513 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 050(=112.2)(450.361Trst)"17/18" Prejeto: 9. 7. 2019 Tanja Žigon izr. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: tanja.zigon@ff.uni-lj.si Petra Kramberger doc. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: petra.kramberger@ff.uni-lj.si Nemško časopisje v Trstu v 18. in 19. stoletju* IZVLEČEK V prispevku je predstavljeno nemško časopisje, ki je poleg italijanskega, slovenskega in drugega tiska izhajalo v Trstu v 18. in 19. stoletju. Statističnemu pregledu sledi analiza nemškega publicističnega področja: kdo je finančno podpiral časnike in časopise, kakšna je bila njihova temeljna vsebinska usmeritev, kdo so bili uredniki in sodelavci tiskanih medijev, ki so v nemščini izhajali v Trstu, ter kako dolgo se jim je uspelo obdržati na publicističnem trgu habsburškega okna v svet, kjer so se mešali številni vplivi in mu vtisnili multikulturni pečat. Prispevek poskuša od- govoriti na vprašanje, kakšno vlogo je v Trstu 19. stoletja igrala nemška publicistika. KLJUČNE BESEDE Trst, nemško časopisje, Adria, Journal des österreichischen Lloyd, Triester Zeitung, nemška književnost, medkulturni vplivi, Karl Ludwig von Bruck, Jakob Löwenthal ABSTRACT GERMAN NEWSPAPERS IN TRIESTE IN THE EIGHTEENTH AND NINETEENTH CENTURIES The article presents German newspapers that were published in Trieste in the eighteenth and nineteenth centuries alongside Italian, Slovenian, and other press. The statistical review is followed by an analysis of the German publish- ing field: who provided financial support for newspapers, what was their basic contents orientation, who were the editors and contributors to the print media published in Trieste in the German language, and for how long it was able to maintain its position in the publishing market of the city, which was the Habsburg monarchy’s window to the world, where many influences intertwined and gave it its multicultural appeal. The article attempts to answer the question regarding the role of German journalism in the nineteenth-century Trieste. KEYWORDS Trieste, German newspapers, Adria, Journal des österreichischen Lloyd, Triester Zeitung, German literature, cross- cultural relations, Karl Ludwig von Bruck, Jakob Löwenthal * Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije (št. P6-0265), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 514 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 Uvod Avstrijski pisatelj srbskih korenin Milo Dor (1923–2005) je pred leti v eseju o Trstu, mestu treh svetov, zapisal, da gre pravzaprav za odslikavo več- nacionalne Habsburške monarhije ter da Trst pred- stavlja vrata Srednje Evrope;1 na eni strani s svojimi jožefinskimi zgradbami spominja na Dunaj, na drugi strani različni simboli, na primer kipa srbske knegi- nje Milice in kneza Lazarja na eni od tržaških hiš, asociirajo na bitko na Kosovem polju ter tako odpi- rajo vrata na jugovzhod, tretjič pa se Trst odpira tudi proti zahodu – celo sam James Joyce je priznal, da bi lahko svojega trgovskega zastopnika, dublinskega protagonista Leopolda Blooma, z njegovimi razmi- šljanji med sanjami in resničnostjo postavil tudi v Trst.2 Opisana raznolikost se kaže tudi na časnikarskem področju. V prispevku so uvodoma predstavljene raz- mere na kulturnem področju v Trstu, in sicer s poseb- nim ozirom na nemško govoreče prebivalstvo, temu pa sledijo predstavitev, analiza in opredelitev vloge, ki so jo v 18. in 19. stoletju v mestu imeli časopisi, pisa- ni v nemškem jeziku. V sklepu je ovrednoten pomen nemškega tiska v Trstu v primerjavi z italijanskim in slovenskim ter opredeljen pomen nemške publici- stike v mestu, ki je v obravnavanem času izkazovalo multikulturni značaj par excellence. Razmere na kulturnem in posebej časnikarskem področju Trst je mesto, polno nasprotij in na videz ne- združljivih elementov, je »vzorec heterogenosti in protislovnosti moderne družbe, ki nima enotnega te- melja in skupnih vrednot«.3 Mesto je v drugi polovici 14. stoletja prišlo pod okrilje Habsburžanov, vendar sta njegov razcvet in dejanska moč s habsburškim zaledjem povezana z emporialnim obdobjem. Ko so se na Dunaju pojavile težnje, da bi se morala podo- navska monarhija uveljaviti tudi kot pomorska sila in je Karel VI. v okviru svoje merkantilistične politike Trst razglasil za svobodno pristanišče, je priseljevanje postalo temelj gospodarskega razvoja ter preobrazbe mesta, pri čemer je nova gospodarska elita postala nosilka drugačne, bolj praktične omike in kulture.4 Pristaniško mesto je bilo za monarhijo okno v svet, na pomenu pa je še pridobilo po zgraditvi železnice 1 Dor, Triest als Stadt zwischen drei Welten, str. 49–62; prim. tudi Dor, Triest. Stadt zwischen drei Welten, str. 135–149. 2 Previšić, »Das Gespenstergerede von einem Mitteleuropa«, str. 125–128. 3 Ara in Magris, Trst, obmejna identiteta, str. 15. 4 Tu seveda mislimo na živahno kulturno dogajanje in med- kulturno izmenjavo v mestu in ne na izhodišča ideološko naravnanega zgodovinopisja, ki je svoje teze utemeljevalo na primerjavi med starim prebivalstvom in priseljenimi tujci v smislu dihotomije med kulturo in nekulturo (več o tem Kalc, Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju, str. 22–24). Dunaj–Trst leta 1857, ko se je zaradi strateškega in gospodarskega pomena zavihtelo po lestvici navzgor in postalo – takoj za Dunajem – drugo najpomemb- nejše v monarhiji. Posledično je v Trstu v 19. stoletju prišlo do »demografske eksplozije«;5 če je namreč Trst še konec 17. stoletja skupaj z okolico štel okoli 7.000 prebivalcev, je sto let pozneje njihovo število naraslo na 30.000, kar je povezano z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ter z vzpostavljenimi ce- stnimi povezavami z zaledjem; sredi 19. stoletja so našteli 95.000, leta 1900 že 178.599 in deset let po- zneje 230.000 prebivalcev.6 Kot izhaja iz popisa leta 1900, je bilo kar 40 % Tržačanov rojenih na tujem. Staro aristokratsko municipialno ureditev je zame- njala »kozmopolitska buržoazija, v kateri ni manj- kalo Levantincev: Grkov, Judov, Armencev, Srbov in dalmatinskih Hrvatov«.7 Slovenci so v 18. stoletju spadali med nižje sloje prebivalstva; večinoma so pri- hajali iz zaledja in so se razmeroma hitro asimilirali. Statistični podatki za Trst in okolico v letu Czoerni- govega popisa (1846), ki se je osredotočal na naro- dnost, kažejo, da je tu živelo 55 % Italijanov (43.940 oseb), dobrih 30 % Slovencev (25.300 oseb), slabih 10 % Nemcev (8.000 oseb) in nekaj manj kot 4 % Judov (3.060 oseb).8 Popisi v letih 1880, 1890, 1900 in 1910, ki so spraševali po občevalnem jeziku, so de- loma premešali karte: tako je na primer delež »Nem- cev« leta 1880 znašal 4,3 % (5.141 oseb), leta 1910 pa je spet narasel na 6,2 % (11.856 oseb).9 V skladu s temi podatki je na začetku 20. stoletja v Trstu živelo okoli 56.000 slovenskih prebivalcev, torej je bil Trst leta 1910 največje slovensko mesto, saj je Ljubljana kot prestolnica Kranjske tedaj skupaj z nemškim pre- bivalstvom štela le 52.000 prebivalcev. Pisana paleta prebivalstva je pomenila tudi premike na področju gospodarstva in kulture, saj se je Trst lahko pohvalil s številnimi kulturnimi krožki, ustanavljali so društva, bogata je bila založniška ponudba, odpirali so knjiž- nice, pa tudi šole za različne skupnosti v mestu.10 Razmere na jezikovnem področju je že leta 1837 sli- kovito orisal publicist Paul Frisch, ki je menil, da je bil Babilon, če je kdaj obstajal, zagotovo videti kot Trst.11 V Trstu torej ne moremo govoriti o enotnih etnolingvističnih temeljih, temveč se je tu oblikoval nekakšen večnacionalni sloj prebivalstva. Celo na po- dročju šolstva se zdi, da so se šolske oblasti trudile, da bi gimnazijcem posredovale znanje iz čim več je- zikov, in sicer ne glede na to, kateri jezik je veljal za učni jezik. Število prijavljenih k pouku italijanščine 5 Pirjevec, »Trst je naš!«, str. 17. 6 Breschi, Kalc in Navarra, La nascita di una città, str. 78. 7 Pirjevec, »Trst je naš!«, str. 17. 8 Hösler, Slowenien, str. 118. 9 Prav tam, str. 119. 10 Ara in Magris, Trst, obmejna identiteta, str. 19. 11 V izvirniku se besedilo glasi: »Wenn es jemals ein Babel ge- geben hat, so muß es wie Triest ausgesehen haben« (anonim- no: Correspondenz. Aus Triest, str. 219). 515 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 ali slovenščine na tržaških državnih šolah z nemškim učnim jezikom kaže na to, da je bila tudi želja staršev in otrok naučiti se jezikov, s katerimi so se srečevali v vsakdanjem življenju.12 Na gospodarskem področju so že v tridesetih le- tih 19. stoletja ustanovili nekaj zavarovalniških, tr- govskih in ladjedelniških družb (Generali, Lloyd), zaradi česar se je začelo v mesto priseljevati vedno več nemško govorečega prebivalstva iz avstrijskih dežel, torej iz notranjosti monarhije, kar je pomeni- lo, da je prišlo tudi do znatnega porasta avstrijsko- -nemških kulturnih dejavnosti. Pri tem je posebno in pomembno mesto zasedala publicistika v nemškem jeziku, ki je bila – kar je razumljivo – avstrijsko pa- triotsko usmerjena. Gonilo omenjenih novonastalih družb so bili ljudje iz premožnejših tržaških slojev in iz meščanskih vrst.13 Na kulturnem področju so ustanavljali pevska, športna in šolska društva, tako italijanska in nemška kot slovenska.14 Za najpomembnejše italijansko kul- turno društvo in hkrati društvo z najdaljšo tradicijo je veljala leta 1829 ustanovljena Filharmonično-dra- matična družba (Società Filarmonico-Drammatica), ki je negovala italijansko glasbo in kulturo, na svoje prireditve pa je vabila večinoma italijanske umetnike. V dvajsetih letih 19. stoletja so ustanovili še nem- ško družbo Casino tedesco, ki se je posvečala razvoju znanosti, a tudi spodbujanju družabnega življenja,15 temeljna protiutež italijanski Filharmonično-dra- matični družbi pa je bilo Schillerjevo društvo (Schil- lerverein), ustanovljeno v začetku šestdesetih let 19. stoletja. Osredotočalo se je na dogodke, pri katerih je bila v ospredju nemška glasbena produkcija in kjer so nastopali večinoma avstrijski oziroma nemški umetniki. Kljub temu pa sodelovanje med Filhar- monično-dramatičnim in Schillerjevim društvom še zdaleč ni bilo izključeno; tako so na primer v itali- janskem društvu leta 1902 na oder postavili izseke iz Wagnerjevega Prstana, orkester Schillerjevega društva pa je na svoji prireditvi igral Verdija.16 Obe društvi sta pomembno soustvarjali in skrbeli za kul- turno življenje v mestu. Schillerjevo društvo je imelo – podobno kot Grillparzerjevo17 na Dunaju – bralni krožek in lastno knjižnico, kjer so imeli bralci poleg knjig na razpolago tudi več kot sto različnih časni- kov in časopisov v različnih jezikih.18 Tudi Slovenci so se v revolucionarnem letu 1848 politično orga- nizirali, čeprav je slovaški preporoditelj Ján Kollár 12 Več o tem Reimann, Die Deutschen in Triest 1880–1920, str. 155–167. 13 Opela, »Vom Strande der Adria«, str. 440. 14 Ogromno arhivskega gradiva, povezanega z društvenim živ- ljenjem, je zgorelo ob požigu Narodnega doma 13. avgusta 1920. 15 Zala, Die Moderne und ihre Krisen, str. 40–43. 16 Reimann, Die Deutschen in Triest 1880–1920, str. 258–259. 17 Žigon, Ludvik Germonik in Peter Pavel pl. Radics, str. 317– 328. 18 Opela, »Vom Strande der Adria«, str. 442. (1793–1852), ki je v predmarčnem obdobju obiskal Trst, pesimistično menil, da v mestu italijanščina že prevladuje nad slovanščino. V povezavi z drugimi slovanskimi skupnostmi v mestu so najprej osnovali Slavljansko društvo, leta 1849 pa je med bralce prišel dvojezični slovensko-hrvaški list Slavljanski rodoljub. V šestdesetih letih je bila prav v Trstu ustanovlje- na prva slovenska čitalnica, katere tajnik je bil Fran Levstik (1831–1887) in je imela že v prvem letu 230 članov.19 Kar se tiče bralne kulture, so tako kot v pre- stolnici in drugod po monarhiji za njeno širjenje tudi v Trstu skrbeli bralni krožki in kavarne. Že v tridesetih letih 19. stoletja so začeli ob itali- janskih časopisih izhajati tudi nekateri nemški, med njimi časniki, ki so prinašali gospodarske in finančne novice, a tudi časopisi, kot sta Journal des österreichi- schen Lloyd (1836) in literarni list Adria. Süddeutsches Centralblatt für Kunst, Literatur und Leben (1838), ki si je prizadeval zgraditi most med italijansko in nemško kulturo v Trstu. Nova duhovna podoba me- sta, svetovljanstvo ter prepletanje jezikov in kultur so se kmalu odslikavali tudi na področju časnikarstva. Samo med letoma 1863 in 1902 je v Trstu izhajalo 560 dnevnikov in druge periodike, največ v italijan- ščini (83,7 %), sledil jim je slovanski (5,9 %) in nato nemški tisk (2,6 %), v mestu pa so tiskali tudi grške (1,1 %), francoske (1,1 %) ter latinske (1,1 %) časo- pise in časnike, tem pa so z majhnim deležem sledili še španski in dvo- oziroma večjezični tiski.20 V nadaljevanju sledi podrobnejši pregled nem- škega tiska v Trstu, ki je danes shranjen in dostopen v več knjižnicah, in sicer v Avstrijski nacionalni knjiž- nici (Österreichische Nationalbibliothek), Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v goriški knjižni- ci Biblioteca Isontina ter v tržaški knjižnici Biblioteca Civica Attilio Hortis. Nekateri časopisi so shranjeni tudi v specializiranih knjižnicah tržaških arhivov in muzejev. Nemško časopisje v Trstu V drugi polovici 18. stoletja, leta 1779, ko je Trst že doživljal razcvet, je začel goriški tiskar Valerio de Valeri († 1818) razmišljati o tem, da bi svojo dejav- nost preselil v Trst, saj je menil, da bi tako izbolj- šal svoj gmotni položaj, predvsem pa je slutil, da bi mu lahko tiskarna v pristaniškem mestu za razliko od Gorice prinašala mnogo večje dobičke. Projekta mu ni uspelo realizirati, vendar pa že namera priča o tem, da je bil Trst v tem pogledu prava zlata jama.21 19 Več o slovenski prisotnosti v Trstu prim. Merkù, La presenza, str. 273–291; prim. tudi Gombač, Trst–Trieste; Ličen, »Manj- šine« in »večine«, str. 103–122. 20 Castro, La questione die Trieste, str. 83; prim. tudi Monti Orel, I giornali triestini; Pagnini, I giornali di Trieste. 21 Gorian, Editoria e Informazione a Gorizia, str. 67–68. Preboj v Trst je tedaj uspel Giacomu Tommasiniju († 1789), ki je prihajal iz tiskarske družine in se je po očetovi smrti povezal 516 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 Že januarja 1777 je začel tu izhajati list informativne narave Portate dei bastimenti, v katerem so objavljali tedenske novice o prihodu ladij in blaga v tržaško luko,22 a že prvi pravi časopis, ki je sploh kdaj koli izšel v Trstu, je bil pisan v nemščini. Leta 1781 je namreč vsestranski, na Dunaju rojeni Christian Hie- ronymus Moll (1750–po letu 1823)23 začel dvakrat na teden, ob ponedeljkih in petkih, izdajati trgovski časopis Triester Weltkorrespondent. V časopisu so objavljali politične novice iz mednarodnega prostora in mestno kroniko, pozornost pa so posvečali tudi trgovanju v pristanišču; o širini lista najzgovorneje priča dejstvo, da so se na njegovih straneh pojavljale tudi novosti s področja italijanske književnosti. Žal so primerki časopisa, ki je izhajal še leta 1872, pra- va redkost,24 zato so kakršne koli podrobnejše sodbe o njem skorajda nemogoče, vemo pa, da je imel list vsaj v drugem letu izhajanja prilogo, ki se je ime- novala Triester Kaufmannsalmanach für das Jahr 1782 in jo je prav tako urejal Moll.25 O prilogi je Moll poročal v kratkem obvestilu, v katerem je vabil k prednaročilu na Korespondenta za leto 1782. V njej se zrcalijo razmere v tedanjem Trstu: na eni strani gospodarska odvisnost od Avstrije, na drugi pa ve- lik vpliv italijanske kulture in kulturnega življenja.26 Na podlagi redkih ohranjenih številk žal ne moremo pravilno oceniti, v kolikšni meri je uredniku uspelo slediti programskim usmeritvam časopisa, ki so za- sledovale gospodarske interese. Vsekakor pa številka 60, ki je izšla 24. septembra 1781, potrjuje dejstvo o sožitju sobivajočih kultur in jezikov v mestu, saj so na zadnji strani naštete nemške knjige, ki so bile bralcem na voljo v uredništvu Korespondenta in so si jih lahko zainteresirani bralci tržaškega bralnega krožka izposodili,27 to pa pomeni, da nemških knjig v Trstu 18. stoletja niso prodajali le knjigotržci, tem- več so bile na voljo tudi v krožku, ki je imel sedež kar v uredništvu časopisa. s podjetnim Giuseppejem Colettijem, prevajalcem in lite- ratom, ki je v Tommasinijevi tiskarni delal kot lektor, nato pa kmalu postal gonilna sila tiskarne. Coletti in Tomassini sta leta 1778 pridobila »privilegium imperiale impressorium« in imela odtlej izključno pravico za tiskanje vladnih odlokov, uradnih in šolskih publikacij itn. Zaradi spremenjenih razmer se je Coletti leta 1782 zavzel za odprtje podružnice v Trstu, nato pa se je tiskarna tja v celoti preselila in delovala do srede osemdesetih let 18. stoletja (Brecelj, Tommasini, Giuseppe). 22 Gorian, Editoria e Informazione a Gorizia, str. 97. 23 Moll je bil publicist, dramatik in gledališčnik, ki je v sedem- desetih letih 18. stoletja deloval na Dunaju in v Bratislavi; leta 1781 je kot knjigotržec prišel v Trst, od koder ga je štiri leta pozneje pot vodila v Zagreb, konec osemdesetih let pa še v Budimpešto (Wurzbach, Biographisches Lexikon 19, str. 13). 24 Pagnini, I giornali di Trieste, str. 21–23. 25 Moll je tudi avtor historično-statističnega opisa Trsta iz leta 1782 (Historisch-statistische Beschreibung der Stadt Triest), ki obravnava statistične podatke in gospodarske razmere v Trstu v 18. stoletju (Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, str. 17). 26 Prav tam, str. 15. 27 Prav tam, str. 16. Triester Weltkorrespondent s svojo prilogo pa ni bil edini časopis, ki se je ukvarjal z gospodarskimi temami. V začetku januarja 1784 je na pobudo tr- žaške podružnice dunajske Trattnerjeve tiskarne28 prvič prišel med bralce časopis Triester politische und Handlungs-Zeitung. Izhajal je ob ponedeljkih in petkih, primerjati pa ga smemo z ljubljanskim tednikom Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzog- thum Krain (1775–1776), saj je poročal tako o do- godkih na evropskem političnem odru kakor tudi o gospodarskih razmerah v Trstu, predvsem pa je tr- žaške trgovce obveščal o menjalnih tečajih, cenah na trgu in o dražbah; dajal je napotke, kako zavarovati blago, ter objavljal uradne razglase in druga obvestila javnega značaja. Kot pričajo redke ohranjene števil- ke, se je časopis na trgu obdržal zgolj nekaj mese- cev in je verjetno zatonil že julija 1784.29 Naključje je hotelo, da je v tem letu, 3. julija, tiskar in publi- cist Giuseppe de Coletti (1744–1815) začel izdajati še italijanski časopis Osservatore Triestino, ki ga je v letih 1786–1791 spremljala tedenska priloga Notizie di mare.30 Morda pa je bil prav Osservatore prevelika konkurenca nemškemu časopisu, ki je zato prenehal izhajati. A četudi je Osservatore Triestino nedvomno prevzel vodilno vlogo na časnikarskem področju v Trstu31 poznega 18. stoletja, pa čas nemških listov ni minil: leta 1786 so v Trattnerjevi tiskarni za kratek čas, le dobre tri mesece, tiskali tednik Nachrichten und Vorfallenheiten der See- und Handelsstadt Triest, namenjen vprašanjem, ki so zadevala pomorsko in siceršnjo trgovino.32 Konec 18. stoletja je tudi Trst občutil posledice napoleonskih vojn. Tako kot na Kranjskem so nove francoske oblasti tudi tu začele izdajati svoja pu- blicistična glasila. Leta 1810 je izšlo uradno glasilo Télégraphe Officiel des Provinces Illyriennes, in sicer njegova italijanska izdaja Provincie Illiriche – Tele- grafo Officiale,33 večje novosti in ponudbo na časni- karskem področju pa so prinesla trideseta leta 19. 28 Tiskar in založnik Johann Thomas Trattner (1717–1798) je s svojo obrtjo na Dunaju pričel leta 1748, štiri leta zatem, 1752, pa je po posredovanju Gerarda van Swietena, »nekakšnega zdravnika za zdravje brez listnice« v službi Marije Terezije (Keber, Zdravstvene reforme, str. 419), postal dvorni knjigo- tržec in leta 1754 tudi dvorni tiskar. Od leta 1752 je tiskal vse šolske knjige, ki so izhajale v monarhiji, njegovi sodelavci pa so odprli več podružnic v avstrijskih mestih. Prvi zakupnik Trattnerjeve tržaške podružnice je bil Francesco Wincko- witz, Trattnerjev zet (Pagnini, I giornali di Trieste, str. 12; prim. o Trattnerju tudi Dular, Dunajski tiskar, založnik in knjigotržec, str. 1–12; Dular, Johan Thomas Edler von Tratt- ner, str. 45–54). 29 Pagnini, I giornali di Trieste, str. 23–25; prim. tudi Trampus, Tradizione storica, str. 224. 30 Pagnini, I giornali di Trieste, str. 30–44; prim. tudi Trampus, Tradizione storica, str. 224. 31 Časopis je izhajal vse do leta 1933 (Trampus, Tradizione sto- rica, str. 224). 32 Gorian, Editoria e Informazione a Gorizia, str. 97. 33 V času francoskega interegnuma se je tudi Osservatore Trie- stino preimenoval v Osservatore Illirico (prav tam, str. 42). 517 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 stoletja. Leta 1833 so različne zavarovalniške družbe po londonskem zgledu instituta Lloyd’s34 in z željo, da bi trgovcem učinkoviteje posredovale informacije ter svetovale na področju trgovine in ladijskih pove- zav, ustanovile tržaški Lloyd. Komunikacija s ciljnim bralstvom je najlažje potekala prek časopisnih stolp- cev; tako je januarja 1835 najprej izšla prva številka italijanskega časopisa Giornale del Lloyd Austriaco, leto kasneje pa še nemška izdaja Journal des österrei- chischen Lloyd.35 Ko pa sta v drugi polovici tridesetih 34 To je okrajšava za Corporation of Lloyd's, družbo, ki se je ime- novala po lastniku neke londonske kavarne, kjer so se od kon- ca 17. stoletja zbirali vsi, ki sta jih zanimala ladjedelništvo in zavarovalništvo. Tovrstna srečanja so kasneje prerasla v zdru- ženje, ime pa so prevzeli po gostitelju (več o Lloydu prim. Usberghi, Der Lloyd in Triest). 35 Tu in v nadaljevanju je uporabljen takšen zapis imena. So pa v štiridesetih letih v naslovu časopisa pridevnik »österreich- let začela izhajati še italijanska La Favilla (izhaja do 1846) in nemški časopis Adria, namenjena vpraša- njem umetnosti, književnosti in vsakdanjega življe- nja, je v Trstu prišlo do živahne izmenjave kulturnih informacij. Journal des österreichischen Lloyd je bil poleg du- najskega Wiener Zeitung in graškega Gratzer Zeitung eden osrednjih tiskanih medijev predmarčnega ob- dobja.36 Do začetka leta 1849 so ga izdajali v Trstu, nato pa se je uredništvo preselilo na Dunaj, kjer se je leta 1852 preimenoval v Wiener Lloyd ter kot jutranji in večerni list izhajal še nadaljnji dve leti, do junija 1854.37 Ob začetku izhajanja je Journal – kot se je isch« zapisovali brez preglasa in z veliko začetnico, in sicer kot Journal des Oesterreichischen Lloyds. 36 Peternel, Tržaško obdobje Journal, str. 17. 37 Časopis pod signaturo 207 L hrani tržaška knjižnica Bibliote- ca Civica Attilio Hortis, dostopen pa je tudi na spletnem por- Journal des österreichischen Lloyd, 2. januar 1839, št. 1 (vir: Biblioteca Civica Attilio Hortis). 518 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 dogajalo tudi časopisom na Kranjskem (na primer Kordeschevi Carniolii)38 – trčil ob dunajski dvorni policijski in cenzurni urad, kjer je imel zadnjo bese- do rigorozni uradnik Joseph grof Sedlnitzky (1778– 1855). Časopis tako ni dobil dovoljenja, da bi izhajal in se uveljavil kot časnik za politiko in kulturo, je pa Sedlnitzky odobril izdajanje časopisa, namenjenega trgovskim vprašanjem, ki je prinašal informacije s področja gospodarstva v Habsburški monarhiji. Nemško izdajo Journala je najprej urejal Paul Frisch, sicer urednik strokovne publikacije Han- dels- und Seeberichte des Oesterreichischen Lloyds, ki je dvakrat tedensko izhajala v letih 1837–1838. A njegovo urednikovanje Lloydovega Journala se je klavrno in škandalozno končalo. Marca 1837 je v leipziškem časopisu Zeitung für die elegante Welt ob- javil prispevek, pravzaprav novico iz Trsta, v kateri je sicer ironično, a v žaljivem, posmehljivem tonu pisal talu Avstrijske nacionalne knjižnice ANNO, ki je namenjen avstrijskim historičnim časopisom: http://anno.onb.ac.at/ cgi-content/anno?aid=oll, 15. 6. 2019. 38 Miladinović Zalaznik, Das erste Laibacher belletristische Journal Carniolia, str. 167–181. o domnevnih slabostih tržaškega meščanstva,39 kar je Lloydova direkcija razumela kot popolno zlorabo položaja, ki mu ga je zaupala. Frisch v prispevku med drugim pravi, da se je v Trstu zavihtel na mesto »po- membnega literata«, saj tu, tako meni, o umetnosti nimajo ne pojma ne smisla, vsa umetnost in visoka literatura sta v Trst prišli iz nemških mest, na pri- mer iz Leipziga, sicer pa pravi, da je tržaška kultura zmes vseh mogočih praks, ki jih v mesto prinašajo izobraženci in so zgolj navidezno povezane s knji- ževnostjo.40 In čeprav prispevka ni podpisal, se je v mestu kmalu razvedelo, kdo je tržaški korespondent leipziškega lista, tako da se je moral Frisch nemu- doma posloviti. Za njim je uredništvo prevzel Ignaz Papsch (1800–1862),41 ki si je z uspešnim opravlja- 39 Anonimno: Correspondenz. Aus Triest, str. 219–220. 40 V izvirniku beremo: »Ich habe jetzt bisweilen den seltenen Hochgenuß, der mir früher niemals zu Theil ward, mich selbst für einen großen Literaten zu halten, weil mein kleines Licht durch solche Schattenmonsters ungeheuer gehoben wird« (prav tam, str. 220). 41 Ignaz Papsch je po začetnih poskusih, da bi se zaposlil v gle- dališču, dobil delo pri Lloydu. Veliko je potoval na Orient in Handels- und Seeberichte des Oesterreichischen Lloyds, 4. januar 1837, št. 1 (vir: Biblioteca Civica Attilio Hortis). 519 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 njem uredniške funkcije ustvaril ime in se pri Lloydu uveljavil, tako da so mu kasneje zaupali številne vod- stvene položaje. Časopisu pa je poseben pečat vtisnil predvsem literat Jakob Löwenthal (1810–1876),42 pruski Jud, ki je leta 1839 skupaj s Papschem postal njegov so- urednik. Löwenthal si je pred tem že nabral nekaj publicističnih izkušenj, predvsem pa je tudi sam veli- ko objavljal, med drugim v Bäuerlejevem gledališkem časopisu Theater Zeitung in v listih, kot sta Österrei- chischer Zuschauer in Österreichisches Morgenblatt, a tudi v nekaterih praških časopisih, časopisih v Stutt- gartu in Wrocławu ter celo v ljubljanski Carniolii.43 Poleg tega je Löwenthal izdal nekaj monografskih del, med njimi razpravo o Istri in kvarnerskih otokih (Der istrianer Kreis oder Halbinsel Istrien und die quar- nerischen Inseln, Dunaj 1840) ter o tržaški zgodovini (Geschichte der Stadt Triest, Dunaj 1857, 1859). Ni za- nemarljivo, da je Löwenthalovo delo v Trstu posebej podpiral soustanovitelj in predsednik Avstrijskega Lloyda, baron Karl Ludwig Bruck (1798–1860), kas- neje minister za trgovino v Schwarzenbergovi vladi. Bruck, ki se je po poroki z Mario Buschek, hčerko tržaškega trgovca, ustalil v mestu, je bil že v mlado- sti navdušen poliglot ter se je naučil številnih starih in novih jezikov. Italijanščino je že pred prihodom v Trst odlično obvladal, kar se kaže predvsem v tem, da so njegove prispevke – pisal je pesmi, krajše ski- se po vrnitvi v Italijo pridružil uredništvu Journal des öster- reichischen Lloyd, pozneje pa je prevzel vodstvo tiskarne v Tr- stu ter bil zastopnik časopisa, potem ko se je ta preselil na Dunaj (Wurzbach, Biographisches Lexikon 21, str. 283–284). 42 Wurzbach, Biographisches Lexikon 15, str. 449–451. 43 Urednik Carniolie Leopold Kordesch (1808–1879) ga je kot sotrudnika lista posebej omenil v 2. številki prvega letnika Carniolie, v notici, namenjeni naročnikom Carniolie (Kor- desch, Liebeserklärung des Redakteurs, str. 6). ce, pripovedi in znanstvene razprave – objavljali tudi italijanski časopisi, med njimi Gazetta di Venezia, Os- servatore Triestino in Figaro. V Löwenthalu, ki je v Trst prišel leta 1834, je Bruck nedvomno videl most med obema jezikoma in kulturama. Löwenthal si je v Trstu kmalu začel prizadevati za to, da bi izdajal literarni časopis, a žal je bil strogi in pedantni Sedl- nitzky sprva neusmiljen; leta 1837 je vendarle po- pustil in Löwenthal je smel osnovati nemški časopis Adria, o katerem več pozneje. Literarno glasilo Adria je kmalu doživelo tako velik uspeh, da je podjetje Lloyd Löwenthala povabilo za sourednika nemškega Journala. Löwenthal se je hitro prilagodil usmeritvi časopisa, posvetil se je študiju gospodarskih razmer in v Journalu tudi sam objavil številne razprave, med drugim o avstrijski pomorski trgovini (Die Darstel- lung des Seehandels des österreichischen Kaiserstaa- tes) in o zgodovini trgovanja z žitom (Geschichte des Getreidehandels).44 Od leta 1844 sta časopis urejala skupaj s publicistom in politikom Ernestom Schwar- zerjem von Heldenstammom (1808–1860), kasnej- šim ministrom za javna dela,45 ki je prevzel vlogo odgovornega urednika Journala. Kmalu po izbruhu marčne revolucije se je Schwarzer vrnil na Dunaj in v duhu svobode tiska, ki je napočila, tam prevzel urejanje časopisa Allgemeine Österreichische Zeitung, naslednika Metternichovega glasila Österreichischer Beobachter. S tržaškim časopi- 44 Wurzbach, Biographisches Lexikon 15, str. 450. 45 Čeprav je bil časopis do vlade izjemno kritičen, je bil Schwar- zer julija 1848 imenovan za ministra za javna dela. V svojem mandatu je spodbujal gradnjo semerinške železnice, prve gorske železnice na svetu, zavzemal pa se je tudi za boljše komunikacije, med drugim za vzpostavitev telegrafske mre- že in njene razširitve na zasebno področje (Lebensaft et al., Schwarzer von Heldenstamm, Ernst; prim. tudi Wurzbach, Biographisches Lexikon 32, str. 328–336). Vabilo k prednaročilu časopisa Journal des Oesterreichischen Lloyd, 26. junij 1845, št. 76 (vir: Biblioteca Civica Attilio Hortis). 520 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 som je kljub temu ostal v stikih, o čemer priča noti- ca, objavljena 2. aprila 1848, v kateri je Löwenthal stanovskemu kolegu zaželel uspešno urednikovanje na Dunaju,46 sam pa se je lotil vsebinske prenove Journala. K sodelovanju je povabil blizu Hannovra rojenega učenjaka, lirika in pripovednika Friedricha Martina Bodenstedta (1819–1892),47 s katerim sta na vabilo tedanje vlade sedež in uredništvo časopisa leta 1849 prenesla na Dunaj.48 Avstrijski bibliograf Constantin von Wurzbach je Journal des österreichischen Lloyd slikovito označil za predstavnika kapitala prvorazrednih gospodar- skih družb, kakršna je bil Lloyd (»Repräsentant einer Geldmacht erster Größe, wie es der 'Lloyd' war«).49 Vse- binsko je bil zelo praktično naravnan. Obravnaval je teme s področja financ in gospodarstva ter bralce se- znanjal s procesi industrializacije in tehnološkega ra- zvoja, vendar pa so ga spremljale tudi rubrike, name- njene kulturi, družabnemu življenju in novostim iz sveta književnosti. Prispevki na eni strani odslikavajo življenje v mestu in zaledju, ne manjka tudi člankov, povezanih, povezanih s slovenskim ozemljem (na primer izgradnja železnice Dunaj–Trst, velika in- dustrijska razstava v Ljubljani leta 1847),50 na drugi strani pa so odraz habsburške politike, četudi časopis ni bil nazadnjaški: spomladi 1848 je na primer ne- mudoma »reagiral na revolucionarne spremembe, jih upošteval in jim sledil«,51 a ne v radikalnem, temveč prej v nevtralnem smislu. Izrazito gospodarski časo- pis je z revolucijo dobil nov značaj: gospodarske uvo- dnike so počasi zamenjevali politični, dokler ti niso povsem prevladali, časopis pa se je preselil v prestol- nico monarhije. Kot že omenjeno, so v tridesetih letih 19. stoletja v Trstu izhajali tudi popolnoma drugače vsebinsko zasnovani časopisi, ki bralstva niso iskali med trgovci in veletrgovci, temveč so poskušali nagovoriti širšo, izobraženo, razgledano publiko, ki se je zanimala za književnost, znanost ter kulturne dosežke in razvoj. 46 Journal des österreichischen Lloyd, št. 69 (2. 4. 1848), nepagini- rano. 47 Bodenstedt je na željo staršev najprej ubral trgovsko kariero, a jo je kmalu obesil na klin ter se posvetil študiju na univerzah v Göttingenu, Münchnu in Berlinu, kjer se je ukvarjal pred- vsem s študijem literarne zgodovine in jezikoslovja. Po štu- diju se je kot vzgojitelj in pedagog zadrževal v Moskvi, tam spoznal slovanski način življenja in poglobil svoje jezikovno znanje, nato odšel na Kavkaz, potoval do Črnega morja, obi- skal Konstantinopel, Malo Azijo in grške otoke ter se leta 1847 vrnil v Nemčijo. Ker je bil izjemen poznavalec literatur in jezikov dežel, v katerih se je zadrževal, se je uveljavil tudi kot prevajalec Puškina in Lermontova. Po številnih nadalj- njih potovanjih (Italija, Berlin, Pariz, Frankfurt, Bremen) se je na povabilo bavarskega kralja Maksimilijana II. nazadnje preselil v München, kjer je dobil najprej mesto profesorja za slovanske jezike in nato še za staro grščino (Stemplinger, Bo- denstedt, Friedrich von). 48 Peternel, Tržaško obdobje Journal, str. 20. 49 Wurzbach, Biographisches Lexikon 32, str. 331. 50 Peternel, Tržaško obdobje Journal, str. 28–41. 51 Prav tam, str. 17. Leta 1836 je začel v italijanskem jeziku izhajati časo- pis za kulturo in književnost La Favilla (1836–1846), ki si je hitro pridobil krog bralstva. Že v četrtem letu izhajanja je imel okoli 300 naročnikov, to je toliko, kolikor jih je imel nemški časopis tržaškega Lloyda. Če izhajamo iz tega, da je italijansko verzijo Lloydo- vega časopisa v istem obdobju bralo 500 naročnikov in da je bilo na Osservatore Triestino naročenih 400 bralcev,52 visoko število naročnikov La Faville priča o znatnem zanimanju za kulturno-literarni segment družbenega življenja. Löwenthal se je očitno zave- dal, da je treba to vrzel zapolniti tudi na področju nemškega jezika in literature. Tako je leta 1838, ver- jetno kot odgovor na italijansko La Favillo, v Trstu ustanovil izrazito literarno obarvani nemški časopis, dvakrat mesečno izhajajoči list Adria. Süddeutsches Centralblatt für Kunst, Literatur und Leben. Šlo je pravzaprav za eksperiment, ki je v tržaško publici- stično krajino vpeljal nov tip časopisa, ki je poleg lokalnih novic in besedil o umetnosti sploh prvič iz- menično začel objavljati tudi prozo in liriko. Prva številka Adrie je izšla 1. januarja 1838, ti- skal jo je Giovanni Marenigh (1757/1758–1842), Löwenthalu pa je pri ustvarjanju časopisa prišlo še kako prav njegovo humanistično, jezikovno in široko literarno znanje. Prispevki v Adrii so obravnavali in osvetljevali italijansko-nemške medkulturne stike, kar je bilo na svoj način tudi vodilo italijanske La Faville, ki se je osredotočala na objavljanje prevodov nemških del v italijanščino (Lenau, Freiligrath, Klopstock).53 Kljub temu pa je šel Löwenthal v Adrii še korak dlje: prizadeval si je za širjenje italijanske kulture med nemško govorečim prebivalstvom ter se zavzemal za mirno sožitje Italijanov in Nemcev v skupnem pro- storu, ki so ga poseljevali. Adria je poročala o tržaškem gledališkem dogajanju, v literarnem delu je objavljala novele in priložnostno pesmi, pogosto pa tudi zgod- be izpod peresa nemških avtorjev, ki so se dogajale v italijanskem okolju. Nadalje so se bralci srečali s pre- vodi italijanskih avtorjev; med drugim so brali dela Feliceja Romanija (1788–1865), ki se je uveljavil kot avtor številnih libretov k Donizettijevim in Bellinije- vim operam, ter beneškega pesnika Luigija Car rerja (1801–1850). Časopis je imel posebno rubriko, ime- novano Italienische Schattenrisse (Italijanske silhue- te), ki je bila namenjena opisom italijanskih mest ter biografijam pomembnih ustvarjalcev in osebnosti iz italijanskega kulturnega življenja. Celo po številu ob- javljenih kritik so recenzije italijanskih močno prese- gle število recenzij nemških literarnih del, kar govori v prid tezi, da je Löwenthal deloval kot medkulturni posrednik in si je prizadeval izobraževati bralce ter jih povezovati ne glede na kulturni krog, iz katerega so prihajali. Poleg tega je Löwenthalu uspelo, da je k sodelovanju pritegnil skupino mladih avtorjev, ki jim 52 Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, str. 25. 53 Prav tam, str. 28. 521 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 je bilo v tistem času občinstvo še posebej naklonjeno; sem so sodili na Dunaju rojeni lirik in pripovednik Johann Nepomuk Vogl (1802–1866), arheolog, li- rik, dramatik in pripovednik Johann Gabriel Seidl (1804–1875),54 v Celovcu rojeni pesnik Paul Renn (1806–1860)55 in njegov znanec, ki je prav tako pri- hajal s Koroške, pripovednik in politik Adolf vitez Tschabuschnigg (1809–1877),56 ki je tedaj delal na tržaškem sodišču. Trst je bil Tschabuschniggova iz- hodiščna točka za odkrivanje Italije, potopise pa je objavljal tudi v ljubljanskih nemških časopisih. Nav- duševal se je nad Italijo, deželo harmonije, kjer sta bili narava in umetnost tesno povezani, kar je svoj- čas ugotavljal že Goethe. Tako Tschabuschnigg kot številni drugi avtorji, ki so pisali za Löwenthala, so menili, da je to dežela, ki jo je potrebno in vre- dno odkrivati, prepotovati in integrirati v kulturno stvarnost, tudi v duhovnem smislu. Med avtorji, ki so objavljali v Adrii, ne manjkajo niti številna druga odmevna imena tedanjega časa; med drugim so tu v nadaljevanjih tiskali zgodovinske romane Willibalda Alexisa (1798–1871)57 in dela Franza Dingelstedta (1814–1881).58 Adria si je zadala nalogo, da bralcev ne bo iskala zgolj med nemško govorečimi Tržačani, temveč si je urednik prizadeval, da bi k branju privabil tudi ob- činstvo zunaj regije, torej iz drugih delov Habsbur- ške monarhije. Njegov namen je bil izobraževati ter bralstvu predstaviti in približati zgodovino, kulturo, umetnost in književnost, pa tudi italijanski način raz- mišljanja in življenja. A tudi slovanske kulture Adria ni zanemarjala. Tako v časopisu naletimo na poročila o mladi »ilirski« poeziji in o prizadevanjih Ljudevita Gaja (1809–1872), da bi se uveljavil enotni »ilirski« jezik, kar je bila v tridesetih letih 19. stoletja aktualna tema, o kateri se je tudi v Adrii veliko razpravljalo.59 Žal je Adria kljub priljubljenosti med bralstvom za- tonila že po prvem letu izhajanja, saj je Löwenthal prevzel urednikovanje Lloydovega Journala in ni zmogel vihteti uredniške taktirke pri dveh časopisih hkrati. Zadnja številka Adrie je izšla na božični večer leta 1838. Po revolucionarnih dogodkih leta 1848 je bila ju- nija 1849 v okviru tržaškega Lloyda ustanovljena tako imenovana literarno-umetniška sekcija (Literarisch- -artistische Sektion des Österreichischen Lloyd), ki se je 54 Več o njem prim. Janko, Johann Gabriel Seidl, str. 87–96. 55 Bartsch, Renn, Paul. 56 Kucher, Adolf Ritter von Tschabuschnigg. 57 Berlinčan Willibald Alexis v nemški literarni zgodovini velja za utemeljitelja zgodovinskega romana v času meščanskega realizma. 58 Dingelstedt se je rodil blizu Marburga in je umrl na Dunaju, za časa življenja pa je bil znan kot dramaturg in gledališčnik; deloval je na odrskih deskah v Münchnu in Weimarju, na Dunaju pa je bil direktor dvorne opere in starega Burgtheatra na Michaelerplatzu (Großegger, Dingelstedt, Franz Freiherr von). 59 Lugnani, La cultura tedesca, str. 29. Več o tem: Cvirn, Stanko Vraz in Ljudevit Gaj, str. 113–122. ukvarjala z izdajanjem časopisov, v njenem okviru pa je delovala tiskarna. Septembra 1850 je pri založbi Avstrijskega Lloyda izšla prva številka nepolitičnega lista Illustriertes Familienbuch zur Unterhaltung und Belehrung häuslicher Kreise, namenjenega razvedrilu in izobraževanju vseh družinskih članov. Časopis je izhajal 15 let in je sploh eden prvih listov ne le v Trstu, temveč v vsem nemško govore- čem prostoru,60 ki je bil namenjen vsem generacijam ter je obravnaval intimne, družinske vrednote, vlogo in pomen varnega družinskega zavetja, a tudi vzgoj- na, izobraževalna, kulturno-zgodovinska in moralna vprašanja. Avstrijski Lloyd je ubral pravo založniško politiko, saj se je družinski časopis izkazal za do- bro naložbo: naklada je skokovito naraščala in se v kratkem času povzpela s 4.000 na 13.000 izvodov.61 Očitno je, da so pri Lloydu časopis začeli izdajati za- radi dobička, odločitev družbe je bila torej izključno gospodarsko motivirana. Želeli so zapolniti vrzel na tržišču ter bralcem predstaviti nov format časopisa, namenjen družinski zabavi: vsak družinski član je v široki paleti tem, ki jih je časopis ponujal, lahko našel kaj zase. A prvi vtis, da je šlo pri tem listu zgolj za lahko, trivialno branje, kljub temu vara. Med prvi- mi uredniki sta bila že večkrat omenjeni vsestranski Ignaz Papsch ter v Gradcu rojeni pesnik Faust Pach- ler (1819–1891), ki je objavljal pod psevdonimom C. Paul. Urednika sta znala k sodelovanju pritegniti velika imena iz literarnega sveta tedanjega časa. Med avtorji, zastopanimi v časopisu, so se znašli Franz Grillparzer (1791–1872), Paul Heyse (1830–1914), Theodor Fontane (1819–1898), Heinrich Laube (1806–1884) in Anastasius Grün (1806–1876),62 ne manjkajo pa tudi avtorice, med njimi Betty Pao li (1814–1894), ki je svoje pesmi objavljala tudi v ljub- ljanski literarni prilogi »Laibacherice« Blätter aus Krain, in Amely Bölte, pravzaprav Amalie Charlotte Elise Marianne Bölte (1811–1891), ki je bila prav tako znana v slovenskem prostoru, saj je svoje raz- vedrilne novele v devetdesetih letih 19. stoletja ob- javljala tudi v literarni prilogi Marburger Zeitung.63 V šestdesetih letih 19. stoletja sta sodelavca lista postala še v Trstu živeča literata, lirik Robert Ha- merling (1830–1889) in – kar je morda bolj nena- vadno – kapitan in kartograf Heinrich von Littrow (1820–1895), ki se je mimogrede poizkusil še kot 60 Šele leto zatem je začel znani dramatik, pripovednik in publi- cist Karl Gutzkow (1811–1878), avtor škandaloznega roma- na Wally, die Zweiflerin, v Leipzigu izdajati družinski zabavni list Unterhaltungen am häuslichen Herd, ki mu je leta 1853 prav tako v Leipzigu sledil še časopis Die Gartenlaube, izdajal pa ga je Ernst Keil (1816–1878). 61 Lugnani, La cultura tedesca, str. 46. 62 Prav tam, str. 48. 63 Leta 1891 je bila v nedeljski prilogi mariborskega lista Sonn- tags-Beilage der »Marburger Zeitung« objavljena njena novela In Lothringen, ki se dogaja v majhnem francoskem mestecu (Kramberger, Autorinnen in der Sonntags-Beilage, str. 50– 51). 522 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 pesnik in dramatik. Poleg tega sta v krog sodelav- cev sodila še dva znana kranjska ustvarjalca: Ludwig Ißleib (1827–1882) in Peter pl. Radics (1836–1912), predvsem slednji je v tržaškem ilustriranem družin- skem listu objavljal kulturno-zgodovinske, a tudi li- terarno obarvane razprave.64 Zadnji letnik časopisa je izšel leta 1865. Časopis, ki je tržaško publicistično pokrajino so- oblikoval dobrih 67 let, pa je bil Triester Zeitung. Prvič je izšel leta 1851. Ko se je namreč, kot ome- njeno, uredništvo Lloydovega nemškega Journala ko- nec leta 1848 preselilo na Dunaj, je Jakob Löwenthal najprej poskrbel za novo podobo časopisa, nato pa se je leta 1851 vrnil v Trst, kjer je s celovškim publici- stom Franzem Ernstom Pipitzem (1815–1899)65 za- čel urejati novoustanovljeni tržaški dnevnik Triester 64 Lugnani, La cultura tedesca, str. 49; prim. tudi Žigon, Zgodo- vinski spomin Kranjske, str. 143–148. 65 Lebensaft, Pipitz, Franz (Ernst). Zeitung;66 Pipitz je pozneje postal njegov lastnik. Do zadnje številke, ki je izšla 2. novembra 1918, je Trie- ster Zeitung ostal zvest svojim prvotnim smernicam in je kot uradni časopis v nemškem jeziku zastopal inte- rese dunajske vlade. Vsebinsko se je posvečal politič- nim in ekonomskim temam, pri čemer ni šlo toliko za temeljito in natančno poročanje s političnega parketa, temveč bolj za kratke, jedrnate članke brez kakršnih koli osebno obarvanih komentarjev in mnenj. Kot za- nimivost velja omeniti, da je Triester Zeitung še leta 66 V letih 1853–1859 sta Löwenthal in Pipitz urejala tudi stro- kovni list, namenjen pomorstvu, Österreichische Marine-Zeit- schrift, kar ni presenetljivo, saj je bil Pipitz kot namestnik taj- nika tržaške trgovinske in obrtne zbornice za to nalogo daleč najprimernejši. Ko se je Löwenthal konec petdesetih let spet vrnil na Dunaj, je tam prevzel urednikovanje poluradnega lista Österreichische Zeitung, ki velja za naslednika časopisa Journal des österreichischen Lloyd. Omeniti velja še, da so v Lloydovi ti- skarni od novembra 1848 do januarja 1850 tiskali tudi gospo- darsko glasilo Der Freihafen von Triest, ki je izhajalo dvakrat tedensko (Lugnani, La cultura tedesca, str. 50). Illustriertes Familienbuch zur Unterhaltung und Belehrung häuslicher Kreise, zv. IX, 1859 (vir: Österreichische Nationalbibliothek). 523 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 1866 popolnoma ignoriral in zanikal obstoj Kraljevi- ne Italije, mnogo raje je tematiziral vpliv politike na razvoj industrije ali poročal o poljedelskih vprašanjih ter poslovnih potezah in življenju v Trstu. Poleg tega je nekaj prostora namenjal kulturi; poleg gledaliških kritik, ki jih je največkrat prispeval pesnik, pripove- dnik in dramatik Robert Hamerling (1830–1889), se je časopis pogosto razpisal o nemško-avstrijskih kro- gih v Trstu in o kulturnih dogodkih, v podlistku pa je objavljal potopise ali zgodovinske razprave.67 V osemdesetih letih 19. stoletja je prišlo do raz- dora med nemško govorečim prebivalstvom Trsta. Poleg Triester Zeitung in njegovih somišljenikov, ki so ubrali pot umirjene konservativne politike, zveste cesarski hiši, so bili od šestdesetih let dalje v Trstu iz leta v leto vedno glasnejši ustavoverni liberalci. Za- radi nasprotij med taboroma je Triester Zeitung leta 1880 dobil konkurenco, in sicer Triester Tagblatt.68 67 Prav tam, str. 51. 68 V tem času so v Trstu izhajala še nekatera druga publicistična Časopis izkazuje nekaj vzporednic z dvanajst let prej ustanovljenim glasilom kranjskega nemštva Lai- bacher Tagblatt. Vse do njegovega zatona leta 1918 glasila, kot so bili Triester lose Blätter (1883), ki jih je ustano- vil tedanji urednik dnevnika Triester Zeitung Julius Netter. Časopis je že po nekaj mesecih izhajanja zatonil, saj je bilo uredniku Netterju očitano žaljenje časti, izrečene denarne ka- zni pa Netter ni mogel poravnati (Monti Orel, I giornali trie- stini, str. 602). V začetku januarja 1884 je Netter začel najprej tedensko, od 4. oktobra dalje pa trikrat mesečno izdajati še satirično glasilo Triester pikante Blätter (1884), ki se prav tako ne more pohvaliti z dolgotrajnim izhajanjem. Isto usodo je zaradi Netterjevega ostrega jezika delila tudi njegova tretja publikacija Triester fliegende Blätter, ki je izhajala od maja do oktobra 1884 in se je v podnaslovu imenovala humoristični, nepolitični, komercialni, feljtonistično-beletristični list (prav tam, str. 604–605). Med časopise, ki jih je izdajal Netter, sodi še politično-gospodarski list Adriatische Post, ki ga je začel izdajati, ko je izgubil uredniško mesto pri Triester Zeitung. Časopis je izhajal od 1. julija 1884 do 1. julija 1885, in sicer dvakrat mesečno, Netter pa je bil njegov lastnik in urednik (prav tam, str. 609). Poleg tega je Netter od junija 1887 do marca 1888 izdajal še naslednika časopisa Adriatische Post – Neue adriatische Post (prav tam, str. 618). Archiv für Seewesen, let. VII, 1872 (vir: Biblioteca Civica Attilio Hortis). 524 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 se vsebinska zasnova Triester Tagblatta ni bistveno spreminjala: na prvi strani je časopis navadno prina- šal uvodnik in rubriko Unsere Telegramme (Naši tele- grami), ki sta ji sledili rubrika Localchronik (Lokalna kronika) ter rubrika, namenjena aktualnim politič- nim temam doma in na tujem (Zadnje novice). Tretja stran je bila namenjena trgovskim in prometnim no- vicam (Handel und Verkehr) ter kulturni rubriki, ime- novani Feuilleton; na zadnji strani je časopis objavljal široko paleto oglasov, s katerimi je lahko vsaj delno financiral svoje izhajanje. V nekaterih obdobjih je ju- tranjik prinašal tudi novice iz gledališča, umetnosti in literature (Theater, Kunst und Literatur).69 Poleg naštetih časopisov so v Trstu 19. stoletja, predvsem od šestdesetih let dalje, izhajali številni li- sti, namenjeni različnim strokam, na primer pomor- stvu, stenografiji, filateliji in podobno, za kratek čas pa tudi dva literarna časopisa. Že leta 1865 je začel 69 Monti Orel, I giornali triestini, str. 585–586. izhajati mesečnik Archiv für Seewesen,70 ki je objav- ljal najnovejša spoznanja in odkritja s področij nav- tike, ladjedelništva, strojništva, artilerije in vodogra- denj, pa tudi sezname najnovejše strokovne literature ter bibliografijo pomorstva. Archiv so v prvem letu izhajanja tiskali pri Lloydu, od junija 1866 je prihajal iz tiskarskih strojev dunajskega tiskarja Wallishaus- serja, že naslednje leto (1867) pa je urednik Johannes Ziegler, ki je bil hkrati izdajatelj in založnik lista, za- ložništvo in tisk mesečnika zaupal hiši Carl Gerold's Sohn. Strokovni list je izhajal do leta 1872 ter so ga vsa leta pošiljali naročnikom in drugim zainteresira- nim bralcem v Trst. Leta 1866 so se svojega strokovnega glasila razve- selili tudi filatelisti, in sicer so list Der Briefmarken- -Anzeiger tiskali pri Lloydu tako v italijanskem kot tudi v nemškem jeziku.71 V začetku sedemdesetih let, od januarja do aprila 1871, so med bralce prihajale 70 Prav tam, str. 529–530. 71 Prav tam, str. 532. Vabilo k prednaročilu časopisa Triester Rundschau (vir: Biblioteca Civica Attilio Hortis). 525 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 tržaške trgovske novice Triester Handelsnachrich- ten, v letih 1871–1873 Stenographische Zeitung aus Triest,72 leta 1877 za kratek čas gospodarsko glasilo Marktbericht in od decembra 1879 do začetka aprila 1880 še list Orientalischer Correspondent, namenjen novicam z Vzhoda.73 Le slabega pol leta, od decem- bra 1881 do maja 1882, je izhajal mesečnik Triester Führer, ki je v podnaslovu sporočal, da prinaša opise o materialnem in duhovnem življenju Trsta in oko- lice (Rundschau über das materielle und geistige Leben Triests und der Nachbarländer), nadomestil pa ga je časopis Triester Rundschau, ki je – verjetno do leta 1915 – izhajal štirikrat letno in ga je urejal neki E. Schatzmayer, sicer avtor knjižic Dalmatien in Triest und Umgebung.74 Konec osemdesetih je v mestu izha- jal dvomesečnik Eintracht, namenjen železniškemu 72 Prav tam, str. 554–557. 73 Prav tam, str. 582. 74 Prim. prenumeracija na Triester Rundschau (Biblioteca Civica Attilio Hortis, sig. Misc. 0200 01631). in pomorskemu prometu v Trst in iz njega,75 v za- četku devetdesetih let so poseben časopis, Der Zoll- wart, namenili carinam,76 trgovino in politiko pa je obravnaval od poletja 1886 do februarja 1887 izhaja- joči časopis Tergeste, ki je v vsebinski zasnovi posne- mal Triester Zeitung in Triester Tagblatt. Sestavljale so ga namreč rubrike: dnevni pregled dogajanja, pre- gled aktualne politike ter rubrika, namenjena trgovi- ni in gospodarstvu, poleg tega pa je imel časopis tudi podlistek, v katerem je precej skromno, a vendarle obravnaval novice iz sveta umetnosti, gledališča in književnosti.77 Za konec velja omeniti, da sta poleg Löwenthalo- ve Adrie v Trstu izhajala še dva časopisa, namenjena širjenju kulture in literature. Kot je mogoče razbrati 75 Monti Orel, I giornali triestini, str. 614. 76 V zadnjih letih 19. in v začetku 20. stoletja so v Trstu izhajali tudi nekateri drugi časopisi, ki pa so kmalu prenehali prihaja- ti med bralce ali pa so jih izdajala različna društva in podobne organizirane skupine (prim. prav tam, str. 635–639, 659, 671). 77 Prav tam, str. 615. Kronološki pregled nemških časopisov, ki so izhajali v Trstu v 18. in 19. stoletju 1. Triester Weltkorrespondent 1781–1782 2. Triester Kaufmannsalmanach für das Jahr 1782 1782 3. Triester politische und Handlungs-Zeitung 1784 4. Nachrichten und Vorfallenheiten der See- und Handelsstadt Triest 1786 5. Journal des österreichischen Lloyd 1836–1849 6. Handels- und Seeberichte des Oesterreichischen Lloyds 1837–1838 7. Adria. Süddeutsches Centralblatt für Kunst, Literatur und Leben 1838 8. Der Freihafen von Triest 1848–1850 9. Illustriertes Familienbuch zur Unterhaltung und Belehrung häuslicher Kreise 1850–1865 10. Triester Zeitung 1851–1918 11. Österreichische Marine-Zeitschrift 1853–1859 12. Archiv für Seewesen 1865–1872 13. Der Briefmarken-Anzeiger 1866 14. Der Zwischenakt 1867 15. Triester Handelsnachrichten 1871 16. Stenographische Zeitung aus Triest 1871–1873 17. Marktbericht 1877 18. Orientalischer Correspondent 1879–1880 19. Der Zwischenakt. Triester Kunst- und Literaturblatt 1880 20. Triester Sonntag-Journal 1880–1881 21. Triester Tagblatt 1880–1918 22. Triester Journal 1881–1886 23. Triester Führer (se nadaljuje kot Triester Rundschau) 1881–1882 (do 1915) 24. Triester lose Blätter 1883 25. Triester pikante Blätter 1884 26. Triester fliegende Blätter 1884 27. Adriatische Post 1884–1885 28. Eintracht 1886–1887 29. Tergeste 1886–1887 30. Neue adriatische Post 1887–1888 31. Der Zollwart 1891–1892 32. Eintracht. Zeitschrift zur Förderung der Interessen des Turvereins »Eintracht« 1896–1915 33. Die Woche 1902 34. Triester Korrespondenz 1909 526 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 iz sekundarne literature, so tu že jeseni 1867 tiska- li časopis Der Zwischenakt, vendar pa niti v Trstu niti v Ljubljani in na Dunaju ali v nemških knjižni- cah in arhivih (Mannheim, Stuttgart, München) ni ohranjene nobene številke.78 Monti Orel navaja, da je bilo časopis, ki je bil glede na naslov (ta pomeni »med dvema dejanjema«) namenjen gledališču, mo- goče najti na policijskih seznamih, vendar pa razen te navedbe o njem ni zaznamkov.79 Dobro desetle- tje pozneje, leta 1880, v Trstu spet izide istoimenski časopis, namenjen umetnosti, literaturi in gledališču, kar bi utegnilo pomeniti, da je šlo za naslednika ča- sopisa iz leta 1867. Uredniške vajeti je prevzel po- litik Giovanni Oliva (1852–1920),80 a je izdajanje časopisa kmalu opustil in raje začel urejati (verjetno finančno bolj obetajoči) nedeljski list Triester Sonn- tag-Journal, namenjen obrti, trgovini in prometu, v časopisne stolpce pa so zašle tudi novice iz sveta umetnosti, gledališča in književnosti. Lastnik časopi- sa, ki je vlekel vajeti v ozadju, je bil Friedrich Vinzenz Dewald, verjetno iz premožnejše tržaške družine, ki je imel smisel za dobiček in je poskušal časopis čim bolj uspešno tržiti. Kljub aktualnim vsebinam pa se časopisu ni uspelo dolgo obdržati na trgu, po manj kot letu dni ga je nadomestil prav tako Dewaldov Triester Journal,81 ki je od februarja 1881 izhajal v italijanskem, francoskem in angleškem jeziku, sredi oktobra 1881 pa je začela izhajati še nemška izda- ja. Zaradi kozmopolitske narave in večjezičnosti se je časopis nekaj časa v podnaslovu imenoval Journal international.82 V začetku 20. stoletja sta v Trstu iz- hajali še dve publicistični glasili, ki pa nista bistveno zaznamovali tržaške časopisne krajine, prav tako pa sta med bralce prihajali le kratek čas. To sta bila Die Woche (1902) in Triester Korrespondenz (1909).83 Kot je bilo v navadi, so izhajala tudi nekatera dru- štvena glasila v nemščini, na primer Eintracht. Zeit- schrift zur Förderung der Interessen des Turvereins 78 Istoimenski gledališki časopis je v letih 1859–1871 izhajal na Dunaju. Tiskali so ga pri Wallishausserju, urejal pa ga je nemški pisatelj in skladatelj Adolf Schirmer (1821–1886). Možno je, da so po dunajskem zgledu podoben list namera- vali izdajati tudi v Trstu. 79 Monti Orel, I giornali triestini, str. 537. 80 Oliva se je rodil v tržaški delavski družini in se pri štirinajstih zaposlil kot stavec v tiskarni Avstrijskega Lloyda. Že kot mla- denič je simpatiziral z iredentističnimi in republikanskimi gi- banji, ki so bila povezana z Garibaldijem, somišljeniki pa so se zbirali okoli družbe Società operaia Triestina. V zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja se je zapisal socialističnim ide- jam in urejal časopis Il Lavoratore (Maserati, Oliva, Giovan- ni). 81 Monti Orel, I giornali triestini, str. 585. 82 Novembra 1881 se je časopis preimenoval v Triester Journal international, v podnaslovu pa dodajal, da se ukvarja s po- ljedelskimi in finančnimi vprašanji, industrijo, pomorstvom, prometom, znanostjo in kulturo (»Organ für Agrikultur, Fi- nanzwesen, Industrie, Marine, Verkehr, Wissenschaft & Kunst«). Od decembra 1881 do leta 1886 so časopis tiskali na Dunaju (Monti Orel, I giornali triestini, str. 588–589). 83 Pagnini, I giornali di Trieste, str. 341–342. »Eintracht« (1896–1915), mesečnik telovadnega društva Eintracht (Sloga).84 Sklep Tržaška medijska krajina in časopisi, ki so v nem- ščini izhajali od poznega 18. do konca 19. stoletja, so odraz časa, v katerem so prihajali med bralce, ter odslikavajo politične, gospodarske, družbene in kul- turne razmere svoje dobe. Trst je bil, kot pišeta Ma- gris in Ara, do leta 1848, torej »do izbruha narod- nostnih bojev«,85 talilni lonec kultur, kar se odraža tudi v časopisju, ki je bilo namenjeno pretoku infor- macij. Časopisi so bili forumi za izmenjavo različnih pogledov ter so omogočali stik med različnimi sku- pnostmi in kulturnimi elementi v mestu. A medtem ko so številni Nemci v Trst prihajali in iz mesta od- hajali, ne da bi ga zares (s)poznali, na primer literat in urednik Paul Frisch ali lirik Robert Hamerling, in je bilo osrednje nemško Schillerjevo društvo – čeprav navidezno vpeto v kulturno dogajanje – pravzaprav tujek v mestu, je sčasoma prihajalo do vse večjih na- petosti med italijanskim in slovenskim elementom, ki sta bila za razliko od Avstrijcev, Nemcev in Grkov neposredno vezana na svoje narodnostno ozemlje.86 Proti koncu 19. stoletja je Trst postopoma izgubljal primat avstrijskega mesta ter avstrijsko podobo, itali- janskost oziroma italianità pa se je iz kulturne sesta- vine vedno bolj spreminjala v politični smoter, kar se je odražalo tudi na področju publicistike. Najpomembnejši tržaški časopisi, če pomislimo na naklado in njihov vpliv, so v Trstu izhajali v ita- lijanščini, slovenščini in nemščini, pri čemer je bil delež nemškega in slovenskega tiska znatno nižji od italijanskega, ki je predstavljal skoraj 80 odstotkov tiskanih medijev v mestu. Nemško časopisje, izha- jajoče konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja, je bilo cenjeno, razširjeno in brano, že v drugi polovici 19. stoletja pa se je vpliv nemškega časopisja zmanjševal. Razen uradnega tržaškega dnevnika Triester Zeitung, ki je za več kot pol stoletja soustvarjal tržaško publi- cistično stvarnost, so se rojevali le časopisi, ki so raz- meroma hitro utonili v pozabo. V letih 1863–1902 je delež nemškega tiska v Trstu znašal le še 2,6 odstot- ka. Na pomenu so vedno bolj pridobivali italijanski listi, ki so odslej narekovali in spodbujali gospodarski in kulturni utrip mesta. Začetki nemške publicistike v Trstu v 18. stole- tju so bili plod zasebnih pobud, usmerjala jih ni niti država niti gospodarstvo, prav tako nihče ni imel namena, da bi postavljal pod vprašaj ali celo ogrožal 84 Časopis pod signaturo 178 hrani tržaška knjižnica Biblioteca Civica Attilio Hortis. Poleg nemškega društva Eintracht sta v Trstu delovala še slovensko društvo Sokol in italijansko Società Triestina di Ginnastica (več o društvih Reimann, Die Deutschen in Triest 1880–1920, str. 241–243). 85 Ara in Magris, Trst, obmejna identiteta, str. 21. 86 Prav tam, str. 22. 527 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 italijanskost mesta. V predmarčnem obdobju je po- leg časopisov, namenjenih gospodarstvu in trgovini, izhajalo nekaj literarnih in kulturnih listov, večino- ma tednikov, ki so objavljali tako dela nemških ka- kor tudi italijanskih avtorjev ter avtorjev s Kranjske (v nemščini), uredniki pa so bili priznani literati, na primer Jakob Löwenthal in Friedrich Martin Bo- denstedt. Ti časopisi so bili izjemnega pomena tudi v širšem nemško govorečem prostoru tedanjega časa, saj so bili njihovi sodelavci ugledni literati, znani ši- rom monarhije in v nemških deželah. Tako smemo na primer Löwenthala označiti za idejnega nosilca uspešne tržaške kulturno-literarne publicistike, ki je zasledoval en sam cilj. Želel je, da bi se njegov kul- turno in literarno zasnovani časopis Adria enako- vredno kosal z Lloydovim gospodarsko-političnim časnikom Journal des österreichischen Lloyd. Časopisa sta se namreč razlikovala po vsebini, funkciji in kro- gu bralstva, ki sta ga nagovarjala. A temeljni cilj je bil isti: izmenjava idej s področja kulture in politike. Pomembno vlogo med nemškimi časopisi, tiskanimi v Trstu, je imel tudi Illustriertes Familienbuch, ki je med bralce prišel sredi 19. stoletja; velja za prvi »dru- žinski« časopis v nemško govorečem prostoru, ki je izobraževal, razsvetljeval in poučeval vse generacije in sloje prebivalstva ter s tem širil kulturna obzorja. Prav na tem primeru se izvrstno pokaže dobro so- delovanje kulture in gospodarstva, saj so pri Lloy- du pravilno zaznali potrebo po tovrstnem časopisu, ta pa je gospodarski družbi kaj hitro začel prinašati nenadejane dobičke. Hitro se je namreč izkazalo, da njegov domet nista bila le Trst in Avstrija, temveč je dosegel tudi bralstvo v nemških deželah. Njegov uspeh pa je idejne snovalce pri Lloydu spodbudil, da so za kratek čas začeli izdajati tudi italijansko inačico časopisa, ki so ji dali naslov Lettute di famiglia (Bra- nje za vso družino) in je izhajala do leta 1860. V tem prepoznamo prepletanje idej in kultur, predvsem pa sožitje, ko je šlo za gospodarski interes. Za razliko od literarno obarvane publicistike v Tr- stu do leta 1865 so bili nemški časopisi druge polovice 19. stoletja velikokrat namenjeni posameznim ožjim strokovnim področjem, izdajala so jih različna društva ali interesne skupine in širše javnosti niti niso dosegli. Njihov vpliv je bil vedno manjši, dokler nemška publi- cistika v 20. stoletju ni povsem zamrla. Morda se prav na časnikarskem področju najbolje zrcali misel Ma- grisa in Are, da je Trst literatura, kajti tržaškost domu- je v literaturi. Kljub vsakdanjim stikom med posame- zniki so namreč različne skupine v Trstu vedno živele v »nezaupljivem medsebojnem nepoznavanju«.87 Tako so bile tudi življenjske razmere tržaških Nemcev dru- gačne od razmer Nemcev v drugih deželah. Vedno pa je vse najbolje povezovala prav literatura, bodisi kul- turno-literarni časopisi bodisi podlistki z vsebinami s področja umetnosti, gledališča in književnosti – in zdi 87 Prav tam, str. 25–28. se, da so k razumevanju povezovalne vloge književ- nosti in kulture pomembno prispevali prav časopisi, tudi nemški, ki so na svojih straneh omogočili, da je ta univerzalni element v multikulturnem pristaniškem mestu dosegel svojo publiko. VIRI IN LITERATURA ČASOPISNI VIRI Adria. Süddeutsches Centralblatt für Kunst, Literatur und Leben, 1838. Archiv für Seewesen, 1865–1872. Illustriertes Familienbuch des österreichischen Lloyd, 1850–1865. Journal des österreichischen Lloyd, 1836–1849. Österreichische Marine-Zeitschrift, 1853–1859. Triester Rundschau, 1881–1915. Triester Tagblatt, 1880–1918. Triester Zeitung, 1851–1918. LITERATURA Anonimno: Correspondenz. Aus Triest. [Physiogno- mie der Gesellschaft, Männer und Frauen, Car- neval]. Zeitung für die elegante Welt, št. 55 (18. 3. 1837), str. 219–220. Ara, Angelo in Magris, Claudio: Trst, obmejna iden- titeta. Ljubljana: Študentska založba, 2001. Bartsch, K.: Renn, Paul (1806–1860), Schriftstel- ler. Österreichisches Biographisches Lexikon: http:// www.biographien.ac.at/oebl/oebl_R/Renn_ Paul_1806_1860.xml, 12. 6. 2019. Brecelj, Marijan: Tommasini, Giuseppe (1710– 1776). Slovenska biografija. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU 2013, dostop: http://www.sloven- ska-biografija.si/oseba/sbi709259/#slovenski-bi- ografski-leksikon, 23. 6. 2019. Breschi, Marco, Aleksej Kalc in Elisabetta Navar- ra: La nascita di una città. Storia minima della popolazione die Trieste secc. XVIII–XIX. Storia economica e sociale di Trieste I. La città dei gruppi 1719–1918 (ur. Roberto Finzi in Giovanni Pan- jek). Trieste: Lint, 2001, str. 69–237. Castro, Diego de: La questione die Trieste. L'azione politica e diplomatica italiana dal 1943 al 1954. Trieste: Edizioni Lint, 1981. Cvirn, Janez: Stanko Vraz in Ljudevit Gaj. Stan- ko Vraz: 1810–1851: zbornik referatov ob dvestoti obletnici rojstva. Ormož: Zgodovinsko društvo, 2010, str. 113–122. Dor, Milo: Triest als Stadt zwischen drei Welten. Triest. Die Stadt zwischen drei Welten. Ein litera- risches Lesebuch (ur. Helmut Eisendle). München: Piper Verlag, 1994, str. 49–62. Dor, Milo: Triest. Stadt zwischen drei Welten. Mit- teleuropa. Mythos oder Wirklichkeit. Auf der Suche 528 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 nach der größeren Heimat (ur. Milo Dor). Salz- burg: Otto Müller, 1996, str. 135–149. Dular, Anja: Dunajski tiskar, založnik in knjigotržec Johann Thomas Trattner in slovenski knjižni trg 18. stoletja. Kronika 55, 2007, št. 1, str. 1–12. Dular, Anja: Johan Thomas Edler von Trattner (1719–1798) and the Slovene book market of the 18th century. Kommunikation und Information im 18. Jahrhundert: das Beispiel der Habsburgermonar- chie (ur. Johannes Frimmel in Michael Wöger- bauer). Wiesbaden: Harrassowitz, 2009, str. 45– 54. Gombač, Boris M.: Trst–Trieste – dve imeni, ena identiteta: sprehod čez historiografijo o Trstu 1719– 1980. Trst: Tržaška založba, 1993. Gorian, Rudj: Editoria e Informazione a Gorizia nel Settecento: La »Gazetta Goriziana«. Trieste: De- putazione di Storia Patria per la Venezia Giulia, 2010. Großegger, Elisabeth: Dingelstedt, Franz Freiherr von (1814–1881), Schriftsteller, Theaterdirektor und Dramaturg. Österreichisches Biographisches Lexi- kon: https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_D/ Dingelstedt_Franz_1814_1881.xml, 12. 6. 2019. Hösler, Joachim: Slowenien. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Regensburg, München: Verlag Fried- rich Puster, Südosteuropa Gesellschaft, 2006. Janko, Anton: Johann Gabriel Seidl als Beiträger der Carniolia und des Illyrischen Blattes. Benachrich- tigen und vermitteln: deutschsprachige Presse und Literatur in Ostmittel- und Südosteuropa im 19. und 20. Jahrhundert (ur. Mira Miladinović Zala- znik, Stefan Sienert in Peter Motzan). München: IKGS, 2007, str. 87–96. Kalc, Aleksej: Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju. Ko- per: Založba Annales, 2008. Keber, Katarina: Zdravstvene reforme Marije Tere- zije in Gerarda van Swietna. Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spomi- nom (ur. Miha Preinfalk in Boris Golec). Ljub- ljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/Založba ZRC, 2018, str. 407–420. Kordesch, Leopold: Liebeserklärung des Redakteurs an seine verehrten Abonnenten. Carniolia. Zeit- schrift für Kunst, Literatur, Theater und geselliges Leben, let. 1, št. 2 (4. 5. 1838), str. 6. Kramberger, Petra: Autorinnen in der Sonntags- -Beilage der »Marburger Zeitung« (1886–1898). »Das rechte Gespräch: keine(r) ringt nach Geltung, aber jede(r) kommt zur Geltung!«: Beiträge zur deutschen und österreichischen Literatur der Jahr- hundertwende vom 19. zum 20. Jahrhundert (ur. Mariana-Virginia Lazarescu in Delia Cotârlea). Berlin: WVB, 2018, str. 39–45. Kucher, Primus-Heinz (ur.): Adolf Ritter von Tscha- buschnigg (1809–1877): Literatur und Politik zwi- schen Vormärz und Neoabsolutismus. Wien: Böh- lau, 2006. Lebensaft, Elisabeth, Christoph Mentschl in R. Ul- lik: Schwarzer von Heldenstamm, Ernst (1808– 1860), Journalist und Politiker. Österreichisches Biographisches Lexikon: https://www.biographien. ac.at/oebl/oebl_S/Schwarzer-Heldenstamm_ Ernst_1808_1860.xml, 14. 6. 2019. Lebensaft, Elisabeth: Pipitz, Franz (Ernst) (1815– 1899), Schriftsteller und Journalist. Österreichisches Biographisches Lexikon: http://www.biographien. ac.at/oebl/oebl_P/Pipitz_Franz_1815_1899.xml, 13. 6. 2019. Ličen, Daša: »Manjšine« in »večine« v prikazih trža- ške zgodovine: med nacionalnimi in kozmopolit- skimi narativi. Nemi spomin: manjšine med obrob- jem in ospredjem (ur. Saša Poljak Istenič et al.). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2017, str. 103–122. Lugnani, Silvana de: La cultura tedesca a Trieste dal- la fine del 1700 al tramonto dell ’Impero absburgico. Trieste: Edizioni »Italo Svevo«, 1986. Maserati, Ennio: Oliva, Giovanni (1852–1920), Politiker. Österreichisches Biographisches Lexikon: https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_O/ Oliva_Giovanni_1852_1920.xml, 12. 6. 2019. Merkù, Paolo: La presenza slovena nella città pre- emporiale. Storia economica e sociale di Trieste I. La città dei gruppi 1719–1918 (ur. Roberto Finzi in Giovanni Panjek). Trieste: Lint, 2001, str. 273– 291. Miladinović Zalaznik, Mira: Das erste Laibacher belletristische Journal Carniolia (1838–1844) und die redaktionelle Tätigkeit seines Gründers Leopold Kordesch. Deutschsprachige Öffentlichkeit und Presse in Mittelost- und Südosteuropa (1848– 1948). Iaşi, Konstanz: Editura Universitǎţii »Al. Cuza«, Hartung-Gorre, 2008, str. 167–181. Monti Orel, Silvana: I giornali triestini dal 1863 al 1902. Trieste: Lint, 1976. Opela, Anna: »Vom Strande der Adria« – Aspek- te der deutsch-österreichischen Kultur in Triest 1866–1871. Literatur und Nation: die Gründung des Deutschen Reiches 1871 in der deutschsprachi- gen Literatur (ur. Klaus Amann in Karl Wagner). Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 1996, str. 439–458. Pagnini, Cesare: I giornali di Trieste dalle origino al 1970. Milano: Centro Studi, 1959. Peternel, Mojca Marija: Tržaško obdobje Journal des oesterreichischen Lloyd (1836–1848). Časopis za zgodovino in narodopisje 77, 2006, št. 4, str. 16–45. Pirjevec, Jože: »Trst je naš!« Boj Slovencev za morje 1848–1954. Ljubljana: Nova revija, 2007. Previšić, Boris: »Das Gespenstergerede von einem Mitteleuropa« – die Imagination eines Un-Orts. Der Gast als Fremder: Narrative Alterität in der Literatur (ur. Evi Fountoulakis in Boris Previšić). Bielefeld: transcript Verlag, 2011, str. 113–136. 529 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–5302019 Reimann, Reinhard: Die Deutschen in Triest 1880– 1920. Das Verhältnis der deutschen Bevölkerung in der Adriastadt zu Italienern und Slowenen vom Be- ginn der nationalpolitischen Auseinandersetzungen bis zur Eingliederung der Stadt in das Königreich Italien (doktorska disertacija). Graz, 2017. Stemplinger, Eduard: Bodenstedt, Friedrich von. Neue Deutsche Biographie: https://www.deutsche-bio- graphie.de/pnd118512293.html#ndbcontent, 13. 6. 2019. Trampus, Antonio: Tradizione storica e rinnovamento politico. La cultura nel Litorale Austriaco e nell ’Istria tra Settecento e Ottocento. Gorizia: Istituto giuliano di storia cultura e documentazione, 1990. Usberghi, Giovanni: Der Lloyd in Triest gestern – heu- te – morgen. Vom Österreichischen Lloyd zum Lloyd Triestino. Triest: Lloyd Triestino di Navigazione S.p.a., 1987. Wurzbach, Constantin von: Biographisches Lexi- kon des Kaiserthums Österreich. Wien: Verlag der Universitäts-Buchdruckerei von L. C. Zamarski, 1866 (zv. 15), 1868 (zv. 19), 1870 (zv. 21), 1876 (zv. 32). Zala, Sacha (ur.): Die Moderne und ihre Krisen. Stu- dien von Marina Cattaruzza zur europäischen Ge- schichte des 19. und 20. Jahrhunderts. Göttingen: V&R unipress, 2012. Žigon, Tanja: Ludvik Germonik in Peter Pavel pl. Radics – ustanovitelja Grillparzerjevega društva na Dunaju. Kronika 57, 2009 (V zlatih črkah v zgodovini. Razprave v spomin Olgi Janša-Zorn), izr. št., str. 317–328. Žigon, Tanja: Zgodovinski spomin Kranjske: življe- nje in delo Petra Pavla pl. Radicsa (1836–1912). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009. Z U S A M M E N F A S S U N G Die deutschen Zeitungen in Triest im 18. und 19. Jahrhundert Im vorliegenden Beitrag werden die deutschspra- chigen Zeitungen und Zeitschriften systematisch dargestellt, die im späten 18. und im 19. Jahrhun- dert die Triester Presselandschaft mitgestaltet haben. Einleitend wird die kulturelle Lage in Triest mit be- sonderem Hinblick auf den publizistischen Bereich besprochen, es folgt die detaillierte Beschreibung der deutschsprachigen Presseorgane, ihre Entstehungs- geschichte und Einbettung in Zeit und Raum. Im Vordergrund stehen die Fragen, wie ein Zeitungsun- ternehmen finanziert wurde, was die grundlegende inhaltliche Ausrichtung der Zeitungen war, wer die Redakteure und Mitarbeiter der jeweiligen Presseor- gane waren, wie lange sich die einzelnen Zeitungen auf dem Markt behaupten konnten und wie sie die Presselandschaft Triests beeinflusst haben. Auf keinem Gebiet der Habsburgermonarchie war auf einem so kleinen Raum die Bevölkerung derart ethnisch gemischt wie in Triest. Die Stadt war ein regelrechter kultureller Schmelztiegel. Wie in anderen Gegenden, so spiegelten auch die Zei- tungen in Triest das politische, wirtschaftliche und gesellschaftliche Leben wider. Die auflagenstärkeren und einflussreicheren Triester Zeitungen erschienen in drei Sprachen, und zwar: Italienisch, Slowenisch und Deutsch. Im 18. und zu Beginn des 19. Jahrhun- derts. Genossen die auf Deutsch verfassten Presse- erzeugnisse weite Verbreitung, danach ging ihre Be- deutung zurück. Die Anfänge der deutschen Publizistik in Triest waren das Ergebnis privater Initiativen ohne staatli- che Lenkung und selbstverständlich ohne Absicht, die italianità der Stadt zu bedrohen. Im Vormärz sind neben Zeitungen, die sich wirtschaftlichen, po- litischen und Handelsfragen widmeten, auch einige literarische und kulturelle Zeitungen erschienen, welche sich zum Ziel setzten, Brücken zwischen verschiedenen Kulturen zu bauen, zu informieren, zu belehren und die Horizonte der jeweiligen Leser zu erweitern. So haben z. B. die von Jakob Löwen- thal herausgegebene Adria. Süddeutsches Centralblatt für Kunst, Literatur und Leben (1838) und das von 1850 bis 1865 herausgegebene Illustrierte Familien- buch die Triester Presselandschaft stark geprägt. Vor allem die letzte Zeitschrift, die als Lektüre für alle Generationen gedacht war, war ein Unikum nicht nur in Triest, sondern im deutschsprachigen Raum und sicherte dem Herausgeber, der Gesellschaft des Österreichischen Lloyds, auch eine sichere Einnah- mequelle. Die Zeitung, die sich am längsten auf dem Markt hielt, war die Triester Zeitung, die mit dem Ende des Ersten Weltkrieges 1918 eingegangen ist. Bei den in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts herausgegeben Zeitungen handelt es sich meistens um Fachzeitschriften, die sich speziellen Fachgebie- ten widmeten, u. a. dem Seewesen, der Stenographie, der Philatelie, aber auch der Kunst und der Literatur. Sie nahmen jedoch kaum noch Einfluss auf das ge- sellige und das politische Leben in der Stadt. (Povzetek v nemščino prevedli avtorici) 530 TANJA ŽIGON, PETRA KRAMBERGER: NEMŠKO ČASOPISJE V TRSTU V 18. IN 19. STOLETJU, 513–530 2019 R I A S S U N T O Stampa tedesca a Trieste nei secoli XVIII e XIX Il presente articolo introduce i giornali e le riviste che alla fine del XVIII e nel XIX secolo venivano stampati in lingua tedesca a Trieste e contribuiva- no alla creazione della realtà giornalistica della città. Nell’introduzione viene esposta la situazione cultu- rale, soprattutto in ambito giornalistico, nella città portuale, segue una presentazione più dettagliata degli organi giornalistici tedeschi, dalla storia della loro istituzione sino alla loro posizione e all’inseri- mento nel tempo e nello spazio. Le domande centrali che si pongono sono: da chi e come erano finanzia- ti i singoli giornali, quali erano gli orientamenti e i contenuti di base dei giornali, chi erano i redattori e i collaboratori dei singoli giornali, per quanto tem- po rimasero sul mercato e quale impatto ebbero sul giornalismo di Trieste e sulla vita in generale. In nessuna parte della monarchia asburgica si po- teva vedere una popolazione talmente mista in un’a- rea così piccola come proprio a Trieste. La città era davvero un calderone culturale e all’epoca mostrava un carattere multiculturale per eccellenza. Così come altrove, i quotidiani di Trieste riflettevano la situa- zione della vita politica, economica e sociale. I gior- nali triestini a maggiore diffusione e i giornali più influenti venivano pubblicati in tre lingue: italiano, sloveno e tedesco. I giornali in lingua tedesca furono letti e diffusi nel XVIII e all’inizio del XIX secolo, dopo di che la loro importanza iniziò a declinare. Gli inizi della pubblicistica tedesca a Trieste furo- no il risultato di iniziative private, non furono guida- ti né dallo Stato né dall’economia, né alcuno di loro ebbe l’intenzione di competere o persino minacciare l’italianità della città. Nel periodo anteriore al marzo 1848, oltre ai giornali destinati al mondo degli affari e del commercio, venivano pubblicate alcune gaz- zette letterarie e culturali volte a costruire ponti tra culture diverse, a informare, ad educare e ad espan- dere gli orizzonti dei lettori. Così, il giornale Adria. Süddeutsches Centralblatt für Kunst, Literatur und Le- ben (1838), ad esempio, edito da Jakob Löwenthal e, negli anni dal 1850 al 1865, il giornale Illustriertes Familienbuch, segnarono fortemente lo spazio pub- blicistico di Trieste. Quest’ultimo, in particolare, era destinato a una lettura divertente e istruttiva per tut- ta la famiglia e per tutte le generazioni. Era unico nel suo genere non solo a Trieste, ma anche general- mente – viene infatti considerato il primo giornale »per famiglie« nel territorio germanofono. Per la casa editrice, la società del Lloyd Austriaco, rappresentava così una fonte di reddito costante e regolare. Il giornale in lingua tedesca che rimase più a lun- go fu il quotidiano Triester Zeitung, precisamente dal 1851 sino alla fine della prima guerra mondiale. I giornali che venivano pubblicati nella seconda metà del XIX secolo erano principalmente destinati ad aree di competenza più ristrette, come ad esempio la nautica, la stenografia, la filatelia e così via, ma prati- camente non ebbero alcun impatto sulla vita sociale e politica della città.