Ljubljana, januar 1976
leto x - 1
NOVO SKLADIŠČE IN NOVI POSLOVNI PROSTORI
27. decembra lanskega leta so v TOZD Imperial v Krškem slovesno odprli novo skladišče in nove poslovne Prostore. Ob tej priliki je o razvoju temeljne organizacije Prisotnim gostom govorila predsednica delavskega sveta TOZD Imperial Marjeta Cesarjeva:
V teh desetletjih je bilo veliko lepih, prav gotovo pa tudi veliko težkih trenutkov v življenju delavcev naše temeljne prganizacije. Zato ni lahka moja naloga ob tej slovesnosti, ko mi je naloženo, da v tem enojem govoru izrazim čustva naših delovnih ljudi. Nisem Prepričana, da bi bila v stanju Povedati tisto, kar čutimo vsi °b tem trenutku, ko slavimo rezultate svojega dela, s tem Pa tudi rezultate vseh delovnih ljudi v združenem delu Kombinata. Ne gre samo za dosežene uspehe naše temeljne organizacije, ki jih je dosegla v tem letu in v preteklem obdobju, gre tudi za uspehe, ki so bili doseženi na vseh področjih v združenem delu našega kombinata kot celote. Nove pekarne v Črnomlju in Vrhniki pri Ljubljani, novi ob-Jpkti v naši temeljni organizaciji, ki, jih danes izročamo svo-Iprnu namenu in še cela vrsta drugih uspehov v rekonstrukcijah in modernizaciji, ki so Pile v tem letu opravljene po temeljnih organizacijah kom-Pinata in uspehi, ki smo jih dosegli na domačem in tujem dpu, so dokaz, da smo se vsi ^upaj uspešno vključili v Plan ekonomske stabilizacije in rako doprinesli svoj delež k Povim zmagam v čast obletnice zmage nad fašizmom in
svobodi.
Pred tridesetimi leti je slovensko ljudstvo, združeno v osvobodilno fronto, pod vodstvom komunistične partije, slavilo skupaj z bratskimi jugoslovanskimi narodi in narod-Postmi ter z vsem naprednim svetom zmago svojega protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja in svoje socia-'stične revolucije. Z njo si je z ffelikim junaštvom in težkimi žrtvami odprlo vrata v socialistično preobrazbo slovenske in
Paši družbi državne skupnosti celotne Jugoslavije pod Titovim vodstvom. Zmago je slavilo množično organizirano . osvobodilni fronti z že zgra-Jeno ljudsko oblastjo in svojo Parodnoosvobodilno vojsko, skovano in preizkušeno v štiri-ctnem boju za obstanek, svo-odo, napredek in novi druž-eni red. Moč ljudskih množic 16 združevala 'V tem trenutku 'sočletnš osvobodilna priza-
devanja slovenskega ljudstva za prostost in svobodno odločanje o svoji usodi in slavno neusahljivo tradicijo stoletja trajajočih kmečkih uporov. Trideset let zmage in svobode slavimo v obnovljeni socialistični družbi, temelječi na socialističnem humanizmu in samoupravljanju ter mnogo višji ravni gmotnega in duhovnega bogastva. Slavimo hkrati petindvajset let samoupravljanja, v katerem delovni ljudje uresničujejo svoje samoupravljanje in oblast delavskega razreda. V odločnem prizadevanju za uresničevanje naše nove ustave slavimo to obletnico, ki ni samo praznik zmage v oboroženem boju, ampak je tudi tridesetletni pregled prizadevanj za vsestransko uresničevanje razvoja socialistične družbe.
V socialistično areno je stopilo tisoče novih tvorcev socialističnega samoupravljanja, to pa je nova in velika zgodovinska zmaga socializma v naši družbi, ki je bistveno spremenila položaj delovnih ljudi. Po tej prvi bitki, ki seveda še ni dokončno izbojevana, lahko nedvomno skupno ugotovimo, da je osnovna, v ustavi začrtana usmeritev nadaljnjega razvoja naše družbe prešla v zavest velike večine delovnih ljudi kot neodtujljiva in hkrati sprejeta odgovornost, da ni več dvomov in nejasnosti glede njenih pravih nosilcev.
Kakor nas proslavljanje tridesete obletnice zmage, osvoboditve in socialistične preobrazbe navdajo s ponosom, tako nas preveva spoznanje o nadaljnjih nalogah in naporih, potrebnih zato, da se premagajo težave in nasprotja. Ni dvoma za pripravljenost našega delavca in občana, da bi tako, kakor desetletja nazaj, tudi vnaprej bila takšna, kot jo narekuje tradicija slavnih let narodnoosvobodilnega boja in socialistične ureditve po načelih, kakor smo jih pod vodstvom Zveze komunistov zapisali v ustavo. Tak ponos in taka zavest nam bosta pomagala, da bomo še bolj poglobili naše napore za uresničitev ciljev in nalog, ki jih bo pred nas postavila družba. Pomagala nam bosta v boju zoper vsakršne zanikovalce narodno-
osvobodilnega boja in socialistične revolucije, kot tudi povojnih uspehov ustvarjalnega dela in graditve samoupravne socialistične družbe.
Ko danes izročamo svojemu namenu nove objekte, se ob tej priliki spominjamo razvojne poti naše TOZD.
Zgodovina tovarne Imperial Krško sega v obdobje pobur-žoaznih revolucij v Franciji, torej v leto 1881, ko je takratna francoska oblast pregnala red trapistov iz kraja Dombes pri Marljeu. Razgnani red trapistov je dobil zatočišče v takratni avstroogrski državi in se tako pojavil tudi v Rajhenbur-gu — sedaj Brestanica. S pomočjo kapitala, ki so ga temu redu trapistov nudili njihovi avstroogrski zaščitniki, so kupili posestvo z gradom v Raj-henburgu od poslednjega raj-henburškega grofa Fon Ese-becka. Izgnanci so že v letu 1888 pričeli z izgradnjo tovarne. Proizvodnja čokolade je stekla v letih 1894/95, proizvodnja likerjev pa 1898. Kapaciteta te proizvodnje je znašala 200 kg čokolade in 700 I likerjev dnevno.
V	času prve svetovne vojne je zaradi pomanjkanja surovin tovarna prenehala z obratovanjem. Kasneje, po prvi svetovni vojni je proizvodnja potekala normalno s povečano kapaciteto 500 kg čokoladnih izdelkov. Prav tako je bila prekinjena proizvodnja v času druge svetovne vojne. Po nacionalizaciji leta 1947 in po preselitvi v druge prostore se je proizvodnja dvignila na
2.000	kg kakao proizvodov in 2.500 I likerjev dnevno. Proizvodnjo likerjev so kasneje zamenjali fondant izdelki in le-te še kasneje krem čokolada.
Zaradi nerentabilnosti je prišlo do prekinitve te proizvodnje ter V letu' 1967 do nakupa prve linije za proizvodnjo žvečilnih bonbonov.
V	tem obdobju je bilo več kot jasno, da je razdrobljenost slovenske konditorske industrije in stihijski način proizvodnje nemogoč. Tedaj so samostojna podjetja Šumi Ljubljana, Gorenjka Lesce in Imperial Krško iskala izhod v integraciji in specializaciji proizvodnje. Prvi korak je bil storjen v tem, da sta se združili podjetji Šumi in Gorenjka. Po tej združitvi se je Šumi odpovedal proizvodnji čokolade in odstopil stroje tovarni čokolade Lesce, sam pa je razširil program za proizvodnjo kanditov in deserta. Združitev tovarne čokolade in
peciva Imperial Krško je bila 1. 4. 1970 z Živilskim kombinatom ,,Žito" Ljubljana glede na to, da sta se Šumi in Gorenjka že leto prej združila z Žitom Ljubljana. Z združitvijo vseh treh konditorskih podjetij z Živilskim kombinatom Žito Ljubljana so resnično nastali pogoji, da se slovenska kondi-torska industrija organizira enotno v tehnološkem in proizvodnem pogledu. Taka organizacija in koncentracija v enotni delovni organizaciji je omogočila konditorski industriji v Sloveniji, da je pristopila k strogi specializaciji proizvodnje in s tem v zvezi k tehnološki modernizaciji proizvodnega procesa in enotni organizaciji obdelave tržne tehnike. Tako torej delujejo danes v okviru Živilskega kombinata ,,Žito" Ljubljana, poleg temeljnih organizacij, ki se bavijo s predelavo žitaric, proizvodnje kruha in peciva in trgovine na drobno, še tri temeljne organizacije konditorske smeri, in sicer: TOZD Gorenjka Lesce, ki se
bavi s proizvodnjo kakao izdelkov, TOZD Šumi Ljubljana proizvaja bonbone, v sedanji fazi zlasti za starost potrošnikov od dveh do dvajset let.
Žvečilni bonboni se danes uporabljajo kot žvečilna sladica, ki ugodno vpliva na krepitev dlesni in pospešuje izločanje želodčnih fermentov. Zaradi svojih specifičnih lastnosti mu ne odreka pomena niti moderna medicina, saj je ravno z uživanjem žvečilnih bonbonov lahko telo absorbira na prijeten način različne medikamente in vitamine.
V preteklih letih je jugoslovansko tržišče zahtevalo vse večje količine tovrstnih proizvodov in se vse od leta 1966 razvija z visoko stopnjo rasti. V obdobju pred letom 1966 je bil edini izvor ponudbe uvoz, in sicer v višini ca. 300 ton letno. V letu 1966 se je začela razvijati tudi domača proizvodnja in je v letu 1968 dosegla skupno pro-
Nadaljevanje na 2. str.

Otvoritev v Krškem
Nadaljevanje s 1. strani
NOVO SKLADIŠČE IN NOVI POSLOVNI PROSTORI
izvod njo 450 ton. Domača ponudba ter redni in zasebni uvoz so v tem obdobju znašali ca.
1.000	ton žvečilnih bonbonov, kar je predstavljalo približno potrošnjo 5,2 dkg na prebivalca doma, medtem ko je ta potrošnja po prebivalcu znašala v ZDA 60 dkg, v državah EGS pa ca. 45 dkg.
Od leta 1970 naprej je značilna hitra rast proizvodnje žvečilnih bonbonov v Jugoslaviji, uvoz pa je relativno stagniral, v zadnjih dveh letih pa v celoti prenehal. Že v letu 1972 beležimo skupno jugoslovanskih proizvodov 3.500 ton od katere je Žito TOZD Imperial proizvedla 1.179 ton ali 33,7% celotne proizvodnje v Jugoslaviji. Tako se je v tem času potrošnja po prebivalcu povečala na 18 dkg. Progresivno dinamični trend se je nadaljeval tudi v letu 1973 in 1974, medtem ko je v letu 1975 opazna stagnacija. Leto 1975 je namreč značilno po tem, da se je tudi v konditorski dejavnosti močno zaostrila situacija na trgu, zaradi česar je mnogo proizvajalcev prišlo v težave. Nasprotno pa je situacija za TOZD Imperial, da kljub povečani proizvodnji tudi v letu 1975 ni večjih težav v plasmanu tako na domačem tržišču, kakor tudi pri izvozu. Resnica je sicer v tem, da danes nimamo zalog gotovih proizvodov, prodali pa bi še več na domačem in tujem tržišču, če bi imeli večje proizvodne kapacitete.
Če se povrnem nazaj v leto 1970, ko je prišlo do združitve tovarne čokolade in peciva Imperial Krško z Živilskim kombinatom Žito Ljubljana, se vedno in tudi ob tej priliki močno zavedamo doseženega napredka od tedaj dalje. To obdobje, čeprav kratko, je prineslo TOZD Imperial Krško velik razvojni skok in jasno perspektivo nadaljnjega razvoja. Dolžni smo velike zahvale vsem delovnim ljudem, samoupravnim organom in vodstvu kombinata za razumevanje in pomoč pri izgradnji prvih objektov, kakor sta pekarna in obrat za proizvodnjo žvečilnih bonbonov.
Ocena dosedanjega razvoja, zlasti po združitvi in specializaciji v konditorski dejavnosti kombinata, je v tem, da je značilna visoka stopnja rasti celotnega dohodka, fizičnega obsega proizvodnje, ustvarjene bruto akumulacije, zaposlovanja in uspehov na področju mednarodne delitve dela. naj to trditev utemeljijo naslednji podatki.
Če vzamemo za izhodišče leto 1970, da je enako 100 %, potem so v obdobju do vključno leta 1975 rezultati naslednji:
1.	Celotni dohodek je v tem obdobju povečan za 547,87 %, poprečna letna stopnja rasti celotnega dohodka pa je 45,3.
2.	Ostanek dohodka se je v omenjenem obdobju povečal za 324,41 %, oziroma znaša poprečna letna stopnja rasti 33,5.
3.	Fizični obseg proizvodnje se je povečal za 239 %, letna stopnja rasti pa je v tem ob dobju 27,4.
4.	Zaposlovanje delovne sile se je v tem času povečalo za 62,81 %.
5.	Izvoz se je v letu 1975 povečal za 29-krat v odnosu na leto 1970.
Naši proizvodi se izvažajo skoraj v celoti v države s konvertibilno valuto, predvsem
Gosti v Krškem
v ZR Nemčijo, Anglijo, občasno pa tudi na Dansko, Madžarsko in Češko. Naši proizvodi so na zahodnem tržišču, čeprav je na tržišču velika konkurenca, izredno cenjeni glede na kvaliteto in strogo točnost izpolnjevanja dobavnih rokov. Zato ni slučaj, da smo leta 1975 povečali fizični obseg izvoza v odnosu na leto 1974 za 167,2%.
Možnosti izvoza pa še daleč niso izčrpane, če bi imeli večje proizvodne kapacitete. Povpraševanje zunanjega trga je stalno prisotno. Ponudbe prihajajo še iz Zahodne Evrope, Držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Sedanje naše proizvodne kapacitete nam preprečujejo še več izvažati, ker si ne moremo dovoliti, da bi zanemarili domače tržišče.
Kakor je znano, ima Žito TOZD imperial Krško sklenjeno pogodbo o poslovno-tehnič-nem sodelovanju s firmo TOPPS iz ZDA. Proizvajamo namreč tudi licenčni proizvod pod imenom Bazooka. Že dalj časa, posebno intenzivno pa v zadnjem času, vodimo razgovore z omenjeno firmo, da se obstoječa pogodba delno korigira in če bo do te spremembe prišlo, obstaja hkrati obojestranska želja, da se to sodelovanje med obema firmama razširi še na nove licenčne proizvode.
Dosedanji dosežki, ki jih ob tej današnji slovesnosti navajamo, nas že nekaj let opozar-
jajo, da moramo z dosedanjo dinamiko rasti nadaljevati. Zadržati moramo vlogo vodilnega proizvajalca teh proizvodov v Jugoslaviji. Skupaj s strokovnimi službami, zlasti še s programsko razvojnim sektorjem Kombinata, smo pripravili program razvoja do leta 1980. Programske smernice in cilji so jasni. To pomeni, da točno vemo, kaj hočemo doseči v naslednjem petletnem obdob-
ju. Prva faza tega programa je uresničena in jo danes izročamo svojemu namenu. Druga faza obsega zgraditev drugega dela prostorov za proizvodnjo, nabavo dodatne strojne opreme za nove proizvode, ureditev pogojev družbene prehrane zaposlenih, sanitarij in garderob ter drugih vzporednih prostorov, ki so za sodobno tehnološko organizacijo dela neob-hodno potrebni. Doseči moramo namreč, da bomo do leta 1980 podvojili fizični obseg proizvodnje, za trikrat povečali celotni dohodek in bruto akumulacijo, povečali izvoz za štirikrat in dodatno zaposlili najmanj 50 % od dosedanjega števila zaposlenih, zlasti ženske delovne sile.
Seveda pa bo ta naš program do leta 1980 predložen v usklajevanje in dogovarjanje, kar je v skladu z nalogami planiranja v TOZD in združenem delu.
Že v prvem mesecu naslednjega leta pristopamo k rekonstrukciji pekarne, da bi lahko zadostili trenutnim potrebam oskrbe s kruhom v spodnjem Posavju, hkrati pa se moramo skupaj z TOZD Mlini dogovoriti za izgradnjo nove pekarne v Brežicah v naslednjih letih.
Vsi do sedaj doseženi uspehi so plod skupnega dela, so plod velike požrtvovalnosti delovnih ljudi v TOZD Imperial in kombinata kot celote, so posledica pravilne politike kombinata, velike požrtvovalnosti angaži-
ranja strokovnjakov in drugih strokovnih služb v TOZD in kombinata, posebno zahvalo pa dolgujemo glavnemu direktorju in njegovemu namestniku za njuno veliko angažiranost, ki sta jo vložila pri realizaciji naših skupnih uspehov.
Za dosego začrtanih ciljev pa bomo morali združiti skupne sile, da bi se naša TOZD vnaprej razvijala v skladu s programom, da bi se dogradile do
sedaj še nerazvite TOZD, skratka, da bo razvoj kombi; nata kot celote tudi vnaprej tako dinamičen, kakor je bil ves čas svojega obstoja.
Zahvaljujem se vsem delovnim ljudem v TOZD Imperial za požrtvovalno delo in dosežene uspehe v tem poslovnem letu.
Zahvaljujem se vsem strokovnim službam DSSS za njihovo sodelovanje na vseh področjih dela, Ljubljanski banki, Skupščini skupnih rezerv občine Krško in podružnici Ljubljanske banke Krško za dane kredite pri realizaciji izgradnje poslovnih objektov v TOZD Imperial, državnim rezervam in Zvezni Investicijski banki za dana posojila, izvajalcu gradbenih del SGP TOZD Krško in vsem njegovim kooperantom za opravljena gradbena in obrtniška dela in vsem drugim, ki so kakorkoli sodelovali pn realizaciji zastavljenih ciljev v tem poslovnem letu.
Ob tej priliki mi dovolite, da zaželim vsem, ki ste danes tukaj zbrani, srečno Novo leto 1976, veliko delovnih uspehov, zdravja, osebne in družinske sreče.
Nadaljevanje z 2. strani
NOVO SKLADIŠČE IN NOVI POSLOVNI PROSTORI
Nove poslovne prostore in skladišče je odprl najstarejši član kolektiva tovariš Janez Bračun.
Dejal je:
V veliko čast mi je, ker so mi samoupravni organi naše temeljne organizacije naložili ta zadnji akt današnjega slavja, namreč, da proglasim nove Poslovne prostore za odprte in da jih izročim svojemu namenu.
To nalogo sem sprejel z velikim zadovoljstvom, še posebej zato, ker sem preko 40 let aktiven član te firme in zato poznam razvojno pot naše temeljne organizacije pred vojno in po osvoboditvi. Na lastni koži sem občutil težke čase, zlasti pred vojno, ker je delavec malo zaslužil in še težje je bilo, ker tedaj delavci nismo imeli nobenih pravic. Po drugi svetovni vojni, zlasti prva leta, torej v času obnove in vsesplošnega pomanjkanja, se starejši delavci bridko spominjajo težav in vseh naporov, ki smo jih tedaj vložili za razvoj, še posebej pa za obstanek naše firme. Ni bilo lahko. Nismo spraševali za delovni čas, delali smo po cele dneve in še več brez nadomestila, zato, da smo v tistih težkih časih zagotovili obstoj podjetja in
tako tudi ustvarjali pogoje za boljši jutrišnji dan.
Ta boljši jutrišnji dan so naši delovni ljudje dobili pred 25. leti, ko smo uvedli samoupravljanje, ko so ljudje prevzeli v svoje roke tovarne. Ta samoupravni sistem smo gradili skozi obdobje 25. let, z novo Ustavo pa smo resnično dosegli vse pravice odločanja v našem samoupravnem sistemu in seveda prevzeli smo hkrati tudi odgovornost na vseh področjih graditve samoupravnega in družbeno-političnega sistema. To so seveda velike pravice in tudi velike dolžnosti.
Ob tej priliki bi pozval vse člane naše delovne skupnosti, še posebej mlajše delavce, da se resnično in zavestno ter aktivno vključijo v nadaljnjo graditev našega samoupravnega sistema, da se aktivno ponašajo pri vseh prizadevanjih za dobro gospodarjenje in vodenje in da zavestno gradijo našo nadaljnjo perspektivo razvoja.
Zahvaljujem se vsem delovnim ljudem temeljne organizacije TOZD Imperial in delovnim ljudem ostalih TOZD kom-
binata, glavnemu direktorju in pri dosedanjem razvoju naše Proglašam nove poslovne delovni skupnosti strokovnih	temeljne organizacije in za to- prostore z današnjim dnem
služb za njihova prizadevanja	variško sodelovanje.	za odprte.
Skozi Imperial
IZ ZAPISNIKA POSVETA DIREKTORJEV
Posvet direktorjev TOZD in sektorjev DSSS ter predstavnikov delavskih svetov TOZD in DSSS je bil 25. decembra 1975.
O nalogah na področju planiranja v TOZD in priprav samoupravnega sporazuma o osnovah plana kombinata v skladu z osnutkom zakona o družbenem planiranju je na posvetu razložil tovariš Mile Samar.
Nosilci postopka planiranja so delavci TOZD, individualni Poslovodni organ TOZD pa je dolžan pripraviti koncept razvojnih Usmeritev posamezne TOZD, sprejmejo ga zbori delovnih ljudi. Delavski sveti v TOZD pa iz osnutka plana določijo elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana kombinata.
Kot metodologijo za planirale TOZD uporabljajo:
T Minimalne kazalce plani-ranja, ki jih vse TOZD imajo.
2. Osnovni plan TOZD, ki toora vsebovati:
a)	pregled kapacitet (tj. pre-9led stanja in gibanje v času od 1971 —1975);
b)	prikaz proizvodnje za isto obdobje, tj. analizo strukture Proizvodnje (ti podatki izhajajo lz vsakoletnih poročil TOZD; če Pa ima te podatke zbrane plansko analitska služba, jih bo posredovala TOZD);
. c) prikaz potrošnje, tj. gibanje potrošnje (gre za prikaz potrošnje, našega deleža na trgu v Sloveniji in Jugoslaviji. Podatke bo zbrala plansko-analit-ska služba in jih bo posredovala TOZD. Vsaka TOZD pa naj ugotovi, zakaj je naš delež Y obravnavanem obdobju takšen in naj si prizadeva za spremembo stanja).
3; Podatki o pogojih poslovanja naj obsegajo:
a)	oskrbo s surovinami, embalažo, repromaterialom (domačim in uvoženim), na osnovi česar je treba ugotoviti odvisnost od uvoza. Podatki bodo posredovani TOZD hkrati s pregledom oz. seznamom večjih dobaviteljev surovin in embalaže, ker se bo treba z njimi povezati v dohodkovno repro-celoto;
b)	vprašanje delovne sile — gre za kvalifikacijsko strukturo, fluktuacijo, analizo obstoječe sistemizacije DM in oceno sprejemljivosti obstoječe sistemizacije. K temu se naveže še vprašanje nagrajevanja, ker je treba v usmeritvi zavzeti politiko nagrajevanja in si zastaviti cilje;
c)	vprašanje tržišča — tu gre za razmislek o danih elementih, tj. gibanje potrošnje, rast družinskega proračuna, usmeritev potrošnikov, sistem cen na eni strani in na drugi, kakšni so naši napori in koliko smo vplivali, da potrošniki ku-
pujejo naše izdelke in koliko smo sposobni vplivati s kvaliteto, cenami, distribucijo, nastopom na trgu, prezentacijo tega nastopa v propagandnem smislu na potrošnike, da kupujejo naše izdelke.
Delni podatki bodo TOZD posredovani za orientacijo pri naporih za dosego boljših rezultatov v naslednjem obdobju;
č) oceno našega organizacijskega in tehnološkega nivoja proizvodnje — tu gre za pomembne naloge strokovnih služb v TOZD in DSSS - gre za oceno tehnoloških linij: v kakšnem stanju so, kakšne izvedbe, stopnjo iztrošenosti in tehnološki razvoj v svetu. To oceno bo podal PRS, direktorji TOZD pa morajo drugi del ocene podati sami. Gre za oceno produktivnosti, za analizo izrabe časa in v določeni meri za konkretizacijo stabilizacijskih programov;
d)	finančno analizo pogojev poslovanja — tu je treba analizirati, s kakšnimi poslovnimi sredstvi smo v preteklem obdobju poslovali oz. s kakšnimi sredstvi razpolagamo. Ta analiza bo TOZD posredovana. Od analize poprečno angažiranih obratnih sredstev pa smo sposobni posredovati le prikaz, ki izhaja iz TOS obrazca, kar bo zadostovalo za nekaj zaključkov pri usmeritvi posamezne TOZD;
e)	vprašanje ekonomičnosti poslovanja — tu gre za prikaz naše udeležbe v primarni delitvi, tj. koliko smo bili v stanju stroške proizvodnje prenesti na potrošnika in koliko smo uspeli v prizadevanjih za varčevanje z zmanjšanjem porabljenih sredstev povečati ekonomičnost našega poslovanja.
- 4. Oceno samoupravne organiziranosti in učinki reorganizacije po TOZD, pri čemer gre za analizo delegiranja posameznih funkcij, za analizo združevanja teh funkcij in za analizo celotnega delovanja samoupravnega delegatskega sistema.
Ta ocena bo potrebna ob pripravljanju samoupravnega sporazuma o planiranju na ravni kombinata.
5. Rezultati poslovanja — ti podatki so znani iz četrtletnih oz. celoletnih analiz poslovanja. Poleg tega pa bomo pregled teh podatkov pripravili za oceno, kakšna je bila delitev teh rezultatov v preteklem obdobju.
Na osnovi pokazateljev bo treba analizirati dohodek in amortizacijo ter oboje skupaj kot družbeni proizvod. Dalje analizirati, kakšna so bila obvezna izdvajanja iz dohodka in iz OD, analizirati sredstva za oblikovanje skladov TOZD oz. kombinata (rezervni sklad, poslovni sklad, sklad skupne
porabe). Za te analize bi vzeli podatke iz 1974 in iz 9-meseč-nega obdobja 1975. Pri analizi PS je treba ugotoviti obveznosti iz posojil in oceniti rast PS, ker se z njimi TOZD vključujejo v samoupravno sporazumevanje za nadaljnji razvoj. Gre za vključevanje v samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva (železnica, energetika, infrastruktura). Težišče našega plana mora biti na izgradnji infrastrukture, kar je tudi težnja republiške resolucije.
Za sredstva, ki ostanejo, pa si je treba zastaviti cilje za doseganje čimboljših efektov. K temu je treba navezati tudi vprašanje obratnih sredstev.
Pri SSP je treba razčleniti posamezne postavke skupne porabe in družbenega standarda našega kolektiva. Posebnih podatkov za to področje ni, izdelan pa je bil 5-letni program stanovanjske izgradnje.
Pri planiranju bodo TOZD morale upoštevati določila in smernice družbenih dogovorov, ki so že in ki še bodo pripravljeni za urejanje posameznih področij. Gre za:
—	družbeni dogovor o razporejanju dohodka, delitvi OD in gibanju skupne porabe;
—	družbeni dogovor o gibanju splošne porabe;
4
Jtno"
KAKO SMO LETOVALI!
Kot vsa leta nazaj smo se tudi za počitniško sezono 1975 pripravili z vso zavzetostjo in odgovornostjo, saj se zavedamo, da moramo delovnemu človeku nuditi možnost, da si po napornem delu odpočije in to v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Ker lastnih kapacitet nimamo zadosti, saj moramo iz leta v leto najemati dodatna ležišča, ki pa so vsako leto dražja, smo jeseni leta 1974 kupili v Dremlju stanovanjsko hišo z okrog 30 ležišči in jo primerno opremili. S tem smo prihranili znatno vsoto denarja, če računamo, da smo za vsako najeto ležišče morali plačati za vsako noč nad 26 din in to za vseh 92 dni, kolikor traja sezona, pa če so ta ležišča izkoriščena ali ne. Glede na ugodno odkupno ceno zgradbe se nam bodo izdatki za hišo že v nekaj letih povrnili, pa še mnogi naši dopustniki se v naši lastni zgradbi veliko bolj sproščeno počutijo kot pri včasih bolj ali manj natančnih lastnikih najetih sob.
Tudi v Bašaniji nam ležišča, ki jih imamo v lastnih paviljonih, ne zadostujejo. Zato smo tudi tam najeli dodatna ležišča po ceni 30 din. Potrebe pa bi bile še večje, žal pa nam ni uspelo dobiti več ležišč v najem po primerni ceni, ker so nekateri lastniki sob zahtevali za ležišče že po 46 din za noč, kar pa pri penzionski ceni din
40 za našega delavca ni bilo sprejemljivo. S potrpljenjem in ,,šahiranjem", to je s premeščanjem družin po sobah tako, da so bile kar najbolj ekonomično izkoriščene, nam je uspelo zadovoljiti skoraj vse, ki so želeli letovati v Zatišju.
V Poreču smo v pretekli sezoni opustili najete sobe, ker so lastniki zahtevali zanje ne-
primerno visoke cene, to je nad 40 din, in ker moramo poleg tega plačati Počitniški skupnosti Krško še za hrano po din 50 na osebo, smo se morali dodatnim ležiščem odpovedati. Ostala nam je zato le brunarica ,,Mangart" s štirimi ležišči, kjer so letovali delavci iz TOZD Imperial Krško.
V Bohinju in na Pokljuki se stanje ni spremenilo in je ostalo število ležišč neizpremenjeno.
Ko smo torej zagotovili vsaj minimalno potrebno število ležišč, smo se z vso resnostjo podali na iskanje potrebnega osebja za naše počitniške domove, predvsem za Dramalj, kjer razen upravnika vsako leto najamemo vse ostale, od kuharice, knjigovodkinje, točajke, pomočnic v kuhinji in strežnic. Pomočnice v kuhinji so že dolga leta domačinke iz okolice, ki so obenem dajale tudi sobe v najem, pa iz leta v leto kakšna odpove zaradi starosti ali družinskih razmer. V Baša-
Nadaljevanje s 3. strani
Servisne delavnice
IZ ZAPISNIKA POSVETA DIREKTORJEV
—	družbeni dogovor o merilih za odpiranje novih DM;
—	družbeni dogovor o razvoju manj razvitih;
—	beni dogovor o politiki urbanizma;
—	družbeni dogovor o varstvu okolja;
—	družbeni dogovor o razvoju informatike in računalništva.
Kot pripomočki bodo nosilcem planiranja v TOZD služili še:
—	anketa o minimalnih kazalcih;
—	projekcija razvoja investicijskih bank (na razpolago je šele osnutek politike LB za 19761;
—	projekcija razpoložljivih sredstev gospodarstva;
—	pripomoček za pripravo SS o osnovah samoupravnega
planiranja (za pripravo je zadolžena Gospodarska zbornica);
—	okvirni sistem in smeri ukrepov republike (gre za sistem politike cen, za vključevanje v mednarodno delitev dela);
—	napotki za pospešitev razvoja manj razvitih in obmejnih območij;
—	smernice finančne politike in kreditiranja.
Pri planiranju je treba poleg elementov, ki jih pokrivamo v okviru kombinata, upoštevati še vse elemente, ki jih razrešujemo preko drugih, tj. v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih itd.
Prisotni so sklenili, da je programsko razvojni sektor zadol-
žen pripraviti do 10. februarja 1976 osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana kombinata. Osnutek se posreduje v razpravo 15.2. 1976 tako, da poteka razprava na zborih delavcev TOZD in DSSS do konca februarja. Postopek obravnave in sprejema naj bi bil zaključen do 31. 3. 1976. Vzporedno s pripravo plana za obdobje 1976—80 poteka tudi priprava plana za leto 1976. Osnova zanj je že delno pripravljeno gradivo v TOZD.
Vse naloge na področju organiziranja SLO in družbene samozaščite v kombinatu, ki jih nalaga zakon, bodo morale biti opravljene, pri čemer bo nudil strokovno pomoč referent za NO tovariš Ravnikar.
niji poskrbimo le za eno pomočnico v kuhinji in eno stre-žajko, ker dajemo sorazmerni del glede na delež, ki ga imamo v tem počitniškem domu. V sorazmerju s številom postelj dajo potrebno pomoč še podjetja Elma Črnuče, TIKI in Zmaj.
V Poreču poskrbi za celotno poslovanje Počitniška skupnost Krško, v Bohinju imamo zaposlena skozi vse leto zakonca Mesič, medtem ko si na Pokljuki kuhajo dopustniki sami oziroma imajo možnost prehrane v Gostišču ,,Pri Mari".
Moram reči, da smo imeli v lanskem letu pri izbiri osebja dokaj srečno roko, saj so bili vsi, ki so letovali v Dramlju v glavnem zadovoljni, predvsem pa z delom naše požrtvovalne
kuharice Tonke in vsi žele, da bi tudi v bodoči sezoni še pripravljala tako okusno in obilno hrano. Pohvala gre tudi vsem drugim, od upravnika do strežnic in želimo, da bi tudi v naslednji sezoni potekalo delo vsaj tako, kot v letu 1975, v splošno zadovoljstvo gostov in strežnega osebja. Da bi tudi v Bašaniji zagotovili nemoteno poslovanje, smo sklenili, da bomo v sezoni 1976 dobili strežno osebje iz Gostinskega šolskega centra v Ljubljani, predvsem učence zadnjih letnikov, ki jim bo zaposlitev v počitniškem domu obvezna praksa.
V spodnji razpredelnici je razvidno, koliko ljudi in koliko nočitev smo imeli po domovih v letu 1975 in primerjava s sezono 1974.
Počitniški dom	1975 oseb	nočitev		1974 oseb	nočitev
Dramalj	1.452	12.713	1.007	9.162
Bohinj	322	1.847	343	1.798
Bašanija	273	2.325	238	2.066
Pokljuka	263	1.127	240	1.018
Poreč	23	215	170	1.478
Skupaj	2.333	18.227	1.998	15.522
Po TOZD je primerjava naslednja: Mlini Ljubljana	511		4.201	358	2.869
Pekarne Ljubljana	195	1.625	262	2.249
Sumi Ljubljana	208	1.661	144	1.321
Maloprodaja Ljubljana	109	919	69	596
Imperial Krško	122	823	102	730
Pekarna Dolenjska	52	433	23	218
Gorenjka Lesce	64	509	44	372
Triglav Lesce	229	1.920	162	1.363
Pekarna Kranj	119	1.088	106	967
Skupne službe	724	5.048	728	4.837
Skupaj	2.333	18.227	1.998	15.522
Iz tega se vidi, da so bili domovi v letu 1975 bolje izkoriščeni kot leto prej, ker smo predvsem pred in po sezoni uspeli dobiti več gostov, čeprav bi želeli, da predvsem v predsezonskem času izkoristi dopust več ljudi. Lansko leto je bil mesec junij izkoriščen komaj 30 %, medtem ko sta bila meseca julij in avgust zasedena 100-odstotno in tudi ves september, kolikor je trajala sezona. Da je kdaj ostalo kakšno ležišče na višku sezone prazno, pa je krivda v tem, da gost, ki je imel nakazilo za bivanje v domu, na morje ni odšel in tudi ni ob pravem času odjavil svojega bivanja na morju, da bi lahko dobili nadomestilo, preko noči pa nismo mogli dobiti vedno drugega, včasih pa tudi nismo vedeli, da je ostalo ležišče prazno, ker nihče tega ni javil. V bodoče bi se temu izognili morda na ta način, da bi uvedli plačilo akontacije, ki se ne bi vračala, če gost iz neopravičljivega razloga ali
brez pravočasnega sporočila, ne bi odšel na morje.
V gornji razpredelnici so zajeti vsi zaposleni delavci obenem z družinskimi člani, v podatkih skupnih služb pa tudi poslovni partnerji in tudi gostje, ki smo jih sprejeli v dom, če je bil prostor oziroma jih je sprejel upravnik sam, če je soba nenadoma ostala prazna in ni bilo mogoče dobiti ustreznega nadomestila iz naših TOZD.
Priznati moramo, da smo z razmeščanjem gostov po domovih imeli nemalokrat skoraj nepremostljive težave. Vsi so namreč želeli na morje le meseca julija in avgusta, kar pa praktično ni bilo mogoče. V glavni sezoni smo upoštevali predvsem družine s šoloobveznimi otroki in delavce iz tistih temeljnih organizacij, ki so imele v teh dveh mesecih remont. Vsem drobnim željam posameznikov pa kljub dobri volji včasih ni bilo mogoče
novoletna želja
BOJ PROTI LENOBI IN NEDISCIPLINI
Najprej se opravičujem vsem tistim, ki se jim bo zdelo moje pisanje dolgočasno ponavljanje že nič kolikokrat izrečenih besed. Vendar pa sem trdno prepričan, da je resnične ugotovitve potrebno ponavljati toliko časa, dokler ne odpravimo vsega negativnega. Trdovratne nosilce negativnih teženj v samoupravljanju bodo morale biti bolj izpostavljene javni kritiki.
Na zastavljeno vprašanje, pereče v naši TOZD Mlini (pa ne samo tul), kako zagotoviti udeležbo delavcev na zborih, hkrati tudi odgovarjam: Prisotnost delavcev samoupravljal-cev na zborih delavcev in na sejah samoupravnih organov, je ne samo ustavna pravica, temveč tudi in predvsem dolžnost!
K - ‘7 *	A X 11
(\y	til
|	,, Mat' *	s m
Dobri, stari dedek Mraz
Med delovnim časom seveda ni nikomur težko zborovati, saj je za to plačan, izven delovnega časa pa najde vsak sto izgovorov in drugih neodložljivih obveznosti. In sankcije? Če gre za lažjo kršitev, moramo delavca opozoriti, če pa je primer hujši, zakon dopušča možnost, da samoupravljalca izključimo iz delovne organizacije.
Menim, da bi se morali vsi samo malce bolj zamisliti, samo malo več energije porabiti za prizadevnost, disciplino in izpolnjevanje osnovne samo-upravljalske dolžnosti, dolžnosti občana in državljana. Na vseh področjih se bojujemo za stabilizacijo v gospodarstvu in v družbi nasploh. Porast števila zaposlenih naj ne bi presegel 3 % v tem letu. V TOZD Mlini ne načrtujemo nikakršnega povečanja. Ali bomo to zmogli? Vsekakor. Pri tem pa že naletimo na drug problem. Gre namreč za neizkoriščene notranje rezerve, ali preprosto povedano, za nedisciplino in nedelavnost. Besede so zelo ostre, a resnične, uporabil jih je tudi sekretar izvršnega komiteja ZKJ v Novem Sadu, ko je lani govoril kovinarjem.
Naj navedem še nekaj statističnih ugotovitev: v jugoslovanskem merilu je bilo od skupno razpoložljivega delovnega časa (186 ur mesečno) učinkovito izkoriščenih samo 151 ur. Če podatek prenesem v naše razmere, potem lahko tudi mi sami za 8 % povečamo storilnost ob enakem številu delavcev. Rezerve imamo torej kar za 34 delavcev!
Poglejmo še produktivnost. Naša jugoslovanska produktivnost zaostaja za produktivnostjo v ZDA (ki je najvišja na svetu) za približno petkrat. V Zvezni republiki Nemčiji na pri-
ČLOVEK,
TEMELJNI DEJAVNIK ZMAGE
Današnje sodobne vojne se pričenjajo nepričakovano in nenajavljeno. Z nenadnim in hitrim napadom želi napadalec čimprej doseči odločilno prednost kako bi preprečil mobili-*«cijo napadane države in reakcijo svetovne javnosti. Nemogoče je predvideti vse načine vojnega dejstvovanja. Napadalec lahko napade neko državo z več strani hkrati, z žračnim desantom v zaledje, s pomorskim desantom, z Zračnim bombardiranjem, ali pa kot se največkrat zgodi, združi vse te akcije. Da bi se napadena država lahko branila, mora imeti sodobno in organizirano obrambo, ki je Pripravjena tudi v najtežjih trenutkih. To pomeni, da mora vsak prebivalec vedeti v vsakem trenutku, kje naj se nahaja, kaj je njegova naloga in kaj mora delati. Kljub temeljitim Pripravam pa pride v vojnem času do številnih nepredvidenih situacij, ki zahtevajo od vsakega prebivalca še dodatno spretnost in znanje.
Oblike in značaj bojnih delovanj v morebitni vojni so med seboj tako povezani, da se bodo posamezniki in cele enote znašli v situacijah, ki bodo zahtevale samostojne akcije v smislu splošne naloge in zamisli vojskovanja. Vlogi človeka, kot najvažnejšem činitelju v vojni, se je vedno posvečala Posebna pozornost. Njegova vloga in značaj sta že popolno porasla v sistem in koncep-
ciji naše SLO, v kateri upravičeno in z razlogom objektivno in vsestransko, proučujemo človeka in njegovo odločilno vlogo v vojni, ki bi jo vodili. Oslanjajoč se na človeka, na ustvarjalne sposobnoti in težnjo za svobodo, ima naša družba vse pogoje, da ustvari nepremagljivo trdnjavo za vsakega napadalca, ki bi skušal ogroziti neodvisnost naše samoupravne socialistične družbe.
V preteklih letih je vojna tehnika zelo hitro napredovala. Predvsem so napredovale velike in industrijsko razvitejše države. Danes na primer, lahko ena sodobno opremljena divizija v eni sami minuti izstreli iz svojih orožij nič manj kot sto ton jekla. Tehnična oprema enot je vsestransko porasla. V prvi svetovni vojni je pripadalo na enega vojaka 0,3 KM, danes pa 30—40 KM. Toda kljub temu, ne glede na tak razvoj tehnike in glede na zahodne teorije, da je človek kot dejavnik zmage ostal izza tehnike, pa so sodobna gibanja in življenja pokazala, da so takšne teze netočne. Kljub hitremu napredku tehnike je število vojakov ostalo v mnogih državah isto, ponekod pa jih je pod orožjem celo več.
Druga napačna teorija je tudi ta, ki sodi, da je za zmago dovolj vojno-tehnična pomoč. Ker so se industrijsko močne države prijele te teorije, so vlagale vedno več kapitala v
mer delavec, ki zamudi 10 minut, kaj lahko sliši: Hvala lepa gospod, odpuščeni ste.
Seveda ne moremo posploševati nekaterih ugotovitev in jih tudi ne v celoti primerjati. Še zmeraj pa lahko rečemo, da nas je vse preveč takih, ki podlegamo — sicer človeškim, a neopravičljivim obnašanjem in dejanjem, ki. ne pripomorejo ravno k dvigu naše učinkovitosti. Ni majhno število tistih, ki si privoščijo več kot pol ure časa za malico, da ne omenjamo jutranje kavice, zamujanja na delo, predčasnih odhodov z dela. Tako obnašanje pomeni pravzaprav odvzemanje dohodka tistim, ki so redni, pridni in disciplinirani.
Zavedam se, da ne bomo izboljšali delovne discipline s samim opozarjanjem in sklicevanjem na zavest, s čakanjem, da bi brezdelnež postal odgovoren udeleženec v proizvodnje m procesu in v življenju kolektiva. Moramo tudi ustrezno samoupravno ukrepati in dosledno uresničevati načelo nagrajevanja po delu. Zanimiva je ugotovitev, da so pobudniki
uravnilovke prav lenuhi in različni demagogi, katerih refren je: Vsi Imamo enake želodce, torej imejmo enake plače.
Verjetno bodo nekateri ogorčeni nad mojim pisanjem, a nič hudega, saj bodo v manjšini.
Kar sem zapisal, pomeni le najiskrenejšo željo, da bi v tem letu bili vsi skupaj uspešnejši, vsak na svojem delovnem mestu, vsak po svojih sposobnostih, da bi bili skupaj enoten, vesten in marljiv kolektiv gospodarnih in discipliniranih sa-moupravljalcev.
G. B.
BODIMO DISCIPLINIRANI NA DELU!
Nadaljevanje s 4. strani
KAKO SMO LETOVALI?
ustreči, kar je sicer včasih povzročilo nekoliko hude krvi, z obojestranskim razumevanjem pa se je zadevo vedno rešilo tako, da skoraj ni bilo nikogar, ki bi ne dobil mesta, čeprav ne prav tisti trenutek, ki si ga je zaželel. Mnogo, predvsem starejših, se je odločilo za počitnice na morju v mesecu septembru in prav so storili. Vreme je bilo lepo, poletni vrvež se je že nekoliko umiril in jim je bilo bivanje na morju v zgodnjih jesenskih, a še vedno toplih dnevih, v pravi užitek. Pritožb z ene ali druge strani ni bilo posebnih. Gostje so bili v glavnem zadovoljni, prav tako strežno osebje, pa tudi lastniki najetih sob niso imeli bistvenih pripomb. Opozorili bi le mlade mamice z majhnimi otroki, naj vzamejo na morje tudi platno ali uporabljajo tistega, ki ga nudi že lastnik ležišča, da se ne bi uničevala posteljnina. Lani je bilo nekaj primerov, ko so bili uničeni jogiji in bodo lastniki predložili račune za nabavo novih. Račune pa bomo seveda predložili ,,krivcem" v plačilo.
Težave, ki so nastale v Ba-šaniji, ko je odpovedal kuhar in je bilo čez noč potrebno dobiti drugega, niso bile morda zaradi neurejenih odnosov, temveč bolj zaradi preobremenjenosti celotnega zaposlenega osebja v domu, ker so bile Kuhinjske kapacitete prekoračene za 100 %, kar je povzročalo na eni strani nervozo med zaposlenimi in nepotrebno čakanje gostov. Ko se je zmanjšalo število gostov za okrog 50 oseb in je prišla nova kuharica, se je stanje uredilo na obojestransko zadovoljstvo.
Tako v Dramlju kakor v Ba-šaniji, so zaradi prevelikega števila gostov in neustreznih delovnih prostorov vsi zaposleni pokazali skrajno mero požrtvovalnosti in neverjetno prizadevnost in jim gre zato zahvala nas vseh. V bodoče pa moramo gledati, da bo število gostov ustrezalo kapacitetam kuhinje in da bodo abonirani res le tisti gostje, ki bodo imeli nakazila. Tuje goste bomo morali odklanjati tudi zato, ker so gostišča zaprtega tipa in bodo inšpekcijski organi strogo kontrolirali izvajanje predpisov. Čeprav je še zgodaj, vendar že začenjamo s pripravami za novo sezono. Pripravljajo se remontna dela, ugotavlja, kaj bi bilo potrebno obnoviti in dokupiti, kaj izboljšati, da bi bili na novo sezono ob pravem času pripravljeni.
V Bašaniji je bilo dokupljeno 3.250 kvadratnih metrov zemljišča, ki bo v prvi fazi služilo kot otroško igrišče, prostor za kampiranje in zelenjadni vrt, v bodoče pa bo, če bodo lokalne oblasti dovolile oziroma, če bo v skladu z razvojem tega turističnega območja, ta prostor služil za razširitev počitniških kapacitet.
Ker se bomo morali iz Poreča umakniti, je že vse pokre-njeno, da počitniška skupnost Krško zgradi nov rekreacijski center na Malem Lošinju, kjer je udeleženo tudi naše podjetje in so bila za odkup zemljišča že zagotovljena potrebna sredstva.
To je le nekaj pripomb o letovanju v lanskem letu, poročilo o poslovanju in uspehih poslovanja pa kdaj drugič.
Nadaljevanje s 5. strani
ČLOVEK, TEMELJIM! DEJAVNIK ZMAGE
tehniko, v bistvu pa je tako njihova premoč upadala. Po podatkih OZN, je bilo na svetu po prvi svetovni vojni (1920) kar 70 odstotkov ljudi podjarmljenih, le 30 odstotkov jih je živelo v neodvisnosti. Danes je neodvisno 98 odstotkov svetovnega prebivalstva. Kljub lokalnim in meščanskim vojnam, razvoj tehnike v velikih državah ni slabil, celo nasprotno, večale so svoj vojno-tehnični po-tencijal. In ko se desetletja nadaljuje dirka v oboroževanju, v kateri dominirajo velike industrijske države, pride do novega procesa, obujanje nacionalne zavesti in ustanavljanje številnih novih neodvisnih držav.
To novo orožje se je pokazalo neprimerno močnejše od tistega, s katerim so gospodarili tisti, ki so hoteli uničiti zavest zasužnjenih narodov. S podatki zahodnih teoretikov, ki sodijo, da poprijema orožje dominantno vlogo v vojni, a človek se ne menja, se ne moremo strinjati. Družbena moč sodobnega človeka in tehnike kot sredstva za dosego vojnih ciljev, seje bistveno spremenila. Človek, kot tehnika, sta doživela velike revolucionarne spremembe. Narasla je moč tehnike, prav tako pa ljudska moč, ki je danes neprimerno večja, kot pred petdesetimi ali več leti. V sodobni vojni moramo upoštevati še en nov dejavnik — kvantitativno komponento, vse prebivalstvo, kot aktiven dejavnik vojne.
idejno-politična mobilizacija, vse te komponente imajo odločilno premoč nad tehnično močjo države.
Mednarodno sodelovanje v borbi za ohranitev miru s strani velikega števila miroljubnih sil, za ohranitev nacionalne neodvisnosti in enakopravne odnose med njimi, kvalitetne spremembe ljudskega dejavnika, posebno pri manjših narodih, ter poučeni z izkušnjami druge svetovne vojne, smo prišli do spoznanja, da lahko uspešno vodimo boj tudi proti številnejšemu, močnejšemu in tehnično bolje opremljenemu sovražniku. Francija je na primer, pred 130 leti, uspela okupirati Alžir z
30.000	vojaki. V boju proti narodnoosvobodilnem gibanju pa je morala angažirati 800.000 vojakov in kljub temu je Francija vojno izgubila. Drugi primer pa je bila dolgoletna Vietnamska vojna, v kateri so ZDA angažirale polmilijonsko armado, kateri je pomagalo še
700.000	domačih izdajalcev, pa kljub neprestanemu bombardiranju in razdejanju, divjanjem nad nedolžnim prebivalstvom, ZDA, kot svetovna velesila, niso uspele zmagati.
Torej lahko mirno zaključimo, da je človek bil in ostal bo temeljni dejavnik zmage v vojni. Zavestno obujanje naroda, politično organiziranje, delovanje in medsebojno sodelovanje v borbi za ljudsko neodvisnost, izkušnje, kako se lahko uspešno vodi osvobodilni boj proti


Do druge polovice prejšnjega stoletja so dobivale vojne samo operativne armade, množica ljudi pa ni sodelovala. Tudi počutju teh mas, niso posvečali nobene pozornosti. Družbene in tehnične spremembe imajo za posledico to, da bi v morebitni obrambni vojni sodelovali vsi ljudje, na celotnem območju. Ko govorimo o kvalitetni spremembi ljudstva, moramo vedeti, da je prišlo do prebujanja narodov, kot je rekel tovariš Tito, do formiranja narodne zavesti, do prepričanja ljudstva, da je neodvisnost temeljni pogoj za doseganje vseh cilje. Ljudska zavest je postala nova družbena sila in motiv, da se odločno upre vsakemu agresorju. Politična moč ljudstva, njihova organiziranost, delovanje in borbeno razpoloženje,
slehernemu sovražniku, to so nove kvalitete ljudskega čini-telja v bodoči morebitni vojni. Moralna moč človeka kot posameznika, enot in naroda, je v moderni vojni značilnejša kot marsikdaj prej. Lenin je dejal, da je končni cilj vedno odvisen od moralne moči ljudskih množic, ki na bojišču prelivajo svojo kri. Na osnovi izkušenj iz NOV, je tovariš Tito dejal:
,,Naše izkušnje so velike ravni v zavesti borcev, upornosti in samostojnosti v globoki veri v sebi, kar dela armado, ki se bori za pravične cilje nepremagljive". Torej, obramba domovine in zmaga nad sovražnikom, zavisi predvsem od moralnih kvalitet, politične zavesti vojakov in starešin. Motiviranost vojaka na bojišču je nova dimenzija sodob-
ne vojne. Danes ne pride v poštev, da bi vojak na bojišču pobegnil, kjer je velikokrat prepuščen sebi, samostojnosti in svoji zavesti. Tu je tudi moralna moč naroda kot celotne armade in civilnega prebivalstva, ki ima danes tako važno vlogo, kot še nikoli v zgodovini.
Po besedah tovariša Tita, je najvažnejše, da je narod enoten in složen, ter da se vsak vojak znajde na vsakem mestu in v vsaki situaciji. V tem smislu skozi marksistično izobraževanje tudi naša družba
vlaga velike napore, da bi to res dosegli. S samoupravljanjem se je naša družba odločila za najhumanejše odnose do človeka kot sodobnega ustvarjalca. V tem je tudi ključ vseh naših uspehov pri izgradnji domovine in ustvarjanja pogojev za čimboljšo obrambo, ki jo karakterizira vseljudski odpor. Samoupravni razvoj, iz katerega raste nov, samostojen človek, oseba z najvišjo družbeno vrednostjo odpira ljudstvu najširše perspektive.
Naš delovni človek je postal tako glavni nosilec vseh akcij v
samoupravnem socializmu, kar je naša najvišja in največja kvaliteta. Čim boljše se človek počuti v družbi, v kateri živi, čim več mu ta nudi družbene, politične in osebne svobode, tem bolj je nanjo navezan, zainteresiran, tem več je njegova vloga v splošnem sistemu in koncepciji SLO. Gledano s teh zornih faktov s sigurnostjo lahko rečemo, da je človek bil in tudi ostal odhajališče in izhodišče vseh naših uspehov in pogledov in pa tudi temeljni dejavnik zmage.
Svetislav NIKOLIČ
TRGOVINA V GRADIŠČU OB NOVEM LETU
Med najstarejšimi našimi trgovinami je prav gotovo trgovina v Gradišču. Njena dolgoletna tradicija je veliko pripomogla k boljši prodaji in ugledu Žita. Res je še vedno klasična trgovina, vendar ambient pripomore k domačnosti in dobremu počutju kupcev. Povprašali smo poslovodkinjo Tončko Ažmanovo, da nam je kaj več povedala o delu in življenju v tej naši trgovini. Takole je pripovedovala:
Na začetku leta smo, prazniki so mimo. Če primerjamo promet v prejšnjih letih, je bil letos pred in po praznikih malo manjši. Vzrokov za to je več: stabilizacija, višje cene, pa tudi slaba embalaža in slabša kakovost naših izdelkov. Jezimo se še posebno na Ži-tove izdelke, katere dobimo včasih pokvarjene. Morda je temu krivo neprimerno skladiščenje ali pa embalaža. Prodajamo večinoma aše proizvode, vendar pa smo na žalost prisiljeni ponujati tudi tuje, ki so cenejši od naših.
Seveda se vse začne in konča pri denarju. Osebne dohodke imamo tako nizke, da se
čudim, ker fluktuacija ni večja. Druge trgovske organizacije delijo neprimerno višje dohodke. Zato tudi zelo težko dobimo učenke v to stroko. Kako je z analitično oceno delovnih mest, nič ne vem. O tem bi morali v Glasniku več pisati, saj nas to najbolj zanima. Mislim tudi, da bi morale starejše delavke pred upokojitvijo imeti boljši osebni dohodek, s svojim minulim delom so si vsekakor zaslužile zadostno pokojnino.
V bifeju imamo težave s kadrom. Dela je veliko, posebnih težav z gosti pa ni. Prihajajo večinoma mladi in so kar prijetni.
Trenutno smo brez snažilke in moramo zvečer same pospravljati in pometati. Lahko si mislite, da potem naš delavnik ne traja sedem ur, ampak precej več.
Prepričani smo, da se bo z dobro voljo in discipliniranim delom nas vseh v letošnjem letu marsikaj izboljšalo.
Trgovina v Gradišču
			
v:;.; \-			
	fif TflliP|W		
šjLj—			
TEČAJ ZA INTERNO
STROKOVNO
USPOSABLJANJE
V	TOZD Gorenjka v Lescah si je 23 delavcev pridobilo interno polkvalifikacijo.
Pravilnik o priznanju interne strokovne usposobljenosti ozkega in širokega profila izdelovalca čokolade v TOZD Gorenjka predvideva, da delavci, razporejeni na delovno mesto kvalificiranega ali polkvalificiranega delavca, vendar brez ustrezne strokovne usposobljenosti, a dosegajo poprečne rezultate dela, pridobijo pravico za opravljanje izpita za interno strokovno usposobljenost kvalificiranega ali polkvalificiranega delavca določenega profila.
V	TOZD Gorenjka so se odločili za tak način dodatnega usposabljanja delavcev. TEB — tehnični ekonomski biro v Zagrebu je edina priznana šola v Jugoslaviji, ki usposablja konditorje. Iz šolskega centra v okviru TEB in iz delavske univerze v Radovljici so predavali triindvajsetim udeležencem tečaja.
o surovinah in embalaži v proizvodnji kakao proizvodov,
o tehnologiji kakao proizvodov, o strojih in napravah v konditorski proizvodnji in o osnovah spoznanja o družbi in o samoupravljanju.
Tečaj je trajal od 3. novembra do 20. decembra 1975 v Lescah. Razdeljen je bil na teoretični del in na praktično delo na delovnih mestih.
Od 70 zaposlenih se jih je kar 23 odločilo za pridobitev polkvalifikacije.
Delo nikakor ni bilo lahko, saj je tečaj trajal ravno v času, ko so morali delati tudi v tretji izmeni, a z dobro voljo uspeh ne izostane. Udeleženci tečaja so za uspešno opravljeno delo prejeli diplome.
ČE VEČ ZNAŠ,
VEČ VELJAŠ
Povprašali smo dva udeleženca tečaja, kako da sta se odločila zanj. Mihela Hadalin je dejala: ,,Mlada sem še, zdaj se še lahko učim. Hotela sem najprej na večerno ekonomsko šolo, potem pa se mi je zdel tečaj za interno polkvalifikacijo boljša priložnost, in sem jo izkoristila."
Jože Kapus je imel drugačen motiv. Pravi, da je že celih 15 let zaposlen v Gorenjki, delo je obvladal, vendar se mu bo pri osebnem dohodku verjetno poznalo novo pridobljeno znanje.
Oba tečajnika sta menila, da je bilo spremljanje predavanj, učenje in polaganje izpitov na koncu zelo naporno. ,,Po nekaj dneh bi najraje odnehal," je dejal Jože Kapus.
Na vprašanje, kaj sta pridobila s tečajem, sta v en glas odgovorila, da veliko. Mihela pravi, da je po štirih letih dela v tovarni čokolade sicer že veliko vedela o svojem delu, o delu sodelavcev pa prav malo. Na tečaju se je seznanila s celotnim delovnim procesom, s surovinami in delovanjem strojev.
Jože s praktičnim delom tudi doslej ni imel težav, veliko pa je pridobil teoretičnega znanja, kot je povedal.
Mihela in Jože sta zatrdila, da je takšna oblika strokovnega izpopolnjevanja zelo primerna. Marsikdo bi se rad redno šolal, a nima možnosti. Izobraževanje ob delu je sicer zelo zahtevno in težko, kljub temu pa za nekatere edina priložnost, da se izpopolnijo v znanju in dosežejo vsaj interno kvalifikacijo.
Naj povemo še to, da je Mihela ena od treh delavk v Gorenjki, ki se je vpisala na redno konditorsko šolo v Zagrebu. Traja trikrat po pet mesecev in Mihela bo potem prišolala naziv konditor. Želimo ji veliko uspeha!
Tudi vsem delavcem, ki so prejeli diplome, želimo obilo delovnih uspehov!
PRIDNI ŠOLARJI
Rednim študentom pa daje ŽITO posojila za študij na naslednjih višjih in visokih šolah:
V letu 1975 se je v Žitu izredno šolalo kar precejšnje število delavcev, in sicer so po TOZD številke takšne:
IZREDNI SLUŠATELJI V LETU 1975
TOZD Pekarna Ljubljana
Šolski center Zagreb	3
Šolski center za blagovni promet	1
TOZD Imperial Krško
Ekonomska srednja šola Krško	2
Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor II. stopnja	1
Poklicna živilska šola Maribor	1
Poklicna šoferska šola	1
Tečaj za skladiščnike	1
TOZD Gorenjka
Visoka tehniška šola Maribor — kemija	1
VŠOD I. stopnja	1
TOZD Mlini
Šolski center Zagreb	2
Ekonomska srednja šola	3
Tečaj za voznike viličarjev	1
TOZD Pekama Kranj
Šolski center Zagreb VK	1
TOZD Maloprodaja
Srednja komercialna šola	1
DSSS
Visoka šola za organizacijo
dela Kranj
I.	stopnja	4
II.	stopnja	1
Visoka ekonomska komercialna šola Maribor
I.	stopnja	1
II.	stopnja	2
Ekonomska srednja šola	3
Upravno administrativna
šola	2
Gimnazija	1
Tehniška srednja šola — elektro	1
Ekonomska fakulteta
III.	stopnja	1
Delovodska šola	1
TOZD Triglav
Tehnološka fakulteta Zagreb	1
UČENCI
V GOSPODARSTVU
Poklicna živilska šola Maribor
1.	letnik	4
2.	letnik	5
Šolski center za blagovni promet
1.	letnik	6
2.	letnik	3
3.	letnik	7
Šolski center Zagreb
2.	letnik	1
Poklicna kovinarsko in usnjarsko-galanterijska šola
1.	letnik	1
SREDNJE ŠOLE -POSOJILOJEMALCI
FRŠ
1. letnik	1
3.letnik	1
4. letnik	2
Srednja živilska šola Maribor
3.	letnik	1
Tehnična srednja šola Krško
strojni oddelek	1
Tehnična šola za kemijsko, metalurško in papirno stroko
4.	letnik	3
Upravno administrativna šola
4. letnik	3
Šola za oblikovalce
3. letnik	1
VISOKE IN VIŠJE ŠOLE
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
2. letnik	1
Fakulteta za psihologijo
absolvent	1
Pravna fakulteta
absolventi	3
3.	letnik	1
Strojna fakulteta
1. letnik	1
Fakulteta za elektrotehniko
1. letnik	1
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
4.	letnik	1
3.letnik	1
Biotehnična fakulteta
absolventi	3
4. letnik	1
Ekonomska fakulteta
1. letnik	2
3.	letnik	1
4.	letnik	2
absolventi	2
EF — poslovna smer
1.letnik	1
Višja upravna šola
1. letnik	1
Visoka šola
za organizacijo dela
Kranj
absolvent	1
DELAVČEVO ZANIMANJE ZA REKREACIJO
Družbeno vodena rekreacija osvaja spontano nastajanje množičnih oblik rekreacije, jih prevzema, hkrati pa odpravlja nehumane pojave o njih in prav v tem je bistvo zanimanja za probleme rekreacije.
Ko govorimo o družbeno vodeni rekreaciji, to ne pomeni, da je dirigirana, vsiljena, pač pa, da se upoštevajo interesi in želje članov celotnega kombinata. Od vsakega člana delovne skupnosti pričakujemo, da se v prostem času z nečim ukvarja, da želi biti aktivno ali vsaj miselno soudeležen pri kaki dejavnosti. To so lahko športne panoge ali tudi drugi interesi (socialni, estetski, politični idr.). Prav gotovo so materialni pogoji v preteklem letu nudili široke možnosti za zadovoljitev takih interesov na vseh področjih.
Čeprav rekreacija posameznikov materialno ne obremenjuje, opažamo, da sodelujejo le tisti delavci, ki imajo določeno predizobrazbo in so si v ciklusu splošnega izobraževanja pridobili tudi ustrezne športne oziroma rekreativne navade.
Iz tega je razvidno, da pri motiviranju in pridobivanju delavcev za sodelovanje v rekreativni dejavnosti ni najvažnejša materialna možnost, pač pa nivo splošne in rekreativne ali športne razgledanosti. Seveda materialnih pogojev ne kaže zanemarjati. Pri tem mislim predvsem na objekte in naprave za množično rekreacijo. Ti so za nas marsikdaj preveč oddaljeni, termini nerodno postavljeni in rušijo zanimanje delavcev. Vprašanje rekreacije in njenih pogojev je treba reševati predvsem v lastnem krogu in da omogočimo enake možnosti vsem. Morali se bomo verjetno odločiti za lasten rekreacijski objekt, ki bi zadovoljil naše interese, saj dobro vemo, koliko nam „požro’’ najemnine.
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ŽIVILCEV
Organizator letošnje zimske živiliade je industrija čokolade Josip Kraš, TOZD Planika iz Kobarida.
Razpis tekmovanja za IX. „Živiliado 76"
Sindikalna podružnica TOZD ,,Planika" Kobarid je pokrovitelj ,,Živiliade 76", ki bo dne 14. 2. 1976 na Livku pri Kobaridu, in sicer tekmovanje v veleslalomu.
I.	POGOJI TEKMOVANJA
Na tekmovanju sodelujejo članice in člani delovnih organizacij živilske stroke SRS, ki so v delovnem razmerju. Kot dokazilo o zaposlitvi služi osebna izkaznica in zdravstvena izkaznica, potrjena v letu 1976.
Tekmovalci so razvrščeni v tri starostne razrede:
—	prvi razred — do 30 let (letnik 1946 in mlajši);
—	drugi razred — od 31 do 40 let (letnik 1936 do 1945);
—	tretji razred — nad 40 let (letnik 1935 in starejši).
Tekmovalke nastopajo v dveh razredih:
—	prvi razred — do 35 let (letnik 1941 in mlajše);
—	drugi razred — nad 35 let (letnik 1940 in starejše).
Tekmovanje je posamezno in ekipno.
Za ekipo se upoštevajo štirje najbolje uvrščeni tekmovalci. Iz vseh treh moških razredov in ena tekmovalka iz enega izmed obeh ženskih razredov.
Pri točkovanju za ekipno uvrstitev se upošteva doseženo mesto v razredu, ne pa doseženi čas.
Število tekmovalcev v posameznih razredih je neomejeno. Tekmovalci višjega razreda, oziroma starejši, tekmujejo lahko v nižjih razredih, vendar le v izbranem razredu.
Žrebanje se bo vršilo v treh jakostnih skupinah v vsaki kategoriji.
Dva najboljša iz vsake ekipe v prvi dve, vsi ostali pa v tretjo jakostno skupino.
Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost.
V	primeru enako doseženega časa dveh ali več tekmovalcev ali ekip, je boljši tisti, ki starta z višjo startno številko.
Pripravljeni sta dve progi:
Proga A bo dolga 850 m z višinsko razliko 190 m, kjer tekmujejo tekmovalci prvega in drugega razreda. Š startom prične drugi razred.
Proga B bo dolga 600 m z višinsko razliko 140 m, kjer tekmujejo tekmovalke in tekmovalci tretjega razreda. S startom pričnejo tekmovalke drugega razreda.
Prireditelj si pridržuje pravico, da tekmovanje v primeru neugodnih snežnih razmer preloži ali prestavi. V tem primeru bo prijavljene ekipe pravočasno obvestil.
ČASTNA PRIZNANJA IN NAGRADE
Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal, ki ga poklanja Republiški odbor sindikata delavcev v živilski stroki in pokal v trajno last, ki ga poklanja sindikalna organizacija ,,Planike" Kobarid.
Drugoplasirana ekipa prejme pokal, ki ga poklanja Občinski sindikalni svet, Tolmin.
Tretjeplasirana ekipa prejme pokal, ki ga poklanja Turistično društvo Kobarid.
Prve tri ekipe prejmejo tudi diplome.
Trije prvouvrščeni tekmovalci iz vsakega razreda prejmejo kolajne in diplome.
Tekmovalci iz vsakega razreda, uvrščeni od četrtega do šestega mesta, prejmejo diplome.
Vsi tekmovalci, ki so nastopili, prejmejo pismena priznanja in praktične nagrade.
Prijave morajo vsebovati priimek in ime tekmovalcev, leto rojstva, ime in priimek vodje ekipe.
V	prijavi navedite ime in priimek dveh najboljših tekmovalcev, ki bodo prišli v poštev v
I.	in II. jakostno skupino.
Istočasno prosimo, da nam sporočite dan prihoda in če nameravate ostati od sobote
na nedeljo, da vam bomo lahko rezervirali število nočitev.
Nadalje vas prosimo, da vsaka ekipa prinese toliko simboličnih nagrad, kolikor ima prijavljenih tekmovalcev, da jih bodo prejeli udeleženi tekmovalci (kot je to bilo do sedaj v običaju).
Hotelske usluge:
—- 13/2-1976 večerja z nočitvijo;
—	14/2-1976 zajtrk, kosilo in slavnostna večerja.
Skupna cena bo znašala 190 din na udeleženca.
Kolikor bi posamezna ekipa ali posameznik želel ostati dalj časa, znaša penzion v hotelu 130 din.
Razpored ekip za nočitve bo izvršil organizacijski odbor glede na število prijavljencev posameznih ekip in glede na kapacitete posameznega lokala.
Vodje ekip bodo ob prihodu v hotel ,,Soča", Most na Soči, dobile spored nočitev svojih ekip.
PROGRAM TEKMOVANJA
PETEK, 13. februarja
Prihod ekip, nastanitev, prevzem materialov.
Ob 19. uri sestanek vodij ekip in žrebanje v prostorih hotela ,,Soča", Most na Soči.
Ob 20. uri seja častnega predsedstva v hotelu ,,Soča", Most na Soči.
SOBOTA, 14. februarja
Ob 8. uri odhod z lastnimi prevozi na Livek.
Do 10. ure ogled prog.
Ob 10. uri start v veleslalomu.
Ob 16. uri razglasitev rezultatov in skupna večerja z družabnim srečanjem v prostorih hotela v Mostu na Soči.
OSTALA OBVESTILA
Informacijska pisarna bo poslovala:
—	11., 12. in 13. februarja 1976 od 6. do 14. ure. Kobarid, telefon (065) 83-028 in (065) 83-039;
—	13. 2. 1976 od 15. do 20. ure, ter 14. 2. 1976 od 7. ure dalje v prostorih hotela ,,So-
Naš bife v Gradišču
ča", Most na Soči, recepcija telefon (065) 85-010.
Vse hotelske usluge vplačajo vodje ekip za svoje ekipe na recepciji hotela ,,Soča", Most na Soči, ne glede na to, kje bo posamezna ekipa nameščena.
Skrajni rok prijav je 5, 2.
1976.
Vsem udeležencem in vabljenim gostom bomo dostavili bilten takoj, ko bo tiskan.
V primeru, da bi tekmovanje na Livku ne bilo izvedljivo zaradi pomanjkanja snega, se bo tekmovanje vršilo na KANINU, o čemer bodo ekipe obveščene ob prihodu.
LETNE SKUPŠČINE SINDIKATA
Osnovne sindikalne organizacije so imele v januarju letne skupščine, kjer naj bi ocenile dejavnost v minulem letu in po potrebi sprejele ali dopolnile svoja pravila in določile letni delovni in finančni načrt. Priprave na letne skupščine so enotna vseslovenska sindikalna akcija in zato morajo biti vsebinsko bogate. Izvršni odbori osnovnih organizacij, ki so nosilci te akcije, pripravijo potrebna poročila in jih posredujejo v javno razpravo članstvu. Izvršni odbori tudi preko poverjenikov sindikalnih skupin in na druge načine spodbujajo članstvo sindikata k aktivnim razpravam za letne skupščine. Sindikalne skupine, ki so stalne oblike delovanja v osnovni organizaciji, bodo najlaže predlagale in zahtevale stvari in ukrepe, ki zadevajo življenje in delo skupine, seveda ob upoštevanju interesov še ostalih skupin. Tako bo sindikalna skupina lahko ocenila delovanje lastne sredine in tudi osnovne organizacije kot celote.
V nekaterih osnovnih organizacijah žal sindikalne skupine še niso zaživele v tolikšni meri, da bi se čutila njihova neposredna aktivnost, ki bi bila odraz delovanja baze, torej najširšega sindikalnega delovanja sploh.
Upamo, da bodo to nedoslednost pri delovanju sindikalnih skupin prav letne skupščine osnovnih sindikalnih organizacij uspele odpraviti.
DELOVNE SOBOTE
Plansko analitski oddelek je že posredoval razpored delovnih sobot v letu 1976.
Gotovo vas bo zanimalo, katere sobote letos bomo morali zgodaj vstati.
Delali bomo torej: 10. januarja
7.	februarja 21. februarja
3. aprila
8.	maja
5.	junija
3.	julija
7. avgusta
4.	septembra 2. oktobra
16. oktobra
6.	novembra
Zapišite si, da ne boste pozabili!
MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽITU — MLADI V ŽIT
Po slabem letu delovanja, točneje od začetka maja preteklega leta, ko je bila zaključena reorganizacija mladinske organizacije iz enotnega mladinskega aktiva v koordinacijsko konferenco (KK) ZSMS, lahko rečemo, da smo v tem času dosegli premik, tako v Povečani aktivnosti, kot tudi v množičnejšem vključevanju mladih v vrste ZSMS. Preteklo leto naj bo spodbuda za še aktivnejše delovanje v letu 1976. V ta namen je predsedstvo KK ZSMS Žito izdelalo osnutek programa za leto 1976. Akcije, ki so že v preteklem ietu naletele na ugoden odmev pri mladih, bomo organizirali tudi v tem letu, dodali Pa bomo še nekatere, tako da bomo razširili naš krog delovanja na vsa področja. Delo mladih mora še naprej temeljiti na delu v osnovni organizaciji 2SMS TOZD, zato v našem Programu tudi niso vključene nekatere stalne naloge, ki so Prisotne v vseh 00 ZSMS. Koordinacijska konferenca si bo prizadevala organizirati tiste akcije, ki so pomembne za vse mlade in ki bi jih bilo nesmiselno drobiti akcije posameznih 00 ZSMS. Program za leto 1976 je bil dan v razpravo vsem 00 ZSMS, ki bo potem končno oblikovan skupno s pripombami na prihodnjem sestanku Predsedstva KK ZSMS Žito .
1.	Komisija za kulturo je zadolžena za izvedbo proslav:
—	8. februar — Prešernov dan (recital)
—	8. marec — Dan žena
—	1. maj — praznik dela
—	4. julij — dan borcev
—	1. november — dan mrtvih
—	29. november — Dan republike in
. — 31. december — zaključek leta.
. 2. Komisija za izobraževanje 1® zadolžena za:
—	strokovno ekskurzijo 'obisk TOZD)
—	akcijo za dosego interne
Kvalifikacije
~ akcijo za dokončanje osnovne šole
3.	Komisija za ljudsko pbrarnbo in družbeno samozaščito je zadolžena za:
—	izvedbo strelskega tekmovanja z MK puško
—	izvedbo orientacijskega Pohoda
—	vključevanje mladih v enote teritorialne obrambe
4.	Komisija za šport in rekreacijo je zadolžena v letu I976za:
—	dva športna srečanja
~ sodelovanje na pohodu °b žici okupirane Ljubljane
—	sodelovanje v pripravah na živilske igre
. b. Komisija za delovne akci-,e ln prireditve je zadolžena za:
Po planu dela koordinacijske konference ZSMS Žito Ljubljana, je bilo dne 25. 12. 1975 ob 18. uri v dvorani Krajevne skupnosti Zadvor kviz tekmovanje MLADINA V ZNANJU IN SPRETNOSTI. Po prijavah smo pričakovali veliko udeležbo tako na samem tekmovanju kakor tudi veliko število gledalcev. Vendar pa pa je bilo ob začetku le malo gledalcev-navijačev, ekipe pa so zamudile, tako da se je tekmovanje začelo šele ob 19. uri. Tekmovalo je 5 tričlanskih ekip, in sicer:
1.	Ekipa 00 ZSMS TOZD Mlini Ljubljana.
2.	Ekipa 00 ZSMS TOZD Pekarna Ljubljana.
3.	Ekipa 00 ZSMS TOZD Šumi Ljubljana.
4.	Ekipa OK ZSMS Vrhnika.
5.	Ekipa 00 ZSMS DSSS ŽITO Ljubljana.
Pred tekmovanjem se je tov. Milan Selan zahvalil mladincem KS Zadvor, ki so nam odstopili dvorano za kviz, ter zaželel vsem veliko športne sreče. Po prvem tekmovalnem delu v znanju, pa je bil vrstni red naslednji:
1.	00 ZSMS DSSS ŽITO Ljubljana.
2.	00 ZSMS TOZD Pekarna Ljubljana.
3.	OK ZSMS Vrhnika.
4.	00 ZSMS TOZD Mlini Ljubljana.
5.	00 ZSMS TOZD Šumi Ljubljana.
Po tem tekmovanju je sledila komedija enodejanka ANAL-
FABET, ki jo je izvajala študentska dramska skupina iz Vrhnike. Po uspešni uprizoritvi komedije pa so se ekipe 00 ZSMS pomerile še v spretnosti, in sicer v vožnji samokolnice in skakanju v vrečah. Po razburljivem in smeha polnem tekmovanju je bil vrstni red ekip naslednji:
1.	00 ZSMS TOZD Mlini Ljubljana.
2.	00 ZSMS DSSS ŽITO Ljubljana.
3.	OK ZSMS Vrhnika.
4.	00 ZSMS TOZD Pekarna Ljubljana.
5.	00 ZSMS TOZD Šumi Ljubljana.
Po skupnem seštevku točk tekmovanja v znanju in tekmovanja v spretnosti, pa je bil vrstni red ekip naslednji:
1.	00 ZSMS DSSS ŽITO Ljubljana.
2.	00 ZSMS TOZD Mlini Ljubljana.
3.	OK ZSMS Vrhnika.
4.	00 ZSMS TOZD Pekarna Ljubljana.
—	ustanovitev aktiva mladih komunistov
—	ustanovitev koordinacijskega sveta ZSMS Žito
—	sodelovanje v akcijah OK ZSMS Moste-Polje
—	sodelovanje z drugimi 00 v krajevni skupnosti
—	poživitev zabavnega življenja (2—3 kvize)
—	seminar za mlade
Seveda še zdaleč nismo izčrpali vse možne načine naše-
ga delovanja. Izbrali smo le tiste, ki se v tem trenutku hitro izvedejo. Še vedno imamo probleme pri širšem vključevanju mladih, kar mrtvi učinkovitost naših akcij. Mislim, da bomo z nadaljevanjem začrtanega programa prebrodili tudi take težave.
Predsednik KK ZSMS Žito: Milan Selan
—	akcijo MDB (mladinskih delovnih brigad)
—	dan mladih krvodajalcev
—	dva izleta v hribe
6. Komisija za informiranje in obveščanje je zadolžena za redno obveščanje v Glasniku o delovanju mladih v Kombinatu in izven njega.
— lokalno delovno akcijo
(športni center)	7. Predsedstvo KK ZSMS
pa je poleg naštetih akcij še posebej zadolžena za:
5.	00 ZSMS TOZD Sumi Ljubljana.
Na koncu pa je predsednik KK ZSMS Žito tov. Milan Selan, predal predstavnikom ekip priznanja, zmagovalni ekipi pa prehbdni pokal. Ob tem pa je pripomnil, da moramo na naslednje kviz tekmovanje, ki bo spomladi, priti v večjem številu.
Po vsem tem pa je za ples zaigral še ansambel GRIVE, tako da je bilo počutje na
višku. Ob 22. uri pa smo, malce razočarani, da je že vse končano, lepo odšli domov v upanju, da se bomo kmalu zopet srečali na novem kvizu.
Na koncu pa bi rad apeliral na vse 00 ZSMS in Mladinske aktive v kombinatu, da se za naslednji kviz prijavijo v večjem številu.
Kaj odgovoriti?
PRIJATELJI ATLETIKE!
Ker se bližajo 3. poletne igre živilcev naprošam vse interesente, ki imajo veselje do teka, da pošljejo poimenske prijave na naslov:
TOME MICHEL, Šmartinska 154
61000 LJUBLJANA
Tekmovalo se bo:
—	moški na 1500 m
—	ženske na 800 m
Pred Živiliado imamo namreč v planu še izbirno tekmovanje, saj potrebujemo eno (vsaj) moško in eno žensko ekipo. Moška ekipa je 4-članska, ženska pa 3-članska.
Vodja sekcije za atletiko pri RA ŽITO Ljubljana TOME MICHEL
MLADINA V ZNANJU IN SPRETNOSTI
DRUŽBENI VIDIK ANGAŽIRANJA MLADIH NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH
Prostovoljno mladinsko delo postaja v Sloveniji vse bolj zanimiva oblika delovanja in družbenega angažiranja mladih, kar nam kažejo podatki o interesu mladih za sodelovanje na zveznih akcijah v Sloveniji in drugih republikah, vse več akcij za izgradnjo družbenih objektov pa organizirajo mladi tudi v občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. V primerjavi z letom 1974 je bilo takšnih akcij v letu 1975 dvakrat več, prav toliko pa se je povečalo število brigadirjev na zveznih mladinskih delovnih akcijah.
Na lokalnih akcijah mladi s prostovoljnim delom grade pomembne družbene objekte: ceste, vodovode, športna igrišča, urejajo prostore za družbeno delovanje ali za delovanje posameznih društev in skupin, spominske parke itd., na zveznih delovnih akcijah pa grade pomembne družbene objekte, predvsem v Sloveniji pa je na akcijah prisoten moment solidarnosti in humanosti, ki se izraža v pomoči nerazvitim področjem Slovenije. Prav v tem je tudi eden od bistvenih elementov za tako povečanje zanimanja, ki predstavlja pomembno obliko družbenega angažiranja mladih.
Ekonomski in politični ter vzgojni vidiki prostovoljnega mladinskega dela predstavljajo celoto, posebej to ponovno prihaja do izraza v zadnjih dveh letih, kar je dokaz, da družba ocenjuje prostovoljno mladinsko delo ne le po ,,rentabilnosti", oziroma ekonomski upravičenosti, temveč vse bolj tudi po širših družbenih vrednostih in momentih, prisotnih na mladinskih delovnih akcijah. Vse to je tako za mlade, posebej za udeležence akcij, kot tudi za napredne družbene sile stimulacija in spodbuda za organiziranje vse večjega števila delovnih akcij.
V Sloveniji je, za razliko od zveznih akcij v drugih republikah, prisoten moment solidarnosti pri izgradnji objektov na nerazvitih ali manj razvitih območjih, kar pomeni in zahteva, da so stroški akcije čim manjši ter da ,,s čim manj sredstvi dosežemo čim večji učinek". Pri
teh akcijah je solidarnost pravzaprav trojna: gre za solidarnost družbenopolitične skupnosti in interesnih skupnosti, ki zagotove sredstva za stroške akcije, za solidarnost delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, ki omogočajo dopust udeležencem akcije in tretjič, za solidarnost udeležencev akcij. Odgovornost udeležencev akcij je zato toliko večja, saj upravljajo s sredstvi delovnih ljudi, ki so jih le-ti namenili za razvoj nerazvitih področij in za druge akcije.
Po podatkih zadnjih raziskav o interesih mladih je v Sloveniji zanimanje za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah dosti večje, kot smo lahko pričakovali, kar je nadvse razveseljivo, hkrati pa obvezujoče tako za organizatorje akcij kot za družbeno politične skupnosti, ki bodo morale odpirati vse več delovišč in tudi zagotoviti sredstva za delovne akcije. Kar 81 % mladih v Sloveniji smatra, da so mladinske delovne akcije koristne in jih ocenjujejo kot pomembno obliko angažiranja za dosego družbenih ciljev. Zelo majhen je odstotek tistih, ki menijo, da so akcije nekoristne, izredno majhen pa tistih, ki menijo, da so škodljive. Pri tem je pomembno tudi, da ni bistvenih razlik pri odgovorih med mladimi po regionalni pripadnosti in socialni strukturi, čeprav je največje zanimanje med delavci, najmanjše pa med študenti.
Predvsem je velik interes za udeležbo na akcijah med mladimi, ki so se akcij že udeležili, kar pomeni, da imajo dobre izkušnje, ki jih tudi posredujejo naprej.
Pomembno je tudi, da velika večina mladih meni, pri tem je dosežena visoka stopnja enotnosti, da so M DA ena najboljših oblik zbliževanja mladih in poglabljanja prijateljstva kot družbenega ideala ter važen faktor za delovno in družbeno angažiranje ter spoznavanje in ustvarjanje družbenih vrednot, saj MDA delujejo tudi vzgojno:
1. S predavanji in razgovori ter doslednim samoupravnim odločanjem na akciji brigadirji ne le spoznavajo teorijo samoupravljanja, temveč je akcija tudi šola samoupravljanja.
2.	Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov — na zveznih akcijah je to bistvena vrednota poleg že naštetih, ki se uveljavlja in poglablja na-vsakem koraku, tako na delovišču kot v naselju, ob interesnih dejavnostih.
3.	Interesne dejavnosti: Kultura, telesna kultura, tehnična vzgoja, obrambna vzgoja, zdravstvena vzgoja približajo udeležencem akcij vse bistvene sestavine teh področij, hkrati pa udeleženci sami postajajo ustvarjalci akcij in vrednot, kar je toliko bolj pomembno zato, ker jih spoznajo in svoje interese za delo na teh področjih uveljavljajo, oziroma začno uveljavljati tudi v sredini, kjer žive in delajo, po izkušnjah (Kozjansko 74) pa postanejo pobudniki prenekaterih akcij in se angažirajo tako v ZSMS kot nekaterih specializiranih organizacijah in društvih.
MDA tako postaja vse manj le delovišče, ki je še vedno vzrok za organiziranje MDA, vse bolj postaja šola samoupravljanja, bratstva in enotnosti, solidarnosti, tovarištva, družbenega angažiranja, šola ustvarjalnosti na interesnih področjih. Kot takšno šolo, šolo življenja in družbenega angažiranja, ter usposabljanja zanj jo moramo tudi razumeti in tako tudi organizirati, tudi v lokalnem merilu, ker bo le tako opravila svoje poslanstvo in funkcijo.
Poleg tega pa angažira MDA slehernega brigadirja tudi s tem, da vsak brigadir:
—	opravlja svoje delo prostovoljno;
—	svoje delo združuje z drugimi brigadirji z zavestjo, da opravlja družbeno koristno in potrebno delo;
—	pozna rezultate svojega dela in njegovo vrednost;
—	odloča o tem, kdaj in kje bo delal ter koliko časa (posredno in neposredno);
—	odloča o interesnih dejavnostih ter se na osnovi interesov angažira najmanj na enem področju.
Osebni interesi, ki jih mladi uveljavjajo na akciji, so prav tako pomembni, saj predstavljajo stimulacijo za premagovanje fizičnih in drugih naporov:
—	uveljavljanje osebnosti skozi delo, interesne dejavnosti in samoupravno ter družbeno politično angažiranje;
—	navezovanje stikov z ostalimi brigadirji ter domačini, spoznavanje krajev in ljudi, na območju, kjer akcija poteka;
—	zavest o pomembnosti dela, ki ga opravlja za družbo;
—	pridobivanje novega znanja z raznih področij.
Upoštevati moramo, da so te vrednote, poleg solidarnosti ter negovanja bratstva in enotnosti tudi motivacija za udeležbo na akciji, zato jim moramo posvečati dosti pozornosti, tudi v akcijah manjšega obsega in s krajšim trajanjem.
Aktualne naloge na področju prostovoljnega dela mladih v Sloveniji so predvsem v zago-
tovitvi možnosti za udeležbo mladih na zveznih in republiških akcijah, tako v Sloveniji kot v drugih republikah. Hkrati pa organizirati vse več lokalnih delovnih akcij in pri njihovem organiziranju upoštevati ne le vidika ,,delo-delovišče", temveč prav tako kot na zveznih in republiških akcijah upoštevati družbeno politični in vzgojni vidik angažiranja mladih na delovnih akcijah.
Iz tega izhajajo nekatere bistvene konkretne, akcijske opredelitve. V republiškem merilu je nujno čimprej podpisati družbeni dogovor o mladinskih delovnih akcijah. Podpisniki dogovora so družbeno politična skupnost, družbeno politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in negospodarstva. Dogovor naj zagotovi uveljavljanje širših družbenih interesov za MDA, hkrati pa zagotovi tudi skrb družbe za
zagotavljanje sredstev ter za odpiranje novih delovišč, za sprejem dolgoročnega načrta organiziranja prostovoljnega mladinskega dela v Sloveniji.
Center za MDA pri predsedstvu RK ZSMS pa si je v svojem programu zadal predvsem nalogo organiziranja MDA v letu 1976 ter večje udeležbe mladih iz Slovenije na zveznih akcijah v drugih republikah.
V občinah in regijah bodo bistvene naloge, poleg organiziranja brigad za zvezne in republiške akcije, zagotavljanje možnosti za udeležbo na lokalnih akcijah in organiziranje takšnih akcij, hkrati pa podpis dogovora o mladinskih delovnih akcijah v občini, ki naj zagotovi dolgoročno planiranje lokalnih akcij in njihovo financiranje, hkrati pa dogovori družbeno skrb za udeležbo mladih na lokalnih in zveznih ter republiških akcijah.
Kviz je bil zabaven
SVEČANO SREČANJE NA BLEDU
Vsi člani kolektiva TOZD Gorenjka iz Lesc in tudi upokojenci so se zbrali 26. decembra lani na letni sindikalni konferenci. Srečanje je bilo zelo svečano v hotelu Svoboda na Bledu. Po poročilu o sindikalnem delu so delavci, ki so uspešno zaključili tečaj za pridobitev interne strokovne usposobljenosti, prejeli diplome.
Kolektiv TOZD Gorenjka je ob tej priložnosti podaril glavnemu direktorju Francu Puterlu sliko kot znak hvaležnosti in priznanja za njegovo prizadevanje in trud, ki ga je vložil za napredek tovarne čokolade in s tem za boljše življenje delavcev v tej temeljni organizaciji.
Prisotne so s poldrugournim programom zabavali učenci osnovne šole in Lesc s svojim folklornim nastopom ter pevci z blejske glasbene šole. Večer se je seveda nadaljeval s plesom še pozno v noč.
OBISKAL NAS JE DEDEK MRAZ
Naše otroke je v Šentjakobskem gledališču obiskal dedek Mraz. Sindikalne organizacije so ga naprosile, naj malčkom pripravi kakšno igrico in vsaj kaj malega daril naj jim prinese. Ker so bili otroci zaposlenih v ,,ZITU", in sicer iz TOZD Šumi, Pekarne, Mlini, Maloprodaja in iz DSSS pridni, so jih mamice ali očki pripeljali na novoletno predstavo v Šentjakobsko gledališče. Po predstavi je prišel dedek Mraz in otrokom do 12 let starosti razdelil pakete s sladkarijami ter značko dedka Mraza, s katero so potem otroci lahko obiskali vse novoletne prireditve na GR, v Pionirskem domu in v Hali Tivoli.
Sindikalne organizacije so prispevale za vsakega otroka 10.000 S din. Seveda, vsi verjetno niso bili najbolj zadovoljni (predvsem starši!) in najbrž bi bilo to in ono pri organizaciji lahko boljše. Sicer pa vseh želja vsem niti dedek Mraz ne more izpolniti.
J
MEDNARODNA DEJAVNOST ZSMS
1.	Mednarodna dejavnost DRO in drugih subjektov mednarodnega sodelovanja predstavlja skupno in celovito dejavnost s ciljem, da Jugoslavija kar največ prispeva k razumevanju in sodelovanju med narodi, boju za mir, neodvisnost, napredek in socializem. Vsi subjekti mednarodnega sodelovanja so dolžni, da razvijajo in vsestransko izpopolnjujejo Prakso učinkovitega in konkretnega sporazumevanja o vprašanjih s področja mednarodnega sodelovanja ter delujejo odgovorno v skladu s sprejetimi načeli in interesi enotne politike v mednarodnih odnosih. Zato se moramo tudi v ZSMS organizirati, da se bomo vključili v oblikovanje in izvajanje mednarodnega sode-iovanja kot angažiran in enakopraven subjekt mednarodnih odnosov.
Naloge:
—	oblikovanje komisij za •mednarodne odnose oziroma zadolžitev članov predsedtev za to dejavnost v OK ZSMS;
—	vključitev v organe družbeno političnih skupnosti in DPO, ki se ukvarjajo z vprašanji mednarodnega sodelovanja na republiški in občinski ravni.
2.	Politika neuvrščenosti je nezamenljiv kriterij za delovanje v mednarodnih odnosih in izhodiščna pozicija za enakopravno sodelovanje z vsemi deželami, organizacijami, gibanji, ki so pripravljena za takšno sodelovanje.
Bistveni viri za naše oprede-1'tve za neuvrščenost:
. — razredni značaj naše police neuvrščenosti;
—	mednarodni vzroki;
—	ohranitev neodvisnosti in svoboden notranji razvoj;
—	neuvrščenost kot povezovalni dejavnik in dejavnik enotnosti narodov SFRJ;
—	dejavnik hitrejšega gospodarskega razvoja;
~ varnostni vidik.
Naloga:	Problematiko ne-
Pvrščenosti zajeti v programe Psposabljanja na republiški in občinski ravni.
3- V razvijanju odnosov in sodelovanja se naša organiza-C|ja ravna po načelih neodvisni, enakopravnosti, vzajem-nega spoštovanja, interesov in Posebnosti organizacij, nevme-savanja v notranje zadeve in odgovornosti organizacij pred svojim članstvom. Na teh temeljih razvijamo sodelovanje z naprednimi in demokratičnimi 0rganizacijami in gibanji ter gradimo svojo mednarodno soparnost — podpiramo akcije, L1 so pomembne za mir, druž-oeni napredek, svobodo, neodvisnost in socializem v svetu, ki so usmerjene proti impe-nalistični agresiji, neokoloniali-stičnemu in drugačnemu podrejanju.
Naloga: organiziranje in sodelovanje v solidarnostnih akci-jah — moralna podpora in materialna pomoč.
4.	ZSM Jugoslavije ni člani-ca mednarodnih mladinskih or-ganizacij. Gre za načelno stali-
šče in politiko, ki teži k akcijski enotnosti celotnega mladinskega gibanja in k razvoju sodelovanja na temelju enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve in spoštovanja stališč drugih organizacij, izhaja pa tudi iz potrebe po univerzalnosti združevanja in preseganja še vedno obstoječe razdeljenosti mednarodnega mladinskega gibanja. Seveda pa ZSMJ sodeluje z mednarodnimi mladinskimi organizacijami vselej, ko za to obstoji skupni interes.
5.	Politika neuvrščenosti ima vse več pristašev med mladinskimi organizacijami v svetu, kar je posledica krepitve vloge neuvrščenih v mednarodnih odnosih, popuščanje mednarodne napetosti in dejstvo, da politika neuvrščenosti izraža tudi dolgoročne potrebe in interese mladih, zlasti v državah v razvoju. Sprejemanje politike neuvrščenosti med mladinskimi organizacijami ocenjujemo po njihovem opredeljevanju do najaktualnejših dogajanj v sodobnem svetu, s pozicij, ki so bolj ali manj blizu stališčem gibanja neuvrščenih. Naša organizacija se bo morala v prihodnjem obdobju v svojih stikih in sodelovanju z naprednimi mladinskimi organizacijami in gibanji še bolj prizadevati za akcijsko enotnost mednarodnega mladinskega gibanja, s tem pa tudi za to, da se načela neuvrščenosti ne bodo le verbalno sprejemala, ampak da bodo veljala tudi v odnosih med mladinskimi organizacijami samimi. Ravno dosledna uporaba načel neuvrščenosti v mednarodnem mladinskem gibanju bi omogočila, da bi se demokratizirali mednarodni odnosi mladine, to pa bi pomenilo sodelovanje vseh mladinskih organizacij v mednarodnih odnosih mladine na temelju enakopravnosti, zbiranje na univerzalni osnovi, oblikovanje akcijske enotnosti ob spoštovanju razlik in posebnosti posameznih organizacij ter odstranitev vseh oblik vmešavanja v notranje zadeve drugih.
6.	Pomembna naloga naše organizacije v prihodnjem obdobju bo razširitev sodelovanja z naprednimi organizacijami neuvrščenih držav, pri čemer izhajamo iz prepričanja, da se morajo tudi mladinske organizacije bolj angažirati pri uresničevanju sklepov dosedanjih, zlasti 4. konference neuvrščenih držav, in da lahko tudi mladinske organizacije odigrajo vidno vlogo v reševanju problemov politične in ekonomske emancipacije. To sodelovanje bo moralo poleg politične akcije na mednarodnem nivoju zajeti še različne oblike izmenjav izkušenj in spoznavanja prakse mladinskih organizacij iz neuvrščenih držav ter razne oblike konkretne medsebojne solidarnosti. Sodelovanje z mladinskimi organizacijami iz neuvrščenih držav in z drugimi mladinskimi organizacijami, ki sprejemajo načela neuvrščenosti, bo nedvomno prispevalo tudi k temu, da bo pozornost in akcija mednarodnega mla-
dinskega gibanja bolj usmerjena na tista pereča svetovna vprašanja, ki jih srečanja neuvrščenih posebno poudarjajo.
7.	Prijateljske stike in sodelovanje bomo krepili z naprednimi in demokratičnimi organizacijami sosednjih držav. Z mladino sosednjih držav nas vežejo številni skupni interesi in problemi, zelo široke so možnosti sodelovanja na vseh nivojih organiziranja, zlasti tudi v osnovnih organizacijah ZSMS in različnih družbenih organizacijah, ki vključujejo mladino.
8.	Z vsemi sosednjimi državami nas povezujejo pri nas oz. v njih živeče narodnostne skupnosti. Narodnostne skupnosti imajo pomembno vlogo v odnosih med sosedi in njihov položaj predstavlja zelo značilen indikator demokratične in humane zrelosti posamezne družbe. Izkušnje iz naše stvarnosti prepričljivo potrjujejo, da narodnostne skupnosti v pogojih svobodnega razvoja dajo pomemben prispevek družbenemu, ekonomskemu in kulturnemu razvoju države, v kalen živijo.
Žal pa se položaj narodnostnih skupnosti jugoslovanskih narodov v zamejstvu in zlasti tudi slovenske v Italiji in Avstriji močno razlikuje od položaja pri nas. V SFRJ si prizadevamo, da bi bile vse narodnostne skupnosti trajen dejavnik zbliževanja in sodelovanja med narodi. To vlogo pa te skupnosti lahko toliko bolj uspešno opravljajo, kolikor bolj je urejen njihov položaj oziroma izenačen položaj z večinskim narodom in kolikor bolj so jim zagotovljena zaščita ter možnosti za neoviran nacionalni, kulturni in gospodarski razvoj. ZSMS si bo prizadevala za razvoj sodelovanja z organizacijami in skupinami narodnostnih skupnosti slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov v zamejstvu, v svojih mednarodnih stikih z naprednimi demokratičnimi organizacijami v sosednjih deželah v Evropi in svetu pa se bo odločno zavzemala za svoboden, neodvisen in vsestranski razvoj narodov in narodnostnih skupnosti.
9.	Mednarodna dejavnost naše organizacije je bila doslej omejena predvsem na sodelovanje z obmejnimi pokrajinami sosednjih držav, poleg tega smo sodelovali še z mladino iz Baden-VViirttemberga v ZR Nemčiji in navezali stike z gruzinskim KOMSOMOLOM v ZSSR. Sodelovanje z obmejnimi deželami sosednjih držav (z mladinskimi organizacijami političnih strank ter z mladinskimi organizacijami in skupinami Slovencev v zamejstvu) je sicer nujno, vendar ne bi bilo prav, da se naše sodelovanje omeji samo na te stike. Predvsem v okviru programa sodelovanja ZSMJ z mladinskimi organizacijami v svetu drugih držav bi morali tudi pri nas poskusiti razviti širše mednarodno sodelovanje.
10.	Razvoj samoupravnih odnosov v zadnjih letih je pri-
peljal do tega, da se je vloga socialističnih republik, pokrajin, občin, družbeno političnih organizacij, organizacij združenega dela, vtkanih v enotnost jugoslovanske politike, bistveno povečala tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Področje mednarodnih odnosov je zato danes zelo široko, ter se ne omejuje samo na to, kar zajema pojem zunanja politika, s podružbljanjem oblikovanja in izvajanja zunanje politike se v to dejavnost vključuje celotna družbena struktura in je mednarodna dejavnost postala del obnašanja in ravnanja vseh občanov in njihovih organizacij. Ti procesi so zajeli našo organizacijo s prizadevanji za demokratizacijo in decentralizacijo mednarodne dejavnosti. Naša akcija po kongresu mora biti usmerjena v odločno uresničevanje sprejetih načel demokratizacije in decentralizacije mednarodne aktivnosti:
a)	več iniciativ s področja mednarodne dejavnosti, ki bi prihajale iz osnovnih oblik organiziranja mladine, torej iz 00 in OK ZSMS,
b)	samostojnejša vloga republiške in občinskih konferenc o mednarodnem sodelovanju,
c)	razvijanje široke kadrovske osnove in usposabljanje za opravljanje dejavnosti na tem področju,
d)	koordinacija mednarodnega sodelovanja mladih v občini in republiki,
e)	vključevanje v organe DPS in DPO, ki se ukvarjajo z vprašanji mednarodnih odnosov.
Zagotoviti moramo širok vpliv mladih na oblikovanje in izvajanje mednarodne dejavnosti ter najti nove oblike delovanja, v katerih bodo prišli do izraza interesi in angažiranost mladih v ZSMS.
11.	Mednarodna dejavnost je tudi posledica dobro razvitega dela na kateremkoli področju delovanja ZSMS. Žal kljub doseženim uspehom mednarodna dejavnost ni bila stalna vsebina dela organizacij ZSMS. Prevečkrat smo jo pojmovali samo kot izmenjavo delegacij, svojo neaktivnost pa opravičevali s pomanjkanjem sredstev. Mednarodna dejavnost je poleg izmenjave delegacij tudi intenzivno spremljanje mednarodnih dogajanj tako na mladinskem kot tudi na drugih področjih v mednarodni skupnosti, spoznavanje dela mladinskih organizacij v drugih državah in mednarodnih organizacij, izmenjava delovnih izkušenj, akcije solidarnosti in pomoči narodnoosvobodilnim in revolucionarnim gibanjem, internacionalistična vzgoja.
Čestitamo za 1. mestoI
HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR — HUMOR
^101
Vidiš, tole hišo smo sezidali na obroke in ker stranka ni plačala četrtega obroka, smo izpustili četrto nadstropje.
ZVEDELI SMO . . .
— zaradi velikega števila mladih družin z neurejenimi stanovanjskimi razmerami v našem Kombinatu, smo sklenili organizirati večtedenski tečaj risanja v sodelovanju z akademskim slikarjem Čačka. Tako si bodo lahko vsi mladi stanovanje lepo — narisali.
— Za novo leto smo obdarovali nekaj najbolj prizadevnih delavcev. Več pekov je dobilo 2 (dve) lepo zapečeni žemlji, skupino šoferjev smo zapeljali na lep izlet do Ježice in nazaj, 15 bonbonov Visoki C pa smo razdelili med marljive delavce Šumija. Veseli dogodek je zasenčilo le-to, ker je nekaj delavcev moralo od same ganjenosti vzeti več dni bolniškega dopusta.
— Naša smučarska ekipa se že vneto pripravlja za nastop na zimskih igrah živilcev. Nadebudni športniki se sestajajo v Daj-Damu ali Emoni, zatrdili pa so nam, da pridno trenira tudi vsak posameznik. V načrtu imajo tudi ogled snega.
— Seminarji iz varstva pri delu so povzročili neprecenljivo škodo pevskemu društvu našega Kombinata. Solistu Janezu Noti ne pade nobena stvar več na nogo in tako še zdaleč ne dosega več tistih visokih tonov kot prej.
— Jugoslovanski zdravniki so predlagali, da bi veljalo za pritrdilen odgovor gibanje glave levo — desno, ker, kot zatrjujejo, so se pojavile že prve degeneracije vratnih vretenc in bi malo spremembe zagotovo ne škodilo.
Vse novice smo zvedeli iz dobro obveščenih in obiskovanih krogov ob kavici in tako je resničnost skoraj zajamčena.
O. S.
Kaj pa vendar delaš, Jaka? Berem in berem, pa ne morem ugotoviti, katera trgovina je to!
IZŽREBANCI
Izmed tistih, ki so poslali pravilno rešeno nagradno novoletno križanko, smo izžrebali naslednje:
Slavko Lisac, knjigovodstvo osn. sredstev
Marico Batis, slaščičarna Kočevje
Anico Kordiš, TOZD Mlini
Marijo Bojc, knjigovodstvo osn. sredstev
Jožo Jordan, Besnica
Lidijo Grafenauer, nabavni sektor
Florijana Medmeša, mehanična delavnica
Cvetka Smoliča, prodajni sektor
Erno Zupanc, TOZD Mlini
Štefko Drašček, TOZD Mlini
IDEALNI ZAKON
Vencel Svete se je pognal čez črepinje, ki so ležale križem po kuhinji in je s treskom zaloputnil vrata za seboj. "Hudič!" je žena zasikala za njim in se spravila nad črepinje. Sproti je ugotavljala posledice nevihte: trije krožniki, dve skodelici, pet jajc, pol kilograma krompirja, ena žarnica, tri polena. Kdo je to pot odnesel ta kratko? Dedec tri buške, presekan uhelj in prasko čez nos. Ona pa rahlo podpludbo na desnem sedalu. No da, pred železno poroko sta!
Medtem, ko je ona čistila hudo uro po kuhinji, je Vencel stopil v Rio na Šilce žganega. V kotu je zagledal škodoželjnega soseda z ženo. To mu je takoj pognalo kri v prasko na nosu. Ko je izpraznil tretje Šilce, ga je pograbila jeza zaradi železne
CELOTNEMU KOLEKTIVU ŽELIM SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1976
Zahvaljujem se za poslani koledar. Enako se zahvaljujem za Glasnik, ki sem ga dobivala v letu 1975. Upam, da ga bom tudi v letu 1976. Z veseljem ga preberem in sem vesela vsakega vašega napredka.
Glasnik je še edina vez med podjetjem in upokojenci, zato nam toliko več pomeni.
Pozdrav vsem, upokojenka VIDIC MARIJA, Domžale
poroke, neviht in opravljivih sosedov. Tedaj mu je šinila v glavo dragocena ideja: "Zabijem jih, zalego gadjo! Z radiom jim zamašim usta. Ne bodo več gobezdali!"
Nič ni omahoval, vzravnano je krenil proti radijski upravi: "Danes teden naj se moja žena po radiu razveseli! Naj velja, kar hoče, takole povejte: — Vencel Svete iskreno čestita svoji ljubljeni ženki ob petnajstletnici poroke in ji pošilja tole pesem! — Tu imate denar," je odšel in zdrsel z dlanjo čez prasko.
Dolgo je uradnica sanjavo strmela za njim in iz dna srca ji je privrel zavisten vzdih:
"Oh, kako redki so danes na svetu taki idealni zakoni!"
No, kako se počutiš v zakonu? Ali žena zna kuhati?
Pa še kako! Včeraj je skuhala močnato juho, s katero sva potem prelepila vse odtrgane tapete nazaj na steno.
Tonček, le pridno jej kruh, da boš imel rdeča lica.
Stric, koliko kruha si le moral ti pojesti, da ti je še nos postal tako lepo rdeč!
AFORIZMI
Od življenja ne zahtevajmo več, kot nam lahko da; to je edini način, da nismo nesrečni.
Mladost je neumnost, ki jo more ozdraviti samo starost.
Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar lahko in starost mogla vse, kar zna.
V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti niti vsa modrost starosti.
So slikarji, ki spremenijo sonce v rumen madež, toda so tudi drugi, ki s pomočjo svoje umetnosti in inteligence spremenijo rumen madež v sonce.
Gregorju Copatniku pošiljajo dobri znanci Pesem o svobodi.
Jezik je najnevarnejši organ, ki ga je dala narava človeku, edini, ki te lahko uniči, če ga neprevidno uporabljaš.
Dobro vino in lepa ženska — to sta dva najlepša strupa.
Modrost je v tem, da sprejmeš življenje tako kot je in samo včasih sanjaš o tem, kakšno naj bi bilo.
Sreča je kakor sonce: kadar je najlepša, zaide.
Zakaj se ne poročim? Zato, ker sem toliko pametna, da ne morem biti zadovoljna z moškim, ki bi bil toliko neumen, da bi me vzel.
VARČUJMO
— Traktor nam bo sicer na dežju in snegu hudič vzel, ampak 50.000 din za novo garažo bomo pa le prihranili.
STANOVANJSKA
STISKA
— Otroci, ven! Kihnil bom!
POZABLJIVEC
— Zgodila se mi je velika nesreča. Izgubil sem na cesti žep.
— Pojdi no! Ali je bil tako dragocen?!
— Zame že! Na robcu sem imel vozel, da bi nečesa ne pozabil.
Izdaja živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenec — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154 — Tisk: Tiskarna Ljubljana
Poskusi in zadovoljen bos kot tisoči Jugoslovanov.ki ugotavljalo:
. prijetno žvečenje zaradi ameriške pri baze .osvežujoč ii dolgotrajen okus .sličice s številko:
nagrajujejo brez žrebanja
agosfcB
žvečim gumo kupite posamezno ai v tripaku
m
&aco°/f&