala zagovarjati Ana Marija Mohoro-vič, ki je pred časom bivala v begunskem taborišču pri Sv. Soboti, sedaj pa živi v Capui. Obtožili so jo, da je 27. decembra lani ukradla zapestno uro 19-letni Ani Tot. Obe ženski sta živeli v isti sobi v begunskem taborišču. Omenjenega dne je To-tova nenadoma odšla? iz sobe ter se podala na ravnateljstvo taborišča. Pred odhodom je pustila zapestno uro, ki je bila vredna okoli 8.000 lir, na svoji postelji. Ko se je vrnila, je ura že izginila. Ker je bila v trenutku tatvine v sobi samo Mohorovičeva, je policija začela sumiti, da je tatvino zakrivila ona. Nekoliko pozneje je Totova o-pazila Mohorovičevo na dvorišču. Opazovala je žensko nekoliko natančneje in takoj je ugotovila, da je ta nosila na zapestju njeno uro. Policisti so seveda takoj posegli vmes ter zaslišali osumljeno tatico. Včeraj so sodniki spoznali Mohorovičevo za krivo ter so jo obsodili na 1 mesec zapora in na 15.000 lir globe. Kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list. * * * Pred istim sodiščem (obramba V. Bologna) se je morala zagovarjati tudi 37-letna Anna Luini por. Van-chieri, ki je bila obtožena, da je v dneh med 13. in 16. decembrom lani ukradla 68-letni Carli Anto- pl, 'lorju: FANNI JOSHUA LOGAN, LESLIE CARON, MAURICE CHENIER, CHARLES BOYER in HORST BUHHOLZ JL"VO PROSEK-KONTOVEL | ^nes 24. t. m. z začetkom ob 16. uri Columbia film: (° Sirovvisamente 1’estate scorsa ji (Nenadoma v preteklem poletju) & ' $H?ABETH TAYLOR, MONTGOMERY CLIFT in KA- *ERYNE HEPBURN Mladini pod 16. letom vitop prepovedan m ip $ S $ JE, VRTNARJI vaio potrebo te »i domačo tvrdko k. ua a« JRlANI EDVARD tl5,1. Dl. Milano 18 Mer. 33-tes V i?1 Vto?”1 nudi po najnižjih ce-^ ff luo-.pvrstna semena najbolj-^J>e^^j®klh krajev in semena »iHj iti „ elka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacio-'seM in an8lešk°, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno offl jV"* stroje vsake velikosti. •.''to zastopnik za Tržaško, Goriško ln Beneško Slovenijo: strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AG : sve-GRIA* niji Gomizelj iz Ul. Conti 8 denarnico z 80.000 ali 90.000 lirami. Luinijeva je, kot se je zvedelo potem, pomagala po nekaj ur na dan Gomizljevi pri gospodinjskih poslih. Ko je gospodinja opazila, da je izginila denarnica, je o tatvini obvestila svojega zeta Fe-liceja Gotardisa, ki je prijavil zadevo policijskim oblastem. Zakaj pa je sum padel na Luinijevo? Pravzaprav ni bilo nobenega neizpodbitnega dokaza, da bi bila prav postrežnica zagrešila tatvino. Domači pa so vseeno sumili, da je prav ona ukradla denar, ker je nekoliko dni prej prosila gospodinjo naj ji posodi 5.000 lir. • Moram poravnati — je dejala — račun pri Acegatu, toda nekdo mi je v trgovini Standa ukradel iz, torbice 5.000 lir, ki sem jih prihranila prav v ta namen«. Potem je prišlo še do novega odkritja, ki je še povečalb nezaupanje do Luinijeve. Polioisti so namreč ugotovili, da Luinijeva ni povedala Gomizljevi svojega pravega imena. Zato so jo prijavili sodišču pod obtožbo tatvine. Na razpravi pa se Je obtožba skoraj razblinila v nič. Luinijeva je namreč povedala, da ji 5.000 lir ni nihče ukradel. Tatvino si je izmislila, ker jo je bilo sram prositi gospodinjo za posojilo. Kar pa se tiče izmišljenega imena, ie treba zadevo pripisati dejstvu, da je bila obtoženka že nekoč kaznovana. Svojega pravega imena ni hotela povedati, ker se je bala, da bi jo sicer Gomizljeva ne sprejela v službo. To je bilo dovolj za sodnike, ki so žensko oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. ♦ * * Franco Zanardo, star 19 let iz Ul. don Bosco 24, se je 8. decembra lani vračal domov v družbi z nekaterimi svojimi prijatelji. V bližini domače hiše je opazil nekega mladeniča, ki je porival pred seboj njegovo vespo. S prijatelji ga je zasledoval, ga dohitel in potem izročil karabinjerjem. Tako je 22-letni Giovanni Cas-sanella s Kjadina 1363 prišel pred kazenske sodnike, ki so ga včeraj spoznali za krivega tatvine ter ga obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 20.000 lir globe. Mladenič se je zagovarjal, da ni hotel ukrasti vozila, temveč samo napraviti kratek izlet in nato pripeljati motor na parkirno mesto. Cassanella pa je bil tudi precej vinjen ter so ga prijavili sodišču tudi zaradi tega. Imel pa je srečo, ker je ta prekršek zbrisala amnestija. OBČNI ZBOR P. D. «0T0N ŽUPANČIČ* V ŠTANDREŽU Povečana aktivnost mladine je narekovala izvolitev pomlajenega prosvetnega odbora Predlogi za nadaljnjo okrepitev društvenega delovanja Potrebno je razdeliti izkaznice in pobrati članarino Okrepljena dejavnost v prosvetni dvorani v Standrežu je narekovala izvolitev novega odbora prosvetnega društva »Oton Zupančič«, v katerem bi bili v večji meri zastopani mladi ljudje, ki so vnesli življenje v to društvo. Sklicali so sejo, na kateri so bili prisotni člani prejšnjega odbora in Zastopniki mlajše generacije ter se odločili, da skličejo občni' zbor v petek 22. februarja. Razdelili so vabila in posamezne člane tudi ustno povabili k udeležbi, j V petek zvečer se je na sedežu zbjralo kar lepo število vaščanov, Za to jiriliko so dvoranico lepo uredili. Predsedniško mizo so pogrnili, dvorano lepo očistili, na stene pa so na domiseln način pritrdili petrolejske svetilke. ! Prisothe je v imenu prejšnjega odbora pozdravil Alojz Tabaj. Prikazal je, kako je živelo društvo v zadnjih nekaj letih. Predvsem Je obžaloval, da je bilo premalo aktivnosti. Izrazil je željo, da bo p vstopom mladih svežih sil društvo krepkeje delovalo kot do sedaj. Podal je ostavko prejšnjega Odbora in predlagal seznam novih odbornikov, ki so jih prisotni potrdili. Alojz Tabaj je bil izvoljen za predsednika, Karlo Nanut za tajnika. Ostali odborniki so Breda Peric, Ivo Zavadlav, Jordan Zavadlav, Anton Volčič, Li-vica Volčič, Zvonko Cingerli, De-van Briško in Lučana Vižintin. Po izvolitvi odbora in poročilu se je razvila živahna diskusija, v kateri so se prisotni dotaknili nekaterih važnih vprašanj. Poudarili so potrebo krepitve društvenega delovanja, v katerem naj se zbirajo vsi vaščani. V društvu naj se razvija prosvetno delovanje, zabave, skratka, društvo naj postane drugo domače ognjišče. Pohvalili so mladino, ki se je za- TCtm im Cjvcii Wk predvaja danes 24. t. m. c začetkom ob 15. uri Columbia film: l' (Oddajalec sob) Igrajo: KIM NOVAK JACK LEMMON FRED ASTAIRE V ponedeljek, 25. t. m. ob 18. url ponovitev filma: L*1FFITTACAMERE sv. novinarskega bil na stadionu Ifi?, v“" lr> s sprejema dr. . i K2f°viwsvetnem društvu w, Mjun; t1 ■ » k '»I«, knjigarna Prund&Jitt 80 !sv' '“n 61-79» i t J* S-liik »I! Dedek L 800,— •! Labo- L 75,— vh?* 0R,,! PREMOG! h|«kov F2 mmm wpf» doma manj z SHe !^mCa)a,i tek0C1 v vaše Peči ln radia- iL^tZMASTER» uSua*v?tPuraVe (br,Z‘ Daneua Venezian 5 Tel. 24-197 JR N DNEVNIK Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali bo-*; 9.00: Kmetijska oddaja: 9.30: Slovenske zborovske skltadbe; 10.00: Maša, nato Orkester Muelller; Ll. 13: NEDEUA, 24. FEBRUARJA 1963 22.00: Luči in sence; 22.15: Ravelove ce; 18,16: Adamič: Tri turkestanke skladbe. II. program 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Odda- nočdi. J« za ženske; 10.00: Glasbeni Dro- pesmi; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Pianist iz Texasa; 22.15: Skupni program J RT; 23.05: Ples do pol- »Dogodek opolnoči*, pravljica; 12.00: 8ram; ,0.35: Glasba za praznični Slov. nabožna pesem; 12.30; Glasba (jan. j 1,35. pevci- 12.10: Plošče ted- ItaL televizija sjrssfstj^čtsvsz ssr$“£SiH5! program za najmlajše; 18.30: Detektivka «On, ona In pes*; 19.00: TV dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.05: Deset minut v Vit-torlom Gonigio; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film »Mtergherlta Brod: Gauthier* z Greto Garbo; 23.00; Te- to to željam; 15.30: Portret v mlnla- oimevl na prireditve; 17.06: oiasl turi; 15.40: Jam Session; 16.00: Po- ba |.n jport; 18.35: Vaši izbranci: poldanski koncert; 17.00: KlnaMiub; 20.35: Sama glasba; 21.00: Športna 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Podeli- nedelja; 21.35: Evropa poje d ln razvedrila: »Tiskarji*; 18.45: ’ ... Slovenski narodni motivi; 19.00: Ka- III. program tyna Ranieri ln Luciano Tajcll; 17.05: Franc Kaika-Max 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Ope- »Amerika*; 19.00: Skladbe Legren-retna glasba; 20.00: Šport; 20.30: clja ln Lodovlca Grossija; 19.15: Solisti z orkestri; 21.00: Iz sloven- Severnoameriška kultura; 19.30: ske folklore; 21.30: Sodobna slmfo- Vsakovečemi koncert; 20.30; Revija nična glasba; 22.00: Nedelja v Spor- revij; 20.40: Schumannove Skladbe: levlzljskl tednik; 34.00: Športna nedelja hi dnevnik. DRUGI KANAL 18.00: Shakespeare: »Henrik IV.*; tu; 22.10: Plesna glasba; 23.00: Vo- 21.20: Martinujeva opera: »La pas- 20.35: RotocaJuhl ln poiltro»*a; 21.05: kalna glasba. slone greca*. Slovenija 9.30: Kmetijska oddaja; 12.00: Pio- 6.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki Dnevnik; 21.15: Baletni program; 22.00: Šport. Ponedeljek, 25. februarja 1(63. 8.30, 12.15 In' 15.00: Sola; 18.15: šče; 12.15: Danes na športnih igri- za turiste; 8.00: Mladinska radijska Kolesarske dirke; 1730: Program za Igra ;8.30: Na obisku pri skladate- najmlajše; 18.30: »Nikoli ml pre- ljlb Jakobu Ježu ln Igorju Štuhcu; 8.50: Glasbena medigra; 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Operna matineja Jug. solistov; 11.30; Drek: Planica 1963.; 11.50: Melodije za dober tek; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15; Ob- ščlh; 14.00: «B1 campanon*. Koper 6.00: Prenos KL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RiL; 8.40: Domače Viže; 9.00: Reportaža; 9.15: Zenski oktet iz Tolmina; 10.00: Prenos RiL; 10.30: Operne arije; 11.00: »Tovarna In življenjska raven*; 11.15: Zborovsko petje; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Sosedni kraji In ljudje; 14.00: Glasba Po željam; 15.15; Domače pesmi in melodije; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00; Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi in plesi; 8.30: Kmetih — ska oddaja; 11.00: Za sam orkester; vestlla; 13.30: Za našo vas; 14.00: ----------------- ^v- 11.25: Roditeljski krožek; 13.25: A- Koncert pri vas doma; 14.15: Naši trake; 19.00: »Tl sl kriv* — kratki merlške pesmi; 14.00: Dvorakove poslušalci čestitajo; 15.15: Zveneče “ “ — skladbe; 14.30: V nedeljo skupaj; kaskade; 15.30: Koncertni drobiž; 15.45: Nogomet od minute do mi- 16.00: Humoreska tedna; 16,20: Ogrll- niute; 17.15: Simfonični koncert; ca s popevkami; 17.05: Godala v 18.30: Plesna glasba; 19.00: Športni ritmu; 17.14: Radijska Igra; 18.15: dnevnik; 20.25: Ira Marion-Manlio Radijska univerza; 18.30: Športna pozno*; 19.00; Dnevnik; 19.15: Glasbeni karnet; 20.00: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Politična tribuna; 22.05: Teletris; 22.40: Literarna oddaja; 23.25: Dnevnik. DRUGI kanal 21.05: Dnevnik; 21.15: Georges Feydeau-Carlo Terron: »Ctvamplgnol senaa volerlo*; 23,15; Športne vesti. Jug. televizija 10.00; Kmetijska oddaja; 10.30: »Ribe* — zgodba za mladino; 11,00: Prenos športnega dogodka — do 12.30; 17X»: Pred festivalom daku-_______ memtarnlh filmov; 18.00: »Občin- Nlcol-Tšt Y- Tel. 24-01H = ... ._.... . ,, —‘ TV nellkopter; 20.00: TV dnevinllc; !?C!aV"!C“L lJUcld.e, !„”‘' —^ 20.45: »Muzej voščenih lutk*; 21.45: “““ _ »Srečanje na vaji Jazz orkestra*. Ponedeljek, 28. februarja 18U. 18.30: #Bela črta* — zgodba za o-i.oke; filmi; 19.15: Mala TV univerza; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tedenski športni pregled; 20.45: Žive oblike: Maksim Gaspari; 21.10: Carlo Goldoni: »Prebrisana vdova* — prenos Iz zagreb- | HITRA POPRAVILA | TV APARATOV #^(0 TRE VIS AN Trgovina: Trst, llltca San Nico!* št. 2 — Tel. 24-01M Delavnica: Ulica delle Mi-ilzie št. 8 - Tel. 76-276 Bocol: »Muzej Scotland Yarda»; nedelja; 19.05: Glasbene razgledni- škega dramskega gledališča. čela udejstvovati v društvu. Vanjo polagajo velika upanja. Ne manjka ji delavnosti, pa tudi narodne zavesti, saj so tl mladi ljudje sinovi samih zavednih in predanih vaščanov, ki so v preteklosti aktivno sodelovali in dali tudi svoja življenja za pravice slovenskega naroda. Kar se tiče samega delovanja Odbora, je Franc Lupin, ki vodi otroški zbor, predlagal, naj bodo seje odbora redne in stvarne. Na njih naj se piše zapisnik in sklepa o vsem delovanju. Marušič je predlagal, naj se izdajo izkaznice in pobere članarina, ki jo bodo vaščani prav gotovo rade volje plačali. Cingerle pa je predlagal novemu odfioru, naj poskrbi za kulturna predavanja. Občnemu zboru je prinesel pozdrave tajnik SPZ, ki mu je želel plodovito delovanje, obenem pa je prikazal naloge prosvetne organizacije in pojasnil njeno stališče do sodelovanja med posameznimi slovenskimi skupinami v obrambi jezikovnih pravic. Urnik trgovin za pustni torek Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo po odredbi prefekta na pustni torek trgovine popoldne zaprte. Javni lokali (kavarne, bari itd.) pa bodo v dneh pusta imeli nedeljski urnik in bodo odprti ves dan. Vrhovci bodo slavili pusta Po stari navadi se vrhovski fantje in dekleta pripravljajo, da bodo kar najbolj veselo slavili letošnji pust. Zbrali se bodo v neki vaški hiši, si pripravili hrano tn pijačo ter1 se vrteli ob zvokih popevk. Hodili bodo tudi po vasi, Zbijali šale in zabavali sebe in svoje sovaščane. Obeta s« jim torej prijeten dan. Gradnja vodovoda dobro napre-duje^ Jarek so skopali že do spodnje 'gostilne. Delo gre bolj počasi od rok, ker Je teren trd. Vseeno pa bo v tem letu vodovod dograjen. Kakor smo že poročali, bodo odprli v zgornjem delu vasi javno pipo, kjer bodo vaščani lahko točili vodo, dokler je ne bodo speljali po hišah. Mraz je poškodoval precej števcev v sovodenjski občini Potrošniki vode v sovodenjski Občini to imeli slabe izkušnje z letošnjo zimo. Poškodovala jim je kakih 40 števcev. Čeprav so bili pol metra globoko v jaških, je IZnraz prišel do njih, ker je zemlja zmrznila tako globoko. Škodo {bodo morali sami plačati upravi CAFO, ki jim je števce zame-ijala. Ce je počilo steklo, tedaj laj bi znašal strošek okoli 2.000 ir, če pa je led poškodoval me-tanizem, tedaj bo strošek precej rnčji in se bo sukal okoli 4 tisoč (ir. Takšna zima se prav gotovo ne bo ponavljala vsako leto, služila ] a bo potrošnikom za opozorilo, < a je treba na števce skrbneje I aziti, predvsem jih j« treba te-i leljito oviti s slamo ali cunja-ni, ali celo odpreti pipo v hiši, da curlja iz nje. Posledice hude zime tudi v Jazbinah V zadnjih mesecih smo se lz ‘Jžzbin le malo ali nič oglasili. Glavni vzrok našemu molku je b$lo slabo vreme in hud mraz, jri seveda tudi nam ni prizanašal. Posledice letošnje ostre zime se vidijo tudi na trtah, ki jih bo tneba temeljito obrezati. Tudi o-ziknna pšenica je v zelo slabem stpnju in marsikje si ne bo mogla yeč pomagati. Sedaj se je začela tudi najbolj kritična doba za prehrano živine. Stara krma je pošla, nove pa še ni in je še ne bo tako kmalu. Dodatna krma, ki smo jo prejeli po znižanih cenah je le odložila krizo, ni je pa mogla odpraviti. Zato bi bilo prav, če bi pristojne oblasti še priskočile živinorejcem na pomoi s krmo, da bi ne bili prisiljeni prodajati svojo živino pod ceno in v škodo kmetijstvu. Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Sovodnjah V nedeljo 3. marca z začetkom ob 11. uri bo v dvorani občinskega doma v Sovodnjah redni letni občni zbor zavarovalnice goveje živine iz Sovodenj. Med drugim se bodo na zborovanju pomenili o vseh tekočih zadevah ki se tičejo živinorejcev in odborniki bodo podali pregled stanja živine in dela odbora v preteklem letu. Dolžnost vseh članov je in tudi njihova korist, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Leto dni zapora za Krajo 8 KoKoši Odnesel jih je iz ku mikov občinskega stražnika in njegovega soseda v Foglianu Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so zopet odpravili celo vrsto razprav z aplikacijo amnestije. Med tistimi, ki niso bili deležni amnestije pa je bil 37-letni Luigi Cerci iz Ronk, Ul. D’Aosta št. 21, ki je bil obtožen tatvine kokoši. Bilo je J2. septembra 1960 ob 5.30 zjutraj, ko je gospodinja Karolina Kocjančič lz Fogliana, Ul. III. Armata 56-a ' prijavila orožnikom, da je neki neznanec hodil malo prej okrog njihovega kurni-ka na dvorišču za hišo ter da je naglo odšel noseč na hrbtu vrečo, v kateri se je nekaj gibalo. Ko so potem pregledali kurnik, so ugotovili, da je neznanec v resnici odnesel Kocjančičevim tri kure, pet pa jih je zmanjkalo iz sosednjega kurnika, ki -je last soseda občinskega 'tražnika Giorgia Vascotta. Kocjančič, ki je šofer in Vascotto sta takoj odšla z avtom proti Ronkam da bi izsledila tatu. Spotoma sta srečala nekega moškega s kolesom in ker dalje po cesti nista srečala več nikogar, sta se vrnila in res ponovno našla tistega človeka v bližini nekega hotela v gradnji. Vascotto je neznanca legitimiral in po pregledu bližnje okolice sta kakih 150 metrov vstran v neki hiši v gradnji našla tudi vrečo .c"8 OBVEZNO OD i. MARCA Tedenski počitek javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je z odlokom goriškega prefekta št. 2655 od 22. t.m. določen obvezen tedenski počitek za javne lokale na Goriškem. Ob tej priliki se zveza zahvaljuje prefektu, kvestorju, trgovinski zbornici, sindikatom in vsem drugim, ki so pripomogli do tega odloka, V odloku je določeno, da morajo od 1. marca 1963 dalje vsi javni lokali (kavarne, bari, restavracije, gostilne, krčme in drugi), ki imajo obrtnico izdano od kvesture, imeti svoje lokale po en dan tedensko zaprte. Mešani lokali (bar-trafika, bar-igralnica totocalcio itd.) smejo na dan počitka opravljati samo tisti 4el . dela, ki je dovoljen. Niso dolžni Imeti zaprto javni lokali na železniških postajah, letališčih in tisti, ki so v samotnih krajih ali je samo en tak lokal v občini. Pokrajinska zveza trgovcev ima nalogo, da uredi koledar, po katerem se bodo javni lokali zvrstili za počitek. Ce pa je na tisti dan praznik, ima gospodar lokala pravico, da ima lokal tisti dan odprt. V javnih lokalih mora biti na vidnem mestu obešeno obvestilo o dnevu počitka. Ti predpisi ne veljajo za občino Gradež v sezoni od 1. aprila do 30. septembra. Restavracije smejo v dnevu počitka postreči z jedili svojim abonentom. Policiji je poverjena naloga, da skrbi za točno izvajanje tega odloka. Novi odbor SPD na delu Novi odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je imel v četrtek zvečer svojo prvo delovno sejo, na kateri so si odborniki najprej porazdelili delo. Za predsednika društva je bi) ponovno izvoljen Karlo Kumar, njegov namestnik pa je Ivan Bregant iz Podgore. Tudi za tajnico je bila ponovno izvoljena Jožica Smet, njen namestnik pa je Bort rut Leban. Blagajnik je Stanko Medvešček, namestnik blagajnika Edi Baucon, gospodar Peter Čermelj, namestnik Stanko Bregant iz Podgore, odborniki pa Ivo Marinčič in Zdenko Vogrič iz Gorice ter Ivan Delpin iz Podgore. Za preglednika računov sta bila izbrana Emil Doktorič in Artur Košuta. V drugem delu seje so se odborniki porazgovorili o bodočem delu in med drugim potrdili ju- trišnji izlet na Vogrsko, za katerega je bilo sklenjeno že na občnem zboru prejšnjo nedeljo. Odhod bo z vlakom lz Nove Gorice ob 12.30 odnosno iz Šempetra ob 12.35, na Vogrskem pa bo postaja v znani gostilni ob pristnih kranjskih klobasah. Povratek zvečer. Prav tako je bil potrjen avtobusni izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih skokov 24. marca. Ker je še nekaj mest na razpolago, naj se zamudniki takoj vpišejo, saj se vpisovanje Zaključi 28. februarja. Prihodnjo nedeljo 3. marca pa bo , izlet,, ife s lastni nji> 11 prevodnimi sredstvi na Bovško, kjer se bo nSablfalb teloh, ki upamo, da bo že pokukal takrat izpod snega'. Železniška nesreča v Soški dolini V četrtek zvečer bi se v Soški dolini kmalu zgodila huda železniška nesreča. Zemeljski plaz je s Sabotina zdrsnil čez železniško progo v Sočo in progo poškodoval. Kmalu za tem je iz tunela pripeljal potniški vlak proti Novi Gorici in strojevodja ni pravočasno zapazil, da je proga poškodovana. Vlak na katerem je bilo nad 20 potnikov, se je iztiril, vendar na srečo proti bregu. Dolgo so se morali truditi, da so kompozicijo spet postavili na progo in so morali celo iz Ljubljane pripeljati velik žerjav. Gasilci odstranili omet s hiše na Korzu Včeraj okoli poldne sta Mizzon in Beltrame, ki sta lastnika poslopja št. 121 na Verdijevem kort zu, poklicala gasilce, da bi od stranili omet pri strešnem žlebu, ker je odstopil. Okvaro je povzr> Čil led. Gasilci so prišli na kraj z dolgo lestvijo in odstranili kakih 8 dolžinskih metrov ometa v bližini žleba. Delali so eno uro. z osmimi kokošmi, ki sta jih t1J-koj spoznala za svoje. Ko sta se vrnila je neznanec že ižginil ih precej časa so karabinjerji’ in policija zaman stikali za njim. . Sele lani novembra so gd n4-šli in zaslišali na policijskem komisariatu v Tržiču, kjer sff ugotovili, da gre v resnici za Lul-gija Cercija. Pri zaslišanju Jb zanikal, da bi on ukradel kokoši, pač pa je priznal, da je tistegb dne leta 1960 spal v že oraepjjb-nem nedograjenem hotelu, kjer sta ga zbudila oba moža, ko šta svetila z električno žepno svetilko. Pri razpravi na sodišču ni bil prisoten in sodišče obsodilo na eno leto zapora, rta 12.000 lir globe in plačilo sodjl^h stroškov. Ker ima Cerci že des*t drugih obsodb, ni bil dčležen amnestije in bi moral odsedeti vab kazen. Njegov branilec odv, Mu-nafo pa je proti razsodbi vložil priziv. Drž. tož. dr. Placentino; predi, sod. dr. Cenisi, zap. Daidone. IIIIIIIIMII lllll lili lllllll lili III Hill IIMIIIIIMII llilll lllllll Dffll ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 17. do 23. februarja se je v go-riški občini rodilo 15 otrok, uipr* lo je 19 oseb, bili sta dve poroki in trije oklici. ROJSTVA: Carlo Sclapzero, Ltl-cio Braidot, Claudio Pisano, Monica Hlede, Claudia Baudracco. Norsi Desabbo, Eleonora Cijag, Samo Sanzin, Luisa Mazzoli, Cin-zia Gruden, Savo Vogrič, AnhlU maria Pacor, Mauro Cechet, QiU-liana Culot, Gloria Bianchet SMRTI: upokojenka 88-Jetna Paolina Piciulin, vd. Comell),; li-pokojenec 74-letni Agoštino N<-nut, mehanični kovač 58-lelni Mario Bressan, 72-letna Rosa Le Valentino, kmetovalec 65-letni Evarl. sto Ambrosio, gospodinja 87-letng Anna Mosele, vd.' PangraZio, u-pokojenec 67-letni Giuseppe Perd« sco, gospodinja 75-letna Anastasia Fonzar, geometer 23-letni Mario Gismano, upokojenec 96-letni VIL sco Restori, gospodinja SO-letp* Anna Marchioli, vd. Risolo, upokojenka 95-letna Francesca Smd-kovich, vd. Russian, gospodinja 79-letna Lucia Sirk, por. SfijigoJ, gospodinja 73-letna Maria Koršič, vd. Marassi, upokojenec 62-letni Dionisio Brandolin, gospodinja 64-letna Ines Furlan, pol. Furlani, gospodinja 87-letna Maria Sandrin, vd. Bressan, trgovec 72-letni Leonardo Milocco, upokojenka 85-letna Teodora Stanig, vd. Goriani. . n. POROKE: kovinar Glusepp* Brumat in delavka Benita Can-zutti, šoferski inštruktor Erman-do Franco in visokošolka Maria Cannizzaro. OKLICI: uradnik Friedrich Hin. termueller in uradnica Maria Gles-sig, upokojenec Candido Bajc id upokojenka Rosa Žvanut, ofjcir ital. vojske Francešco Ropano in gospodinja Renata Barchetti, v Gorici i>. VERDI. 14.30: »La banda Casarp-li», R Salvatori, J. C. Brialj ll T. Miliam; italijanski črnotta i film; mladini pod 14. letom vato) prepovedan; zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 14.30: «La guerra toni«, A. Lartigue Francoski črnobeli Padec med telovadbo Ob 11.30 se je pri telovadbi udarila v čelo 16-letna Silvana Spessot, dijakinja učiteljišča na Verdijevem korzu. Poklicali so rešilni avtomobil Zelenega križa, ki jo je odpeljal domov. Okrevala bo v nekaj dneh. Prijatelji in znanci čestitajo Veri Onesti in Zdenku Vogriču ob rojstvu sina Sava, Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. uerra del boi-in 100 otrok, i panoramakl film. Zadnja predstava ob H. VITTORIA. 15.00: »Le sette f( di Assur*, H. Duff in J. Lane. talijanski oarvnl film v scopu. Zadnja predstava ob 21 CENTRALE. 15.00: «Lo scudo del Faworth», T. Curtls ln J. Leten. Ameriški barvni film v clnema- SCOP’1. , i r Tržiču NAZIONALE. 14.00: «11 delflno m-de», Lana Turner, Van Heflln in Dcnna Reed. , EKCKLSIOR. 14.00: «11 sorpasab*, Vlttorlo Gassman in Catherlnk Spaak. AZŽURRO. 14.00: «Dlciottennl A^W0L um ŠVICARSKA SUPERMARKA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI« novi tipi, poslednji izum moderne tehnike: ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC h 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 <č> T s c,' & °Po m s \}* It/a N*. ioi ,v v Itf t It H N l v & s s Vl $ N e zasedena prostranstva ob kalnem Dnjepru in na hladnem Baltiku. Izkoristili so to izmenjavo, ko se novopečene! še niso ujeli, in zbežali po dva in dva, pojasnjevali pa so te nenehne odhode s spremem bami na številnih delovnih mestih. »Njihova zmešnjava je bila naša rešitev, sicer bi se znašli v plinski celici, ki je goltala milijone.... Štirideset Jugoslovanov ne pomeni dosti....» dr«j niščke, liščke lepotce, taščice, gozdne škrjančke, ^ji v čižke, zavaljene kaline. Dolgo jih ni bil videl. K° }{o je s< jih je zalezoval, okušajoč prvič lovsko strast, ki poznal samo iz knjig. Ujel je siničko in ji kupil liCn1?ePiC°L, je presrečen. Gledal jo je, kako je spala, zvita^ jjl S3 S S JC7 jVlCCHCLCIl, Uicua! JVJ JC, ----- ga.r' Mj* pa srdito plahutala, zaganjajoč se v stene in v strop 6poSt ■ se ubijem, kot .da bi živela H1 1 . Jto y Globoko v kotanji zagleda srebrni, zvijajoči se pas - r bi hotela reči: raje zaskrbljen Predivja si, čez dva dni te spustim Toda izpustil jo je še tistega dne, saj se je za ® CK čega v zgodnjem jutranjem gozdu, in se čudi, da je Toda izpustil jo je še tistega dne, saj se je za nagledal drobne ptice.... Zdaj vidi nekdanjega dec^ ^ (0^ Izpopolnil sem se tam v jezikih, že v Španiji sem jo lomil po špansko, a v kampu sem se lotil španske slovnice. V italijanščini sem si drznil govoriti na mitingih, med interbrigadisti je bilo precej Italijanov. Ko sem se pomenkoval z nekim Arne-rikancem, m« je ta vprašal: «Ste Anglež?» To ne, ampak z notarjem iz Londona bi si zdaj laže kaj dopovedala. Pisal bom o fantastičnih občutkih, ko smo branili mostišče, po katerem smo se umikali v Francijo. Tolkel sem se, poveljeval, preklinjal, jokal. Ped za pedjo smo izgubljali vprašujoč se, kam bomo- stopili pri naslednjem koraku. Ne meji sem slovesno prebral zadnjo četno zapoved in izstrelil naboje, ki so mi še preostali. Potem so mi preiskali žepe in vzeli pištolo. «Allez, allez, plus vite! Hitreje, hitreje!» je zavpil francoski orožnik in me s pendrekom sunil med tovariše v razoroženo, izgubljeno kolono. V hipu je srečni poročnik nihče nihčetno. dalje ^ popi? Drava. Domovina. V dolini pohitiva imava.» Ko bo čas za to, bom lahko mnogo pisal. Toda yC* j organiziral čete. Moje srčno, osebno početje, ki ga 1 V nega Iz osnovne šole in h kateremu se rad vra?^’giU'5' nevihte unesejo, saj mi bogati življenje, bo boj dokončamo.... ,n<]6 Kmeta, ki je prilezel iz globeli, sta ogovorila ^Ar kovali so me, ker sem drzno izpolnil nalogo. V zaledju, kamor so me poslali, da si opomorem, so me majhne, črnooke, prsate Pisal bom o nemškem kampu, kamor so nas poslali na prevzgojo po zasedbi Francije. Tedaj je upanje na beg postalo večje. Prvi pouk smo dobili v kopalnicah, kjer so nas polivali menjaje z ledenomrzlimi in vrelimi vodnimi curki, da smo popadali po tleh kot muhe. Cez čas so nas premestili v mestece s tovarno letal. Delavcev jim je primanjkovalo in mislili so. da so nas že malce «prevzgojili», saj smo se smeli svobodno gibati. Seznanil sem se z drobnim, naivnim dekletom; shajala sva se. Ko smo zaslužili dovolj denarja za vlak, smo pobegnili. Samogibno se je potipal po žepu pod srcem, kjer je imel le- «Plus vite! Plus vite!» Pri preiskavi v kampu so mi vzeli še ročno uro, nalivno pero in dnevnik. Tudi kos pisatelja nisem bil več. Nisem mnogo napisal. Kdo bi pisal pod žlahtnimi oljkami, ki so jih cefrale granate? Toda nekaj sem si zapisoval, žal, zdaj bom pisal le po spominu. Vse to moram lepo popisati. Nekoč sem se površno ukvarjal s tehniko pisanja, premalo časa sem si vzel za to. Novela in roman je kot dobljena bitka ali bleščeča stavba: smelo jo izbojuj, skrbno izgradi! Pisal bom o svoji poti in o poti narodov iz osamljenosti. Iz doline pred njima je zakikirikal petelin. Potem so ptice zagnale svoj jutranji vrišč. Zagledal je sinice, kose, brgleze, me- jeziku. Kmet je bil molčeč, menil je, da sta ovaduh ■ ^ je plalo od sreče, saj sta bila na cilju. Kmet ju n m hotel. 4$ Do naslednje noči sta se pripeljala do novih U® j l^i skih mejnikov. »Vragovi, razkrehnili so naš svet ^ s,. čez katerega zapelje lojtmica.> Tine je dajal dus^_ ’ Do vratu sta bredla mejno Sotlo, držeč obleko visc>K Prvi krajec jima je dobrosrčno pomežiknil, Doktor Hals, doktor Hals... je Samu zadonelo P° ^ ko sta se bližala Javki v Zagrebu. A bojazen, W ved^’ slabe skušnje, je bila odveč. Dobila sta zvezo ih z je doma. »Mnogo bolj bova koristna, kot sva mislu®' (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 - II TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v j?« M IN 94-838 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir — zg( *~r#v 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dia — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, v rj UP Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo P .... Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst $ Si |S $ A j y Si s v 3 S J S "5;