F*Sfatn* flitui v griovinl
Ljubljana, dne 15. Januarja 1936.
Leto XVIII.
KMETSKI LIST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Ptaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani t Kolodvorski ul. št. J. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Svet v razsuli!
Brez kruha ni svobode
Kamorkoli se človek danes ozre, vidi, da je svet v razsulu. Z mrzlično nestrpnostjo in z naglico, spominjajočo na človeka, ki se potaplja, skušajo države in narodi preprečiti, zadržati ali vsaj omiliti to zlo. Val tega splošnega svetovnega pojava tudi nam ni ostal neznan in v raznih oblikah sega na naša tla.
Kaj sedaj ?
Nezadovoljnost, ki ne obsega samo poedi-nih slojev ali stanov, ampak domala vse človeštvo, je najznačilnejši pojav te bolne dobe. Iz nezadovoljnosti pa se rodi v neštetih oblikah vse drugo gor^e.
V čem ima nezadovoljnost svoj vzrok?
Jedro tvori brez dvoma beda. Premajhna zaposlenost, mrtvilo v prometu, kopičenj denarja v rokah posameznikov, vse to so pojavi, ki morajo roditi odpor. Oblasti hočejo ta odpor zatreti često s silo, često z izjemnimi zakoni in uredbami, 1 akor so pač razmere in značaj ljudstev v poedinih državah.
Klic po svobodi in diktature
To rodi na eni strani diktaturo, na drugi strani pa strastne klice po svobodi. Tako vidimo, da so nastale diktature v Nemčiji, Italiji, v Turčiji, deloma v Avstriji in na svoj način v Rus^i.
Kdor malo bliže pogleda, vidi, da so vse te diktature nastale kot nujne posledice razmer. Omenjene države so bile v takem stanju, da jim je pretil pogin. Zato ni bilo druge rešitve kakor podreditev celote močni, jekleni volji poedinca.
Naj bo kdo pristaš takega ali takega družabnega reda, mora priznati, da so vse te diktature rodile brez dvoma nekaj resničnih uspehov. V politiki ne sme govoriti čuvstvo, ampak le hladen razum in račun. Na podlagi tega moramo priznati Hitlerju, da je storil za Nemčijo ogromno in dosegel marsikaj, česar si prejšnji režimi niso upali niti želeti. Enako moramo priznati Mussoliniju, da je pred leti rešil Italijo revolucije. Krivico bi delal, kdor bi tajil uspehe boljševiškega diktatorskega režima ali kdor bi trdil, da Turčija v diktatorskem režimu ni napredovala. Vse to je res.
Kaj pa fe z demokracijjo ?
Ali naj torej vsi zahrepenimo po diktaturi? Saj na drugi strani vidimo, da Anglija vzlic demokratskemu režimu uspeva, da se Francija ohranja, da je mnogo držav, kjer prevladuje še neokrnjena demokracija in v primeri z nami visoko blagostanje. Ali bi ne kazalo torej pri nas uvesti demokracije po zapadno evropskem vzoru, pa bi bilo konec težav in zmešnjav?
Najprej kruha ?
Vrsta naših politikov iz Združene opozicije je teh misli. Na ves glas zahtevajo za našo državo takojšnjo uvedbo popolne demokracije, češ: »Narod naj sam pove, kako in kaj hoček
Ta klic podpišemo z obema rokama. Narod naj odloči. 'Tudi mi smo za to. Preden pa naj narod odloči, mu moramo ustvariti možnost, da bo res svobodno odločal.
Da se razumemo, povejmo brez olepšavanja: V beračiji in revščini ni svobode. Dokler bo devet desetin državljanov odvisnih od ene same desetine, ni svobode niti pri nas niti nikjer na svetu. Ako hočemo, da bo narod res svobodno izražal svojo voljo, mu moramo poskrbeti gospodarsko neodvisnost. Kajti le gospodarsko neodvisen človek bo res svobodno izražal svojo voljo.
Najprej kruha, dela, reda! Kako naj se svobodno odloči volivec, če ve, da g% gospodarsko močnejši jutri radi tega lahko požene na cesto? Na to vprašanje naj odgovore tisti, ki demagoško kliče po svobodi!
Da, tudi mi smo za svobodo, saj smo vendar ljudje. Zato pa zahtevamo na ves glas in z vsem poudarkom ozdravljenja naših bolnih razmer. Zagotoviti je treba gospodarski obstoj in razvoj kmetu, delavcu, uradniku, obrtniku, potem bo narod lahko govoril. Dokler tega ni, je narodova
beseda žalostna potvorba, ki ponižuje narod in državo.
Res vlada v mnogih državah demokracija, toda samo v takih, kjer narodi še žive primeroma v blagostanju. Kdo si upa primerjati življenjski standard angleškega delavca z onim našega bosanskega težaka ali pa bajtarskega delavca iz Slovenije? Ali pa vzemimo življenjske zahteve danskega ali pa tudi češkega kmeta — in našega, ki si marsikje niti z živinsko soljo ne more soliti jedi?
Brez kruha ni svobode
Lahko je zapeljivo govoriti in obljubljati nemogoče. Gorje pa, če se narod zave, da so bile obljube varljive in besede prazna pena! Mi tega nismo, nočemo in ne bomo storili. Kot kmetski ljudje se zavedamo, da je treba vselej in povsod resnici pogledati hladno in mirno v oči. Če gori slamnata streha, kmeta ne reši modrovanje, da bi bila ona iz opeke ali azbesta nemara boljša. Treba je gasiti, in če ne gre drugače, tudi s silo.
So ljudje, ki nam očitajo breznačelnost in nedoslednost. Mislimo pa, da je več nedoslednosti v tistih, ki nas površno gledajo. Kot kmet-skemu gibanju nam ne gre in nam nikoli ni šla za varljive uspehe, s kakršnimi bi lahko trenutno mamili pristaše. Nam gre za to, da po svoji vesti in po svojih najboljših mpčeh delamo za slovensko podeželje in na ta način za blagor vse države, če moramo pri tem marsikdaj povedati resnico, ki ni vsakomur ljuba in ki je ne more vsakdo razumeti, nismo mi tega krivi. Resnica pa je bila, je in ostane tista sila, ki vodi svet. Vse drugo propade. In ena prvih resnic je ta, da brez kruha človek ne more — ne delati ne živeti!
Kriza in limetje
Obtok denarja — pogoj za obnovo gospodarstva
Oh, kako se časi spreminjajo! Tako je pri nas marsikdo vzkliknil v teh minulih božičnih praznikih. Včasih smo se sešli sosedje in prijatelji drug k drugemu ter se skupno v razsvetljenih hišah ob božičnem drevescu ter z mirnimi srci darovali in si voščili vesel Božič. A sedaj je drugače. Razen nekaj brezskrbne mladine, je bilo vse, kar je pristno kmečkega, žalostno in potrto. Niti lepe pesmi božičnih zvonov nam niso prinesle zaželjenega božičnega miru. Mesto božičnih voščil nam je nanesel dan pred božičem občinski sluga davčnih položnic. Davkar pravi: v osmih dneh plačaj, ako ne, pride ekse-kutor.
Marsikateri kmetič je slonel na sveti večer sam na svoji mizi pri brleči leščerbi ter zddho-val. Oh, kaj bo, kje bo denar! Mnogo je takih, ki nimajo svetilke, da bi mogli dostojno počastiti rojstvo Najvišjega.
Denarna stiska nas pritiska čim dalje hujše, pa ne samo kočarje in liajžarje. Tudi večji posestniki, ki so bili prej trdni in dobri gospodarji, jo silno občutijo; Ti so v prejšnjih letih z um-
nim gospodarstvom, napornim delom in varčnostjo prihranili nekaj denarja. Vložili so ga v hranilnice. Obtok denarja se je ustavil, hranilnice niso več likvidne, kmečki pridelki po sramotno nizkih cenah jn kmetje so prišli v silno denarno stisko.
Mnogo je takih, ki nimajo svoje dorasle dlružine pa odslavljajo posle in najemnike, opuščajo umetno gnojenje, orodje jim razpada, na polju se bohotno šopiri plevel, da kmetija ne donaša kar bi morala.
Otroci so jim vedno bolj razcapani in bosi. Marsikatera revna ženica bi zaslužila v pletvi kakega kovača, krojači in čevljarji pa ne bi sedeli brez dela v svojih delavnicah. Vzrok temu je pomanjkanje denarja. Kdo je tega kriv, preprosti kmetje ne vemo!
Ilazdolžitev se ne sme izvršiti na račun hranilnih vlog
Kmečka kriza je bila koncem septembra ' 1. 1. rešena, pri uas se pa o nji že vedno režeta.
Nekateri modrujejo tako, drugi tako, tretji zopet I drugače. DoW se pa tudi breasmiselnik, ki pravi: I vse vloge in posojila naj se prečrtajo, pa bo vee ' poglihano. Seveda o tem ni govoriti. Kaj bi bilo za tistega hlapca, ki je pridno služil svojega gospodarja leta in leta, varčeval pri vsem, izrabljal svojo obleko, dokler je mogel pribiti nanjo kako krpo, dia bi si več prislužil za onemogla leta? Prišel pa bi tat ter mu odnesel krvavo prisluženi denar. Ali bi bilo prav za tistega gospodarja, ki je 8 težkim srcem zapustil svoj dom, šel v daljni svet ter po ameriških tovarnah in podzemeljskih rovih tvegal zdravje in življenje, da si prisluži denar. Ob vrnitvi je vložil denar v hranilnico. Ali bi ne bila v nebo vpijoča krivica za odvzeti dinar?
Poglejmo na tiste kmečke gospodarje, ki si sami s svojimi družinami obdelujejo svoja posestva. Le ti se z napornimi deli borijo na pekočem soncu leta in leta, od zore do mraka, reducirajo svoje življenjske potrebščine do skrajnosti, a najboljši sad svojega dela prodajajo dru-
Te Jen domače politike
Srbski zemljoradniki in hrvatsko vprašanje
Združena opozicija pridno prireja shode po vseh krajih države, na katerih razvijajo govorniki njen program in odrejajo stališče do vseh važnih gospodarskih in političnih vprašanj, ki 6e tičejo našega naroda in države.
Koncem decembra preteklega leta so priredili srbski zemljoradniki več zborov, na katerih je med drugimi govoril tudi podpredsednik bivše zemljoradniške stranke g. dr. Milan Gavrilo-vič. Na zboru v Vraniču je med drugim rekel tudi sledeče:
s Moje mišljenje je, bratje, da mora Združena opozicija rešiti dve glavni vprašanji; vprašanje kruha za vBe in hrvatsko vprašanje. Nedavno sem bil, bratje, v Zagrebu ter tam poldrugo uro razgovarjal z dr. Mačkom, ki mi je ob tej priliki večkrat poudaril, dn se med srbskimi kmeti hrvatsko vpašanje namenoma napačno predstavlja. Jaz vam pa s svoje strani pravim, da mučijo hrvatskega kmeta iste težave kakor vas. Zato je neobhodno potrebno, da se z njim združite in da mu bratsko nudite roko.«
Narodna skupščina
Po novem letu so skupščinski odbori nadaljevali svoje delo. Odbor sa proučavanje trgovskega zakona bo skoraj končal svoje delo. V podrobni razpravi je predelala večino paragrafov predloženega zakonskega načrta in se bliža koncu. Mnogo določb predloženega zakonskega osnutka je bilo spremenjenih v smislu predlogov odborove večine.
Odbor za proučavanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah je pričel v podrobni debati razpravljati o prvem paragrafu, ki je pač najvažnejši. Obširne razprave so se vodile o tem kaj je sploh zadruga in kakšne naloge ima. Poleg tega se je temeljito obravnavala določba prvega paragrafa o takozvanem >čvrstem računu«, ali kako izvršujejo zadruge svoje posle in kako posreduje med svojimi člani in odjemalci ali potrošači. Prvotne določbe zakonskega osnutka so bile v teh točkah spremenjene in njihove trdote nekoliko omiljene. Za naše produktivne, nabavne in prodaje zadruge so te določbe od obstojne važnosti. Gre namreč za to, ali naj zadruge sprejemajo od svojih članov pridelke proti takojšnjemu plačilu in po dnevni ceni, ali naj jih prejemajo le y komisijsko prodajo in
Igim stanovom, da si s tem prihranijo nekaj denarja za preskrbo svojih otrok. Otroci doTastejo, a denarja, ki so ga dali v hranilnico, ni nikjer. Ce ni denarja, se otroci prekrbeti ne morejo. Torej kam z njimi? Doma ne morejo biti, na kmetih dekla težko pride do službe. Ali naj se poženejo v mesta, ki so s takimi ljudmi že več ko napolnjena? Ali ni to krivično, če se bodo taki otroci, ki so garali dolga leta za svoj obstanek, morali potikati po svetu.
Če ne bo denar krožil bo stiska čiim dalje hujša. Kako naj se doseže kroženje denarja, preprosti kmetje ne vemo. To morajo vedeti odgovorni činitelja. Vemo pa, da te naše kmečke krize ne bomo nikoli rešeni, že se cene naših in industrijskih pridelkov vsaj na domačem trgu ne izenačijo. Če ne pride do tega, bo kmet od leta do leta bolj pojemal, kakor vsak živ orga-izem, ki mu odtekajo zadnje kaplje krvi. Tedaj bo pa tudi gospode konec.
Ivan šenk, ižanski kmet
da se napravi obračun z zadrugarji šele po prodaji blaga. Vse naše produktivne zadruge prejemajo pridelke od svojih zadragarjev za takojšen denar po dnevni tržni oeni. Redko kakšna zadruga posluje v komisijski prodaji in je bil od ogromne večine zadrug proti taki določbi izražen odpor. Na podlagi temeljite, stvarne in utemeljene kritike je bila tudi določba o 2čvrstem računu« nekoliko spremenjena.
V splošnem vlada za zadružni zakon veliko zanimanje, kar je povsem razumljivo, saj se tiče največjega in najvažnejšega dela našega naroda, to je kmetskega ljudstva.
Razprave skupščinskih odborov se nadaljujejo in bodo v kratkem predložili svoja poročila o predloženih zakonskih načrtih narodni skupščini. Prihodnje dnj bo narodna skupščina izročila finančnemu odboru tudi zakonski osnutek o proračunu za leto 1936./37.
Društvo vlagateljev
je bilo ustanovljeno v Novem Sadu, ki se poteguje za vzpostavitev likvidnosti denarnih zavodov in za nedotakljivost denarnih vlog v denarnih zavodih. Društvo je poslalo vladi obširno spomenico, v kateri se proti vi novemu načrtu razdolžitve kmetskih dolgov. V. V*	Je z. ' J.,i. , 1/ W< .'V <1 -V 4/ j v. Ta načrt predvideva namreč dolgoročno odplačevanje kmetskih dolgov potom obveznic z 1 do 2% obrestno mero. Vlagatelji bi dobili mesto denarja obveznice. Domneva se da bi te obveznice padle takoj na 15% nominalne vrednosti. To se pravi, da bi v tem slučaju vlagatelji zgubili nič manj kot 85% svojih prihrankov.
Taka rešitev bi pomenila propast hranilcev in vlagateljev ter pravi raj za špekulante. Kajti špekulanti edini so še, ki imajo denar in oni bi čez noč obogateli, nakupujoč obveznice po smešno nizki ceni. Istočasno z vlagatelji bi bili uničeni tudi denarni zavodi.
Milijonarji 90 pravočasno divignili svoje vloge, a v denarnih zavodih so zamrznile vloge le malih vlagateljev, ki jih je preko dve tretjine, kakor je ugotovila statistika. Zato se ne more niti zamisliti, kako bi mogla država že itak težko prizadete vlagatelje še z obveznicami pritisniti ob steno. Kaj takega ni storila niti ena država v Evropi.
Razdolžitveni dinar
Kako naj se torej izvrši vsesplošna ra zadolžitev ln kako naj »e oživi denarne zavode. Društvo vlagateljev se pridružuje znani resoluciji
Zadružnih zvez, ki predlagajo, da izvede razdol-žitev država s razdolžitvenim dinarjem. Ta predlog smo mi že v »Kmetskem listu« objavili in je našim čitateljem znan. Rekli smo tudi ob tej priliki, da se s predlogom strinjamo in da smatramo le ta način razdolžitve za uspešen, ki bi rešil istočasno tudi likvidnost denarnih zavodov in nudil nove kredite našemu gospodarstvu.
Vsekakor je jasno, da sili s stopnjujočo se krizo vsesplošno razdolžitveno vprašanje vedno bolj v ospredje. In čim dalj se odlaša, tem težja bo rešitev. Če bi pred letom dni zadostovali 2 milijardi dinarjev, so danes že štiri premalo. f V\ v >	^ <	" f " "
*»' <., m » k i«" N k A- i
J ,■»,**-«.»* ^ ^	»».»V1 » •* *
Luknja v vodo
V »Kmetskem listu« smo že nekajkrat poročali o borbi agrarnih interesentov v Kostanjevici na Krki za zemljo. Rekli smo že, da je na tamošnjem veleposestvu oddvojenih 228 ha obdelovalne zemlje za svrhe agrarne reforme, ki je bila razdeljena med 330 najrevnejših kmetskih družin. Seveda so potrebe veliko večje in je najmanj še enkrat toliko malih kmetov, ki so zemlje nujno potrebni, a je zaradi pomanjkanja niso mogli dobiti. Nekaj bi je še bilo in bi bilo potrebno razdeliti vsaj še one eklave, ki bi se dale koristno oddvojiti za agrarne interesente brez škode za veleposestvo.
Da bi se moglo doseči čim več uspehov, so si agrarni interesenti izvlolili agrarni odbor, ki je zastopal interese malih kmetov, opozarjal na vse okolnosti agrarne interesente ter stal v stalnih stikih z zvezo slovenskih agrarnih interesentov. Odbor se je boril za popolno izvedbo agrarne reforme na kostanjeviškem veleposestvu in res dosegel velike uspehe.
Kakor povsod na svetu, a prav posebno še pri nas Slovencih se je tudi pri tem težkem in požrtvovalnem delu našlo polno zavistnežev in hudobnih ljudi, ki so začeli rovariti proti agrarni reformi in proti agrarnemu odboru v Kostanjevici. Povod za to rovarjenje je dalo dejstvo, da je bilo za občino oddeljenih tudi onih 5 oralov najlepše zemlje, ki jo je uživalo župnišče. Župnišče ima veliko posestvo. Preveliko, da bi ga mogel sam obdelovati. Pravično in pošteno je bilo, da se je teh 5 oralov namenilo za najrevnejše občane, ki bi si radi postavili na zdravem in suhem svetu vsaj majhen krov nad glavo. Vsa občina je odobravala in podpirala tako delo in bila hvaležna agrarnemu odboru za neustrašen ln odločen boj v tej zadevi. Le majhna peščica ljudi ni bila zadovoljna. Na prste bi jih lahko prešteli. V svoji brezumni borbi proti agrarni reformi so zahtevali žrtve. Agrarni odbor mora pasti. Polovic in Čuk ne smeti komandirati, ker »ta si priborila veliko zaupanje s svojim delom za bajtarje in male kmete.
~v ^ /f 4 / f v t * , ^ 1
T» in ono
Strahovit požar je izbruhnil pretekli teden v Petrogradu, bivši ruski prestolki. Število mrtvih in ranjenih je veliko, škoda ogromna.
Bogata dediščina. Pristojna sodišča na Madžarskem in v Avstriji so te dni razsodila spor o bogati dediščini po nekem madžarskem državljanu, ki fe umrl v Avstriji. Dediščina znaša niS manj kot 82 milijard dinarjev in je bila pripojena neki budimpeštanski rodbini Wedssberger.
Nemške državljanke mlajše kot 18 let ne smejo živeti izven mej nemške države brez predhodnega dovoljenja Zveze hillerjevake omiadine.
Doma in drugod
Zunanje - političen pregled
Položaj v svetu je bil tudi ta teden — kakor zadnje čase sploh — poln napetosti in zanimivih dogodkov.
Nejasnost in nervoznost, ki vlada v svetu že izza lanske jeseni, se je morda še povečala. Vso Evropo vznemirja
abesinsko-Iaški spor.
Vojna, ki je izbruhnila v Afriki, je po vsej priliki neljuba celo tistim, ki so jo sprožili. Bajka o zmagah belopolte armade se je močno razblinila in skrčila. Črnopolti Abesinci so pokazali odpornost, s kakršno Evropa ni računala. Italija ima sedaj skrbi čez glavo. Njene gmotne in človešken žrtve so velike, uspeh pa je vee zavit v megleno bodočnost in je čisto negotov.
Anglija
je nenadoma postavljena pred usodno odločitev. Prevelika zmaga Italije bi ji ne bila ljuba, prav tako ji pa tudi ni všeč premočna udarna sila
Novi režim na severnem Kitajskem. Slika je posneta v glavnem stanu kitajskih avtonomlstov,
črnih Abesincev. Pomisliti je treba, da temelji angleška sila in bogastvo na — kolonijah. Abesinska zmaga pa bi utegnila roditi za Anglijo kaj neprijetne posledice, zlasti prebujenje drugo-poltih ljudstev: črncev, Indijcev itd. Zato se v Angliji borita dve struji: ena, ki želi s strogimi ukrepi hitro spraviti laško-abesinski spor s sveta, in druga, ki bi rada zbarantala kakorkoli, da bi le ne bilo polomije. Angleški zunanji minister Eden in tudi angleški parlament sta v težavnem položaju.
Italija
stoji pred življenjsko-važnim vprašanjem: Ali v Afriki zmagati in si tako odpreti tla in možnost za preživljanje lastnega človeškega presežka, ali pa doma pasti v razmere, ki jim nihče ne more napovedati obsega in konca. Zadnji teden je laška armada v Afriki doživela občutne neuspehe. Bombardiranje raznih bolnišnic, ki so jih osnovala odposlanstva Rdečega križa poedinih evropskih držav, je vzbudilo precej nevolje proti Italiji. Z naporom skrajnih sil je sedaj odšla nova pomoč v Afriko, Abesinci pa vedno bolj pogumno zatrjujejo, da se bodo vztrajno borili proti Italiji.
Franciji
se je v zadnjem tednu posrečilo, da je omilila ali vsaj odgodila zahtevo po petrolejski sankciji proti Italiji. Medtem ko ije bil še nedavno po-
25 km vzhodno od Pekinga. Na sliki sta Jin Ju-keng in njegov tajnik ši-šungruei, vodja avtono-mistor
ložaj tak, da je bilo že za začetek februarja pričakovati prepovedi uvoza petroleja v Italijo, so zdaj ti glasovi utihnili in je vsa zadeva — zvo-denela.
Avstrija
je postala nervozna in tiplje sem in tja. Nenadoma je začutila potrebo, priti v bližje stike z Malo antanio. Kajti angleški in francoski pritisk, oba sta močna, laška stvar pa precej negotova.
Sredozemsko morje
je za Anglijo pot v Indijo, njeno najvažnejšo kolonijo. Zato Anglija in Francija posvečata vso pozornost temu vprašanju. Mornarici obeh držav so pridno gibljeta po Sredozemlju, kar seveda dela v Italiji nemirno kri.
Grčiji
je baje Anglija obljubila finančno pomoč in razne drugo ugodnosti zato, da ji prepusti nekatera pristanišča. Menda bo Grčiji ponudba dobrodošla in se je bo oklenila.
Na Daljnjem vzhodu
spor narašča. Rusi se pridno pripravljajo — oziroma so že pripravljeni na japonski napad. Ruski vodja vzhodno-sibirske armade je pred kratkim prav bojevito govoril proti Japoncem. Ruski proračun za narodno obrambo bo znašal letos
Ghandi, vodja gibanja za indijsko neodvisnost, jo bil pred kratkim na smrtni postelji, vendar smrt ne privošči Angležem preveč brez-skrbnosti in je šla — mimo Ghandija. Vzlic visoki starosti je žilavi smahatmac (svetnik), kakor ga imenujejo Indijci, bolezen premagal in bo nemara še marsikateremu Angležu povzročil sive lase.
6 milijard rubljev in ga je med letom mogoče povišati na 8 milijard. Že te velikanske številke povedo dovolj. Vsi stroški za vojsko bodo menda dosegli v letu 1936. celih 14 milijard rubljev. To pove več kakor dolgi članki.
Tak je položaj in verjetno je, da bi svet strmoglavil v novo svetovno klanje, ako bi se ne zgrozil pred strahotnimi — posledicami.
Vatikan in Italija
Zgodovina še ne pomni, da bi kdaj tesneje in bolj prijateljsko sodelovala Vatikan in Italija, kot se to godi danes, ko je fašizem pričel vojno z Abesinijo. Italijanska duhovščina od najvišje do najnižje je Italiji izredno naklonjena ter z vso vnemo sodeluje pri najrazličnejših akcijah v korist italijanske vojne. Goreče je priporočala svojim vernikom, da podpisujejo notranje posojilo in sama je uvedla zbirke zlatih predmetov za fašizem. Moralno in materialno se je duhovščina postavila na stran	t. fašizma.
Angleški listi poročajo, da se je Mussolini te dni obrnil na Vatikan (papeževo državo) za posojilo, da bi nakupil v Nemčiji večjo količino bencina. Vatikan ima namreč v Nemčiji kakih 80 milijonov dinarjev zamrznjenih kreditov. — Ta denar izhaja iz takozvanega Petrovega nov-čiča, ki so ga katoliški verniki naklonili papežu, pa ga nemške oblasti ne puste poslati Vatikanu. Mussolini bi rad s tem denarjem nakupil bencina, Vatikanu bi pa plačal 20 milijonov papirnatih lir.
Nemški Judje v Ameriko
Hitlerjeva vlada si je postavila kot svojo najvažnejšo nalogo, da očisti nemški narod Judov, ki jih dela krive za vse nesreče in poraze Nemčije v svetovni vojni in pozneje. Judom je prepovedano ženiti se z Nemkami. Jud ne more biti nemški državljan in ne more dobiti nobene državne službe. Jud ne sme kupovati nemške zemlje itd. Vse te odredbe vsebujejo zakoni, ki jih je Hitler izdal proti Judom. Poleg tega so Ilitlerjevci izgnali iz Nemčije preko 500 tisoč Judov. Na Angleškem se je ustanovilo posebno društvo za pomoč izgnanim nemškim Judom. To društvo proučuje sedaj načrt, kako bi izgnane Jude naselili v Ameriki. V to svrho bo predsednik društva odpotoval osebno v Ameriko in tam proučil to vprašanje.
Uspehi abesinskih čet
Abesinski vojaki so zelo navdušeni nad velikimi uspehi, ki jih je dosegla njihova armada v poslednjih borbah z Italijani. Abesinci so zaplenili poleg obilnega drugega orožja tudi 24 najmodernejših tankov. Iz njih je organiziral abesinski cesar poseben oddelek, ki ga bo prid^il abesinski armadi. Abesinski tanki se bodo udeležili že prihodnje ofenzive proti Tfaliianom.
Pomorska konferenca v Londonu -
V Londonu zaseda te dni pomorska konferenca, katere se udeležujejo Angleška, Francoska, Italija, Amerika in Japonska. Konferenca naj bi dosegla omejitev oboroževanja na morju. Izgledi so jako majhni, ker zahtevajo Japonci enakomočno mornarico, kakor jo imajo Ameri-kanci ali Angleži. Amerika in Angleška odločno odklanjati japonske zahteve. Na podlagi Wa-shingtonskega pomorskega dogovora imajo Japonci sedaj pravico zgraditi na vsakih 5 ameriških ali angleških vojnih ladij 3 svoje. S tem razmerjem niso Japonci več zadovoljni. Izgleda, da bodo Japonci v kratkem zapustili londonsko konferenco. Verjetno je, da bodo po odhodu Ja-poske povabljeni v London Rusiia in Nemčija.
Povem vam, da se varujte ljudi, ker oni vas bodo pošiHali pred sodlSča In v vaših cerkvah vas bodo pretepali. Gonil! vas bodo pred namestnike In pred kralje vsled mene, da boste nričali za mene pred njimi in pred pogan!. Mat. 10. 17.
ECenefeka
L N.:
!!a cesti
Raztrgan v srce po cesti sem šel, da bi zakril gorje sem vriskal in pel.
S trudom sem umel položaj, zdaj tudi vem, da moram v kraj.
Naj grem sedaj na kriva pota, v svetli raj, kjer ždi togo ta!
V zakonu, so rekli, tako pisano stoji, muke in trud težki se z muko ohladi.
Skozi jasne oči nisem videl krivice, vse zlobno molči, čemu iščem pravice!
Krvavim žrtvam se temnik reži, novim krivicam . v zlobi preži.
Meni naj bi štrli mogoče polet srca, ali nikdar zavrli ne boste razmah duha.
Zato sedaj grem čez blato sveta, bom trpečim hladil vsa nova gorja.
Birčna vas
Izredni občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet je bil dne 29. decembra 1935. Mesto odstopivšega predsednika tov. Goloba ije bil izvoljen Franc Hrovatič, G. Lakovniče št. 4. Namestnik je Šurla Janez, G. Lakovniče št. 12. Novi tajnik je tov. Perše Ignacij, Birčna vas it. 18, blagajnik tov. Kastelic Franc, Jane št. 2. Odborniki: Jenič Angela, Brunar Jože, Šurla Alojz, Zupančič Marija, Poljak Marija, šuštaršič Anton, Jenič Franc, Golob Franc.
Borejci
Novo ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet v Borejcih obvešča o izidu občnega zbora, ki je bil sklican dne 29. novembra 1935, sledeče: Predsednik pripravljalnega odbora tov. Flisar Franc otvori občni zbor z dnevnim redom:
1.)	Otvoritev. 2.) Volitve odbora. 3.) Slučajnosti.
2.)	Volitve. Vložena je bila samo ena lista, ki g'e bila po kratki debati izglasovana. Lista je sledeča: Predsednik: Gjergjek Matija. Podpredsednica: Ciglar Marija. Tajnik: Flisar Franjo. Bla-gajnica: Kolmanič Ema. Odbornika: Sinic Bela, Gijergjek Franc. Revizorja: Ciguth Koloman, Sujt Jožefa. 3.) Glede višine članarine je bil izglasovan predlog Din 0'50 mesečno. Novoizvoljeni predsednik je po običajni formalnosti zaključil občni zbor.
Naše mlado društvo ije imelo svoj prvi društveni sestanek v tem letu dne 7. t. m. S prisrčnim tovarištvom ter medsebojnim prijateljstvom smo se pozdravili želeč si vso srečo in mnogo uspehov na organizatornem polju v novem letu. Ob tej priliki smo si tudi med seboj prisegli, da nam nobena »zahrbtnost« ne zruši našega vzgojnega kulturnega in prosvetnega dela. Noben vihar nam ne izruije korenin, na katerih sloni in raste naš kmetsko-mladinski pokret.
Sklenili smo, da povabimo vso dobro mislečo mladino v naš krog k sodelovanju in izvrševanju naših idejnih ciljev, ki smo si jih vtisnili ma zeleni prapor. Pokažimo, da se hočemo tudi mi kmetski fantje in dekleta usposobiti za javno življenje, zravnati svoje hrbtenice in ne kloniti pred nikomur. >V slogi in delu vstajamo.«
Medvode
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet Je zadnjo nedeljo uprizorilo v Sokolskem domu Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«.
Igralci in igralke so bili sami kmetski fantje ln dekleta, ki so večinoma prvič nastopali na deskah. Vživeli so se z velikim umevanjem v •voije vloge in so skušali podati vse, kar so v tej
pretresljivi drami doumeli. Nekatere vloge, zlasti Nino in Krneča, so odigrali mojstrsko, a tudi v splošnem niso bili slabi.
Z lepim obiskom so Medvode pokazale, da razumejo vzorno stremljenje naše mladine. Tako je prav. V skupnem delu — k skupni zmagi!
—	Dihanje. Odrasli dahnemo po 18- do 20-krat, dojenčki pa po 40 do 50krat na minuto. Otroci so torej tudi pri dihanju bolj čvrsti kakor odrasli.
—	Kalorija. V spisih o prehrani čitamo večkrat o kalorijah. Kalorija je količina toplotne energije, ki je potrebna, da se dvigne temperatura.
Vel. Obrež pri Dobovi
Pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« za krško-brežiško okrožje je priredil pri nas v dneh 7., 8. in 9. januarja II. prosvetno-gospo-darski tečaj za fante. V prijazno vasico, ki meji na sosednjo Hrvatsko je prihitelo k otvoritvi 7. t. m. dopoldne okoli 40 udeležencev, zastopniki raznih organizacij in domači vaščani. Tečaj se je vršil v dvorani »Gasilnega doma« in ga je otvoril tajnik »Pododbora« tov. Danev Jože, ki je naglasil pomen tega tečaja za kmetsko mladino. Za njim je še govoril predsednik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. Ivan Kronov-
šek živahno pozdravljen od vseh navzočih. Predavatelji so razpravljali o zadružništvu, živinoreji, prvi pomoči živini, higijeni kmet. vasi, nalezljivih boleznih, vedenju in nastopu, dramatiki, državljanski vzgoji o organizaciji društvenih prireditev, društvenih dolžnostih itd.
Tečajniki so z zanimanjem sledili predavanjem in nagradili vsakega predavatelja z dolgim odobravanjem. Gas. dom je bil v teh dneh poln življenja, pa tudi vas je čutila, da si v njeni sredi ustvarja mladina pot za boljšo bodočnost. Pred zaključkom so se tečajniki fotografirali ter so se jim pridružile tudi članice domačega društva. Skupina, ki se je zbrala, da si vtisne v spomin na dneve svojega kulturnega dela, je jasno pokazala, da ona prva sledi slogi našega kmetskega naroda
K zaključku tečaja se je zbralo tudi veliko število domačih sovaščanov, ki so napolnili prijazno dvorano »Gas. doma«, ki je hkratu tudi njihov kulturni dom in pokazali svojim mlajšim tovarišem solidarnost za skupne interese naše vasi.
Z naročilom, naj tečajniki delujejo za skupno slogo in napredek kmet. naroda je tov. tajnik zaključil nad vse uspeli tečaj. Iz fantovskih in dekliških grl se je oglasila domača pesem in vriski. Tamburaški odsek je odigral več narod-dnih komadov, nakar so se mladi kmetski pro-svetarji razšli s polnim prepričanjem: V delu in slogi vstajamo!
Ljudsko igro: »ZA GRUNT« naročajte na naslov: Redenšek Ivan, Domžale.
Mlada greda
Naša Anka
Takale je naša Anka, kadar se prav kislo cmeri, vendar naj nikar ji tega niliče preveč ne zameri.
Saj dokler smo bili majhni, vsi smo radi se jokali, žalost pa, resnično žalost šele potlej smo — spoznali.
Anka — kakor vsi mi drugi — pojde isto pot za nami: Ko bridkost bo najbolj grenka, nc utolaži je s solzami.
Naj le joka mala Anka! Dokler hujše ni nesreče, mamica jo potolaži in zjasni nebo se sreče.
Ljuba teta Meta!
Dolgo je od tega, ko sva Ti zadnjič pisale in se Ti zahvaljujeva za papigico, katero sva dobile glasom Tvojega pisma od 22. septembra.
V veselje je bila papiga nam vsem, a še bolj smo pa bili žalostni, ko nam je kot kafra izginila iz kletke. Tudi ni čuda, ko so bile žice zelo mehke, si je ta spaček z lahkoto napravil pot v svobodo. Seveda, dobili papige nismo več; pač smo pa sprosili tatka, da je v najhujšem nalivu v nedeljo sedel na kolo in šel iskat v Rožno dolino tistega devetaka, kateri Ti dobavlja papige. Tati se je sicer izgovarjal, da ne ve, kje bi prodajali papige, pa sva mu m6 povedale za ta naslov. Potem se je pa res takoj odpeljal tja. Pri g. Devetaku je kupil lepo papigico, ki je pa žal, prestara za učenje. Mladih pa ravno takrat ni imel. Nič kaj se ne moreva pohvaliti z njo, ker je zelo plaha in vščipne prehudo. Najini mamici se je gnojilo, tako jo je. Veliko bolj vesele bi bile, če bi imele mlado, ki bi bila lahko prosta.
Sedaj Ti pa morava sporočiti, da smo imeli vsi angino. Ker je pa to nalezljiva bolezen, se tudi nisva upali Tebi pisati. Pa tudi nisva hotele zato, ker sva hotele dati z molkom nekaj prostora tudi ostalim Tvojim kotičkarjem. Upava, da nama ne zameriš. Sicer pa je najina sestrica Danica med tem časom enkrat pisala, pa ni prejela odgovora. Zato je pa užaljena in res, kar smilila se nama je, ko ni čitala njenega pisma. — Pa še vedno upa, da bo prišla na vrsto. »Tuhtala« je, kakšno knjigo ji bo teta poslala. Torej teta Meta, če nočeš, da se boš zamerila tudi nama, moraš kar v nedeljo objaviti najino pismo in seveda tudi Tvoj odgovor.
Te lepo pozdravljata
Alma in Vanda Suflaj,
Milčinskega 14.
Dragi dekleti!
Upam, da bosta zdaj zadovoljni. Pismo sera objavila. Vajine angine se pa ne bi nič bala. Seve, saj sem tudi sama bila bolna. No, zdaj je minilo. Pišita še	teti Meti.
Novice
Zokaj se je tenko ustrašil?
Ker tako umazane vode pri perilu še ni videt nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo za* mazano? Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj} pojasni uganko. Terpenfinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Čim či* stejše je perilo oprano, tem temnejša je voda*
ovojERPENTINOVOMILO
251etnico poroke
je obhajal na Sv. Tri kralje kmet in narodni poslanec tovariš Albin Koman, naš dobri prijatelj ter zvest pristaš kmetske misli in kmetskega po-kreta od njegovega početka, v najožjem krogu svojih prijateljev. Pred 25 leti je prevzel domačijo, malo kmetsko posestvo po svojem očetu v Vižmarjih nad Ljubljano. V očetovi hiši so bili doma prvi mizarji, obrt ki danes slovi daleč preko meja naše ožje domovine in ki je pritisnila svoj pečat šentviški občini.
Svojo življenjsko družico si je naš Albin izbral pri sosednih Pipanovih. Razumela sta se in v družinski slogi, delu in trpljenju gradila svojo domačijo. V lepem krščanskem, kmetske m in narodnem duhu sta vzgajala svojo diužino im jo navajala k poštenemu in pridnemu delu. Poleg obilnega kmetskega dela se je jubilant udej-stvoval tudi kot živimozdravniški pomočnik in pomagal povsod kamor so ga klicali. Ni žalil časa. Najsibo ponoči ali podnevi, vedno je bil ljudem na razpolago. Pa kaj bi govorili, saj je naš Albin tudi sedaj isti kot je bil. Nič se ni spremenil. V nesreči in potrebi vsakomur pomaga. Zato je krog njegovih prijateljev velik. Vsa jima ob tem življenjskem jubileju prav odi srca čestitamo in želimo, da jima bo sreča naklonila obhajati v enakem zadovoljstvu zlato poroko.
X 13.463 grešnikov je doslej delalo pokoro
v mariborski kaznilnici, ki so jo začeli graditi leta 1884. in je bila dozidana 1. 1889.
X V Berčali pri Velenju je neki fant nagovarjal delavca Jakoba Kovača, naj bi nekoga ubil. Dal mu je puško in mu obljubil 1000 Din nagrade. Delavec pa se je skesal in javil zadevo orožnikom. Fanta so zaprli.
Novi zakonski predlogi. Vlada je pričela proučevati zakonska načrta o sodnikih in o elektrifikaciji, ki ju namerava predložiti narodni skupščini v prihodnjih dneh.
Premestitve. Pretekli teden je bil objavljen seznam premeščenih učiteljev in učiteljic. Njih število znaša preko 150.	W i/ft-
J?t;«MVal i *\
V Konjicah so pokopali znanega narodnjaka in poštenjaka Martina Ogorevca, ki je umrl v visoki starosti 89 let.
Zadeva »Kmetijske eksportne zadruge« je bila pred mariborskim sodiščem v ponedeljek končana. Zaradi prevar z zavarovanjem ljudi sta bila obsojena Krištofič na 7, Kenda pa na 9 let robi je.
X V Trnovskem vrhu pri Ptuju je postal žrtev fantovskega pretepa Kari Zajko. Dva osumljenca so zaprli.
Od danes naprej snežke svetovne znamke >Tretorn« št. 35—38 po 10 in 15 Din ter moške fn ženske galoše vseh velikosti po 29'— Din. Stermecki, Celje.
X V Dobrunjah je po odloku bana dr. Natlačena razrešen ves občinski odbor. /. viV-V«!
> ••»--, »»« *»'•".> ' H i ^ ' i/ *-.' l
Agrarni interesenti so imeli preteklo nedeljo sestanek v Notranjih goricah. Narodni po* slanec Milan Mravlje je poročal o stanju agrarne reforme, kar se tiče veleposestva ljubljanske škofije. Na tem posestvu je najbolj pereče vprašanje pravilna odmera davkov, na podlagi nove odmere in pomaknitev zemlje iz 6. dobrotnega razreda v 7., kar bi za polovico znižalo odškodnino.
X Šmarje-Sap je pretresla novica, da si je radi bede v obupu končal življenje Anton Žitnik, zavarovalni agent 2> Vzajemne zavarovalnice«. Pokojnik je bil blag in dobrosrčen človek, a ni mogel nikjer dobiti nobenega zaslužka. Poleg vdove žalujejo za njim tudi tri hčere in en sinček. Pokojnikov brat je duhovnik. Naj bi pristojne činitelje vzdramila vsaj ta presunljiva nesreča, da pomagajo ubogi družini, če že rajnemu niso — mogli!
X Škof dr. Gregor Hožman, ki se je izza jeseni mudil v Ameriki, se je vrnil v Ljubljano.
12	BOŽJA TAŠČA	DOLŽNE BUKVE	9
»Saprament, tega ne bi bil nikoli verjel, da zmore ta majcena cerkvica petkraten odmev!«
Mati ni zinila niti besedice več. Samo dolgo, dolgo je strmela v mrtvo. Kdo bi mogel popisati, kaj vse so ji je zdaj podilo po glavi? Končno je potegnila samostanskega hlapca za rokav na jopiču:
»Jakob, res misliš, da je v resnici mrtva?« »Čemu naj neki ne bi bila mrtva,« je v odgovor odvrnil hlapec in je brez umevanja buljil v mater. Cez malo ga je mati spet potegnila:
»Jakob! Z vekami utriplje! Zdaj spet!« Hlapec nekaj časa ostro motri mrtvo, nato reče: »Tu nič ne utriplje. Tukaj je gospa mati lahko čisto mirna!«
Hlapec je videl prav. Mati pa si ni dala vzeti tega, da je še življenje v njenem otroku. Tedaj vzame hlapec oguljeno puhasto pero izza svojega kastorca in ga podrži mrtvi prav pred usta in nos:
»Gospa mati: Ako bi bila v njej le še iskrica sape, bi se morala vendar zganiti vsaj kakšna izmed teh drobceno majhnih puhovih kosmič. Zadržite zdaj, gospa mati, svoj dih in poglejte, če se kaj gane na puhu!«
Mati se je sklonila čisto nad mrtvo, je pridržala dih in je željno motrila puhasto pero. Čez čas je rekla:
»Nič. Nobena kosmiča se ne gane!« In se je počasi dvignila s tal.
»No torej,« je pomrmral hlapec in si spet zataknil puhasto pero za klobuk.
čmerikavo odštorkljal skozi vežo. Ko je njegov težki korak utihnil na mrzlih škrleh in so se vrata zaloputnila, je nastala v veži tišina, da bi človek miško slišal. In vendar je nekaj strahovito kriknilo.
Mati je stekla k samostanskemu zvoncu in je potegnila za rjasti ročaj, da je zazvonilo kakor bi bilo plat zvona.
Prestrašena je prihitela vratarica.
»Sestra prednica naj pride!«
Ko je prišla sestra prednica, je dejala mati:
»Častita sestra! Vratica odpreti! H koncu gre!«
»Uboga mati! Hudo je... hudo! Toda pri nas imamo strogo klavzuro. Dajte to žrtvovati...!«
»Ne morem nič več!«
»Glejte, vi ste vendar tako pobožna mamka! Mislite na Bolestipolno, kaj je pretrpela ona... S sedmerimi meči prebodeno srce ...!«
»Njej je bilo laže kakor meni! Smela je stati pod križem pri svojem sinu! Odprite...!«
»Če pa ne smemo! Saj ste vendar prej vedeli, da je naš red tako strog! Žrtvujte to! Dajte to žrtvovati in se vdajte v presveto voljo božjo!«
Mati je z rokami odganjala ta naplav besedi in je rekla samo:
»Sestra prednica, vi pač niste mati...«
Vrata v klavzuro so ostala zapahnjena.
Da, kljub vsej časti ni nobena šala, biti z Bogom v svaštvu.
Poslej je božja tašča preže in zalezovaje kakor tatica obkrožala samostanček s svetlo pobeljenimi zidovi in se
X V Velesovem so tatovi okradli cerkev in odnesli več zlatnine in dragocenosti.
X V Godešiču (je Ludvik Mušič po nesreči obstrelii 16 letno služkinjo Marijo Ingolič iz Škofje Loke. Krogla jo je zadela v vrat, vendar je upati, da bo dekle okrevalo.
X Na Grubišnem polju so vlomilci vlomili v cerkev sv. Jožefa in odnesli 2 keliha, ciborij in monštranco.
Varno naloSit« svcj denar pri
HRANILNICI KMEČKIH OBčIN V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta it 19. V palači Vzajemne zavarovalnice
Telefon 21-83 - Ček. račun 10.345
Hranilne vloge na knjiilce, stalno razpoloiljlve, sprejema lo jih obrestuje najugodneje. Večje stalne »loge z odpoved o po dogovora. - Zavod je pupllarno varen, ker jamči zanj 18 večjih kmečkih nbčln i vsem svojim premoieniem In z vso svoja davčno močjo, ter je stalna pod nadzorstvom banskega komisarja. Uradne ure za stranke sa od e. da 12. ura dopoldne.
V	planini Hudi konec pri Kamniku se je smrtno ponesrečil 751etni prevžitkar Blaž Golob iz Županjih njiv. šel je bil s košem v planino po seno. Ker se ni vrnil, ga je šlo 6 fantov po-poldne iskat. Po dolgotrajnem napornem iskanju so ga pozno ponoči našli mrtvega pod skalo s polnim košem sena kraj sebe. Strmoglavil je bil čez skalo v globino 40 metrov.
V	Zg. Jablanah je požar pri posestniku Jožefu Kovačiču uničil gospodarsko poslopje z vso zalogo krme in slame in z vsem gospodarskim orodjem.
Pri Korovcih je skušal prekoračiti državno mejo 201etni Jožef Miholič, ki je bil na dopustu pri materi v Gradcu. Hotel se je vrniti k stricu v Korovcih. Službujoči graničar ga je pozval, naj obstane. Fant je začel bežati, a graničar je ustrelil v zrak. Ker tudi na opozorilni strel mladenič ni obstal, je graničar ponovno streljal in zadel bežečega tik pod srce. Miholič se je mrtev zgrudil na tla.
X V Mezgarjih pri Sarajevu je žena delavca Miijatoviča povila trojčke, oziroma trojčice.
Mati in vsi trije otroci so zdravi, očetu pa so se potrojile skrbi za bori košček vsakdanjega kruha.
Pri Polhovem gradcu se je v kamnolomu Dvor hudo ponesrečil delavec Josip Zdešar. — Prepeljan je bil takoj v ljubljansko bolnišnico, vendar mu tudii zdravniška spretnost ni mogla oteti življenja in je še isto noč podlegel poškodbam.
Potres so čutili prejšnjo sredo zvečer po raznih krajih bivše Štajerske in tudi drugod. Lahkoverneži so spravljali ta naravni pojav v zvezo z luninim mrkom in so seveda skušali tudi prerokovati. Potres, ki ga je tu in tam spremljalo podzemsko bobnenje, pa ni nikjer napravil nobene škode. Kakor pravijo učenjaki, je bilo središče potresa nekje v vzhodnih Alpah, torej na Tirolskem ali pa v Švici.
Igra narave. Odvetnik dr. Gorišek iz Sv. Lenarta v Slov. goricah je nedavno ustrelil fazana, ki je bil pol fazan, pol petelin, bržkone mešanec domače kure in divjega fazana.
Ponarejeni denar se še vedno pojavlja po raznih krajih, zlasti v Ptuju in Mariboru. Zato bodite previdni in po prejemu vsak sumljiv kovani denar pokažite oblasti, da se izognete nepotrebnim sitnostim in tako pomagate izslediti krivce.
SlH^EiSl
vseh vrsklrgmke., uradne trekta m-Jpt^necasepist, knjige, veti ^jiprvnilisk hilre in pečeni.
L1U B L1A NA ,G R i G ORČ11 EVA Si - 2 3
1M-25-5l^eqram:7iskarnal]fat-kLiy.
'OpiSB
Volitve v Mošnjah
»Gorenjec« je posvetil že dva dolga članka občinskim volitvam v našem kraju. Njegovim zumetničenim zavijanjem se naši volilci, po domače povedano: smejejo. Kajti ni človeka v naši občini, ki bi mogel tako zlobno lagati kakor »Gorenjec«, ko trdi, da je lista g. Tonejca Valentina lista JNS. Lista g. Tonejca Valentina je izključno le gospodarska, kajti trezni in preudarni gospodarji smatrajo strankarstvo za grobo-kop našega naroda. Mi tovariša iz Kranja razumemo. Za svojega kandidata je prisiljen delati veliko reklamo, kajti izgledi na zmago so zanj zelo slabi, da ne rečemo, naravnost porazni. Prisiljen ije, posluževati se grobih fraz in mamečih nazivov. Toda, če hočemo govoriti resnieo, moramo poudariti, da se naš krnet in delavec ne menita za mučenike, ker te mučence dobro poznata in imata o njih svojo sodbo, ki je ne more spremeniti še tako lažniva kričavost.
Volitve bodo! Nič hudega! Naših mož in fantov ne bomo poučevali, koga je treba voliti, ker sami prav dobro vedo, kdo je delal občanom v korist in kdo je hotel pri občini zaslužiti. Vedo tudi za primer iz bližnje občine, za primer, ki kriči do neba in zahteva pravične sodbe. Nam je sirova in prostaška agitacija odvratna. Mi cenimo odkritosrčnega, delavnega, poštenega in značajnoga moža, sovražimo pa laž, hinavščino, zakrknjenost, grabežljivost in neznačajnost. Nasprotnikom, ki po shodih in v agitaciji od osebe do osebe zlonamerno govore o raznih naših osebah in podjetjih, ne bomo sledili z nečednim klepetanjem in zlobnim obrekovanjem, dali (jim bomo priliko, da svoje neresnične trditve dokažejo pred sodiščem. Vemo, da bodo zopet kričali o mučenikih. Nas taki mučeniki prav nič ne zanimajo. Naša pot je ravna, zahtevamo pošteno
10____________________ BOŽJA TAŠČA
je plazila pa dolgi, slepi uličici, ki se je ob njej vleklo stransko pročelje.
Ozko okence tam zgoraj na desno roko je bilo tisto, s spuščeno zaveso iz sivega sukna in z medlo proseva-jočim odsvitom luči. Mati je strmela z zvezdnovelikimi, zverinsko poželjivimi očmi tja gori v okno. Stegovala je vrat in se vzpenjala na prste kakor bi se hotela popeti prav gori do obzidka.
Potem jo je spet brez miru gnalo nazaj, tja noter v klonico. In tu je vsa zbegana in izgubljena iskala okrog, dokler je končno ne vpraša napol bedasti samostanski hlapec:
»Kaj pa neki iščete, gospa mati?« »Lestvo iščem, Jakob! Prav lestvo iščem todlek Tedaj pravi hlapec: »Lestve nimamo nobene. Pri nas ne hodimo pod okno vasovat,«
Spet je odtavala mati v nuaeeči se večer navzgor po slepi uličici in je sedla tja pod okno:
»Ko bi ji le smela poravnati vzglavje! Saj te tu notri niti ne vedo, kako je od malega vajena! Zmeraj je ležala tako bolj na levo, tako pol visoko. Vrhnja vzglavnica je bila malo skupaj stlačena in pomaknjena čez spodnjo. O, jaz bi to vedela tako natanko...«
Bog je kmalu odpeljal svojo mlado nevesto domov. Njeno mlado življenje je bilo kakor škrjančkov polet: Od zemlje proč vriskajoč in Boga slaveč visoko v zrak, in spet v strmem letu doli v travo, brez glasu naravnost v tla V mali samostanski cerkvici leži na mrtvaškem odr« mlada sestra. Krsta brez okrasja stoji po redovni šegi na
UOLŽSfl BUKVB _____ ________________11
golih tleh, pokrov odkrit. V cvetnobelein redovnem oblačilu počiva tu in v pajčolanu na glavi je majhen mirtov šopek — saj je bila nevesta Kristusova — in krog nežnih prstov je ovit rožni venec. Še v smrti je mlada in lepa. Ljudje iz okolice prihajajo v trumah kropit.
Tedaj reče mati samostanskemu hlapcu:
»Jakob, tudi jaz hočem gori v cerkvico. Hočem jo videti. Ti me moraš spremiti!«
Nato meni hlapec:
»Čemu neki ne? Seveda pojdem z vami!«
In gre z materjo.
Na ozki poti proti samostanski cerkvi je srečevalo mater dovolj ljudi. Z obeh strani so se ji umikali in -a stiskali k zidu, da bi ji odprr pot. Ko je stopila mati v mračno cerkev, so obiskovalci drug drugega dr 3/ >.'i s komolci, so naglo opravili svoje molitve in so se plaho izmuznili skozi cerkvena vrata na piano. Kakor so sicer cerkovni ljudje radovedni in radogledni, ni tu nikogar skominalo, da bi zaslušal to mater tu z njenim otrokom.
Mati je stopila h krsti i se je opravičila radi poznega prihoda:
»Prišla bi bila že prej, pa so me zaprle ven!«
Besede s oodmevale po prazni cerkvi: Iz svetih vdolbin, izpod stropa, izza velikega oltarja, iz vsakega kota v cerkvi je kričalo in tožilo ljudi:
»Zaprle ven!«
Tako da je celo samostanski hlapec začudeno zmajeval z glavo, češ:	. ^
plačilo za vsakogar in za vsako delo in trud. No strašimo se no g. dr. Šmajda in ne »Gorenjca«! Kar se žandarjev in bajonetov tiče, pa povemo našim nasprotnikom v obraz, da ne računamo na ljudi, ki imajo strah pred kakršnokoli silo, da zataje svoje prepričanje. Za svoje ljudi smatramo le poštene volilce, ki znajo sami presoditi, kdo (je vreden županske časti. Omahljivcev ne maramo! Smelo trdimo, da v naših vrstah ni ljudi, ki bi se dali zavesti, kakor se je pri nasprotnikih zgodilo za časa zadnjih občinskih volitev. Ni nam mar nobena stranka, hočemo le, da občino vodijo zmožni in gospodarsko uvidevni možje. Kako stranke gospodarijo, so nam žalosten dokaz temna leta naše zgodovine, ko so naši ljudje trpeli pod neusmiljenim bičem raz-palijenih strankarskih strasti. Naj nam nasprotniki očitajo, kar hočejo, mi bomo šli svojo pot z zahtevo, naj se občinsko gospodarstvo vodi tako vzorno kakor se je zadnjih sedem let. Ne bomo govorili o mlekarni, ki je v poslovnem letu 1935. izplačala našim gospodinjam nad 250.000 dinarjev, ne o gospodu Tonejcu, ki je njen predsednik. Ne, ker dobre gospodarje in njih delo poznajo vsi prebivalci naše občine. Lahko je obrekovati in blatiti! Ta posel prepuščamo nasprotnikom, ker so ga že vajeni. Mi pa bomo, četudi zahteva to od nas mnogo žrtev, gradili in delali v prid našim občanom. Naš vodnik je in ostane dobro poznani in povsod uvažcvani kmečki gospodar gospod Valentin Tonejc. — Eden za vse.
Ptuj. V cilju širjenja splošne izobrazbe na naši vasi je ptujski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v svoji 5. redni seji, dne 6. januarja t. 1. sklenil, da priredi v dneh 15. do 17. marca v Ptuju II. tridnevni prosvetno-organizatorični tečaj za dekleta. V tečaj bo sprejetih do 36 kmetskih deklet iz celega ptujskega okraja, Članic naših društev, pa tudi drugih izven organizacij, ki so za napredek dovzetne. Na tečaju bodo predavanja iz gospodijstva, vzgoje, zdravstva, organizacije in splošne kulture, poleg tega pa bodo praktični ogledi vzornih gospodarskih naprav. Vse udeleženke bodo imele skupno hrano in stanovanje brezplačno na razpolago, ter bodo ves čas tečaja pod nadzorstvom.
Dekleta, ki si hočejo v tem tečaju razširiti svoje znanje in se poučiti o marsičem koristnem, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje za sprejem.
	IPS I*
	iz n
-i l&lt/
NAS ČAJ
je sfrokovnjaško sestavljena mešanica domačih čainih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepllna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in kar je najvažnejše, NI zdravju škodljiv.
NAS l A J dobite v vsaki boljSi prodajalni
Kostanjevica na Krki. V soboto zvečer 11. t. m. je obiskal svoje volilce v naši občini naš narodni poslanec g. iaiženjer Zupančič Hi je »klical javen shod v dvorani g. Bučarja. Dvorana je bila nabito polna volilcev iz Kostanjevice in najbližje okolice. Poročal je g. poslanec o stanju delovanja nar. skupščine in grajal, da se sklicanje nar. skupščine v tem letu odlaša .'i u'.i V t*i8., Poročal je nadalje, da se h V «» • -*.»«•'. /h j . t	» .< začenja a
gradnjo žel. proge Št. Janž—Sevnica, kjer bodo zaposleni 6ami domači delavci, ker je dobila gTadnjo te žel. proge naša priznana slovenska tvrdka Dukič. Ravno tako je že napravljen načrt za izgraditev elektrifikacije za Dolenjsko, ki ne bo prejemala električne struje iz daljnega Velenja, nego iz najbližje električne centrale v št. Janžu, katera se nahaja v domačem srezu. Gosp. poslanec je nadalje poročal tudi še o dru-
Rudolf Gaj:
Izobčenci
(Nadaljevanje.)
In še predno sem se mogel zavesti, je bil že tudi mladenič kraj mene pod drugo posteljo. Na, ta je pa lepa! Zadeva postaja vedno bolj zanimiva In vedno bolj bedasta obenem, sem si dejal. Mladenič, ki je bil tako prestrašen, da se je tresel po vsem životu, me sprva ni niti opazil. Lahko si je torej predstavljati, kakšno novo presenečenje ga je moglo obiti šele potem, ko je ugledal tam še mene in to skoro povsem nagega ... Da nisem še o pravem času bil vzdignil roke v znamenje molka, izpustil bi bil gotovo takšen krik, da bi bil v trenutku alarmiral vso hišo. S tem znakom sem ga pa očividno bil nekoliko pomiril. Kaj se ve? Mogoče je on mene smatral za njenega moža. ki se je tu sem lepo skril z namenom, da bi zalotil ljubimca; toda po tem znaku se je bil kmalu uveril, da moram biti nekdo drugi. Žena, ki je bila medtem z lučjo odšla iz hiše, se je zdajci vrnila z — dvema moškima. Začul se je najprej debel glas, glaiš njenega moža kakor sem pozneje spoznal. ,Veš Elvira,' je govoril namreč namreč ta glas po nemški seveda. ,baš v trgu, predno sem se hotel odpeljati, sem ga lepo srečal tega svojega znan-ea. Moral je nujno v naš kraj zaradi neke kupčije in tudi k nam se je bil namenil oglasiti. No pa prav. sem mu dejal, potem pa ni treba meni tjakaj hoditi. Prigovarjal mi je potem, da sem Sel z njim i« sedaj sva evo oba tukaj/ — Ker ni bilo žene nič kaj prav čuti, je brž vprašal mož. ki je po vsem sodeč mn«r«»i biti precej skrben in dober, da se Li ne počuti morebiti kaj
bolna, nakar mu je ona brž odgovorila, da ji nekaj ni dobro. E ženske imajo vedno kaj, je menil oni drugi, bolj droben glas, medtem ko ga je bil gospodar posadil za mizo. ,Imaš kaj svinjine, El< !ra?' je vprašal zopet oni debeli glas. ,Takoj prinesem in krofe sem tudi naredila', je bil ženin odgovor. Ko je bila vse skupaj z vinom postavila na mizo, je bila prišla k oknu, pri katerem sem jaz notri zlezel ter ga zopet odprla. Obstala je nato pred njim, moža pa sta jo pričela vabiti k mizi. Toda ni hotela iti z izgovorom, da se bolje počuti pri odprtem oknu. Nato ji je pa mož prinesel sem na okno krožnik krofov češ: le jej ljuba ženka, pa boš videla, da ti bo odleglo! Nato še je vsedla na posteljo kraj okna in pod katero sem ležal jaz. Brž sem jo odspodaj pričel gladiti z roko po nogi in ona, seveda misleč da sem jaz oni ljubimec, se mi je tudi brž zahvaljevala za to ljubeznivost s tem. da mi je od časa do časa pošiljala krofe pod posteljo in to vse toliko časa, dokler ni bil krožnik popolnoma prazen.«
»Ha, ha. ha!« so se zopet zasmejali navzoči in nekdo je pripomnil:
»To je pa res ,hec* da nikoli tega!« »In tako bedast, da mu ne vem enakega,« je dodal sam pripovedovalec smejč.
»Ali je še mnogo tega?« je vprašal nekdo drugi.
»No, konec ni več tako daleč — toda poslušajte rajši:«
»Ko je mož opazil, da je bil krožnik že prazen, ji je prinesel še četrt vina na okno in pozneje še zopet nekoliko krofov, kar pa sem vse skupaj jaz lepo pod posteljo spravil pod streho. M<»j tovariš pa tam pod drugo posteljo, na katerega sem bil medtem f° skorai čisto pozabil.	(Se nadaljuje.)
gib važnih javnih delih n. pr. glede priprav in načrtov za žel. progo Novo mesto—Brežice, ki ni samo ožjega lokalnega pomena, nego je važna za vso banovino in končno za vso državo . —~
. * „ , ,. .m____ „ • . „ Po končanem govoru
g. poslanca je povzel besedo predsednik zbora, domači župan g. Bučar, ki ee je zahvalil g. poslancu za izčrpno poročilo in mu izrazil zaupanje občine in navzočih aborovalcev.
Po svetu
Razgovori z dr. Mačkom. V Zagreb je prispel član bivše demokratske stranke Božidar Vlajič ln se tam dalj časa razgovarjal z g. dr. Vladimirjem Mačkom. Razgovori so se vodili okrog sestanka, ki naj bi se v kratkem sklical in katerega bi se naj udeležili voditelji Združene ojjozicije Davidovič, Joca Jovanovič, Vilder in dr. Maček.
Rumunski kralj v Jugoslaviji. Rumunski kralij Karol je prispel preteklo nedeljo v Jugoslavijo v spremstvu prestolonaslednika Mihaela. Kralj se je udeležil lova in se nato zopet vrnil v Rumunijo.
Bolgarska kraljica Ivana je poslala v Italijo preko italijanskega poslaništva 445 gramov zlata in 9 kg in 365 gramov srebra kot svoj prispevek v »zlati fond«. Kraljica Ivana je hčerka italijanskega kralja.
Priljubljenost Roosevelta. V Ameriki je bilo tekom zadnjega meseca krščenih preko 1000 novorojenčkov z imenom »Roosevelt«, kar priča c veliki priljubljenosti predsednika med narodom.
Japonski zobozdravniki pulijo bolnikom zobe brez vsakih instrumentov. Z veliko spretnostjo pulijo zobe le s prsti.
V grške luke je prispelo večje število angleških vojnih ladij, ki bodo skupno z grškim brodovjem varovale svobodo Sredozemskega morja pred morebitnim napadom od strani Italije. Grška vlada je tudi sklenila povečati svojo oboroženo silo na morju in na kopnem.
Strahovit vihar je zadnji petek divjal po nekaterih pokrajinah Nemčije, zlasti hudo je bilo v Porenju. Silno prizadeto je mesto DUssel-dorf, ki ga je viharni vrtinec popolnoma ©pustošil. Vihra je trajala samo eno minuto, vendar je v tem kratkem času naredila neznansko škode. S streh je jx>snel vihar toliko opeke in zasul cesto, da ije bil promet po ulicah nemogoč. Vihar je metal ljudi, vozove, avtomobile in vlake kakor smeti. Nastal je po mestu tak krik in tolikšna zmeda, kakor da je napočil sodni dan. Samo v tem mestu je porušenih kakih sto hiš in veliko število ljudi je ostalo brez strehe. Vse predpustne veselice so odpovedane.
Pri nas pomlad — na severu snežni viharji. Medtem ko vlada pri nas čisto pomladno vreme, gospodari na Norveškem silno huda in ostra zima. Snežni viharji in zameti so zahtevali le tudi nekaj človeških žrtev.
Celo naselbino je pogoltnil potres v Cfl~ lunibiji (Južna Amerika). Iz Columbije prihajajo vesti o hudi potresni katastrofi, ki je zahtevala na stotine človeških življenj. Kraj Lachor-rera je popolnoma izginil s površja zemlje in je pri tem prišlo ob življenje kakih 200 ljudi. Razen tega so razdejane še tri vasi in znaša skupno število človeških žrtev po dosedanjih vesteh kakih 500 oseb. Baje je izbruhnil nov ognjenik, ki daleč naokrog zasiplje vso okolico z žarečo lavo.
Hči moskovskega policijskega šefa, komaj 19 letna Sonja, je izvršila samomor. Zaljubila se je v nekega tujca, ki je zaradi komunizma pobegnil iz svoje domovine v Moskvo. Pred kratkim je bil deležen amnestije in se je vrnil domov. Ko sta se poslovila, je odšla na pošto in se usmrtila.
Močan potres se je čutil v sredo popoldue preteklega tedna po vseh naših krajih. Potres je spremljalo ponekod močno podzemsko bobnenje. Potres je bil posebno močan tudi v Avstriji. V Gradcu se je na posledicah potresa zrušila streha ondotne vojašnice; nesreča je zahtevala šest človeških žrtev.	fi .
Viharji so divjali tudi na Angleškem, kjer so uničili 21 človeških življenj. Na Holandskem pogrešajo motorno ladjo >de Hope«, ki je plula iz Hamburga v Norderney. Bržkone ije postala •žrtev viharja s tovorom in posadko vred.
Rusko oboroževanje. Proračun sovjetske Rusije za državno obrambo za letošnje leto znaša 14 milijard rubljev, ali 120 milijard dinarjev. Ruski vojni proračun je torej tako velik kot 12 celotnih proračunov Jugoslavije.
Italija pošilja na abcsinsko fronto nove transporte vojakov ter hoče s pojačano armado pričeti ofenzivo proti Abesincem. Abesinska voj-
Zena v Abesiniji
Odkar je izbruhnila laško-abesinska vojna, je zlasti pri nas močno naraslo zanimanje za Abesinijo in tamkajšnjo življenje. Zato mislimo, da bo tudi naše čitateljice zanimalo izvedeti, kako v Abesiniji živi ženska.
Evropska kultura
je v življenju abesinske ženske seveda marsikaj spremenila. Do nedavno je Abesinec žensko precej zanemarjal. Prepuščal ji je le domače posle in delo na polju. V javno politično in kulturno življenje abesinska žena ni imela dostopa.
Niti v materinstvu
ni imela Abesinka primernih pravic. V mnogih krajih je bila razširjena navada, da so materam otroke moškega spola odvzemali še pred letom starosti. Pošiljali so jih v posebna vzgojevališča, kjer so otroke odrejali in vzgajali samo moški.
Abesinka
je kljub takemu zapostavljanju ostala zvesta, pridna in poštena. Po naravi je nadarjena in se zna vselej prilagoditi življenjskim razmeram. Ker pa so deklice že od rojstva zanemarjali, jih umre več ko moških in je zato tudi razmerje med številom moških in žensk v Abesiniji precej drugačno kakor pri nas. Tam namreč pride na 100 moških povprečno le 91 žensk.
ska izkorišča deževno vreme za neprestane napade na italijanske čete, ki se umikajo že izza mesta Makale.
Blok prednjeazijskih držav je pričela organizirati Turška. V najkrajšem času bo podpisana pogodba o nenapadanju in medsebojni pomoči po zgledu Balkanskega sporazuma med državami Turška, Trak, Perzija in Afganistan.
Letala za Abesinijo. Na zemunskem letališču je moralo zaradi megle pristati več letal, ki jih ije poslal v Abesinijo angleški Rdeči križ.
Najstarejši zunanji minister je postal po izvolitvi dr. Beneša za predsednika Češkoslovaške republike turški zunanji minister Ruždi Aras, ki je na svojem položaju že vsa leta turške republike.
Vojna med Rusi in Japonci se resno pripravlja. Japonci dovažajo v Mandžurijo in na mongolsko mejo ogromne količine orožja in mu-nicije. Domneva se, da bo voijna na Daljnem vzhodu izbruhnila že to spomlad.
Potrpežljivost
je tudi ena izmed lepih lastnosti prave Abesin-ke. Zato lahko vztrajajo pri delu in jih radi zaposlujejo v sosednjih kolonijah, pa celo v Egiptu in Arabiji. Povsod jih za delo visoko cenijo.
Lepota
v ohlapni abesinski narodni noši ne pride prav do veljave. Toliko bolj pa človek spozna lepe telesne oblike, ako se Abesinka obleče po evropsko. Sedanja vojna bo v marsičem pomagala evropskim šegam v Abesiniji do hitrejše veljave, brez dvoma pa bo zlasti vplivala na žensko modo. Kajti glede tega je Abesinka prav tako >Evina hči« kakor njene sestre v Evropi.
Zadnja leta
se razmere za abesinsko ženo znatno boljšajo. Mati je bolj spoštovana in sme sama vzgajati svoje otroke. Posebno v glavnem mestu Addis Abebi se to pozna. Zenstvo se že udeležuje javnih svečanosti in zabavnih prireditev. Dekleta že zahajajo tudi v višje šole. Pošiljajo jih v Kairo in druga mesta, tako da so danes med Abesinka-mi že učiteljice, zdravnice itd.
V vojni
je Abesinka izredno hrabra. Mnogo žensk spremlja svoje može v prve bojne vrste. Ne boje se nevarnosti in junaško vzdržujejo in premagujejo
vse napore in težave v vojni. Spričo njene pridnost^ vztrajnosti, potrpežljivosti in prilagodljivosti pa bo Abesinka brez dvoma zlasti mnogo pridobila na svojem ugledu iu veljavi po končani vojni. Pri obnovitvenih delih v miru bo namreč Abesinka svoji domovini mnogo koristila in ji pomagala do novega razcvita in razmaha.
Kljub vsem razlikam, ki loči črnopolto Abe-sinko od belopolte evropske žene, vendar vidimo, da polje tudi pod črno poltjo enako toplo srce z istimi čustvi, radostjo in bridkostjo kakor pri nas. Vsi smo namreč ljudje in polt — bodi taka ali taka — ni nikoli niti znak odlike niti znamenje manjvrednosti. Človeka dvigata samo razum in srce. To dvoje trajno izpopolnjevati in dvigati, je naloga nas vseh. Kolikor bolj bomo ljudje na svetu vestno opravljati to nalogo, toliko bliže bomo drug drugemu in toliko la/.e borna
premagovali vse težave v življenju...
*
—	Krvni pritisk mora pri zdravem človeku znašati toliko, kolikor je človek star — in k temu je prišteti še 100. Pri 20-letnem človeku torej 120, pri 50-letnem 150 itd.
—	Odrasel človek izgubi dnevno približno 2500 gramov vode.
—	Človeški mozeg tehta okrog 1300 gramov.
—	Kaj vse imamo v našem telesu? V telesu imamo 208 kosti, 501 mišico, 5 litrov krvi itd. V 24 urah izloči telo približno poldrugi liter tekočin.
—	Temperatura zdravega človeka znaša, ako jo merimo pod pazduho, 36-5 do 36-9° C. Najnižja doslej dognana temperatura je znašala 33° C, najvišja pa 44-7" C. Pod to mejo in nad njo je človek neizogibno zapisan smrti.
Sejmi
19.	januarja: v Ptuju.
20.	januanja: v Dovjem, Kočevju, Beltincih.
21.	januarja: v Višnji gori, Novem mestu, Gra-dacu, Vidmu ob Savi, Teharjih, Dolnji Lendavi.
22.	januarja: Sodražici, Št. Iliju, Mozirju.
23.	januarja: v Turnišču.
25. januarja: v Radečah pri Zidanem mostu, Blagovici, Gomilnici, Artišah, Slovenjem gradcu, Dolnji Lendavi.
Iz govora prevzvišenega knezoškofa mariborskega na Silvestrov večer kot voščilo za leto 1936: >Da bi Bog dal, da bi v bodočem letu po celem svetu zmagal Kristusov nauk ,Ljubi Boga čez vse, bližnjega pa, kakor samega sebe'! In dalje: ,Nc stori nikomur, kar ne želiš, da se Tebi stori'.«
Naša družina
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt.hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižice in tskoli račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12 V. ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000 - Rezerve: Din 1,389.000'-
53484848534800020201020200020200010000020201000200020253235348534802022348000248534800020153005348532323010100020253000100000253484800020201005302010002022353484823534848480053010200024823002348230002020100000200020001000202020002010200020053530223534848535348000202480253
020200000248020002020100020201000101010001000230480002000001010001010007020102070001012102