8 N Spoč. M. D. 9 P Peter Kanizij 10 T Janez Veliki 11 S Marija, dekla DECEMBER 1 N 1. Adventna 2 P Hibijana .1 T Frančišek Ks. •1 S Barbara, dev. 5 C Saba, opaf 0 P Miklavž SE H 7 S Ambrož ŠTEV. (NO.) 235. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 7. DECEMBRA. — SATURDAY, DECEMBER 7, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Pogodbi z dvema balkanskima državama Anglija prehitela Nemčijo in sklenila s Turčijo finančni pakt. — Nemčija nasprotno stopila z Rumunijo v 10 letno gospodarsko pogodbo. London, Anglija. — Med tem, ko je prispela iz Berlinu v sredo vest, da se je med Nemčijo in Rumunijo sklenila nova gospodarska pogodba, o kateri se trdi, da ni ugodna samo za Nemčijo, marveč, da bo pomagala itudi Rumunijo dvigniti iz njenega zaostalega gospodarskega stanja, se je pa tukaj isti dan objavilo, da se je med angleško in turško vlado sprejel finančni pakt, po katerem, da se bo znatno pospešila njuna medsebojna trgovina. Dočim se o rumunsko-nem-škem paktu trdi, da nima ni-kakega večjega pomena, češ, da mora Rumunija itak vse podpisati, kar ji Nemčija narekuje, in,, da z objavo tega .«f»ftk£ai sk-u&ajo »-ac.iji -^vi^fik n i'l le vtis,'v kako ugoden položaj' pridejo tiste države,. ki sodelujejo z njimi, pa se nasprotno pripisuje turško-angleške-mu paktu vse večja važnost. Ta pogodba, kakor se povdar-ja, ni samo gospodarska pridobitev za Anglijo, marveč pomeni tudi veliko politično zmago nad Nemčijo. Naziji so se ravno pripravljali, pravijo tukajšnji krogi, da stavijo T u r č i j i privlačne trgovske predloge, da pridobe tudi Turčijo v svojo trgovsko sfero, toda "v strategičnem trenotku" jih je Anglija prehitela. Kako pomembna je ta zmaga, se navaja v dokaz tudi to, da je imela Turčija doslej le 10 odstotkov svoje zunanje trgovine z Anglijo, z Nemčijo pa nasprotno 50 odstotkov. V (tem razmerju bo prišlo v bodoče do dokajšnjega prevrata. Pogodba, ki ste jo sklenili Nemčija in Rumunija, ima veljavnost za 10 let. V njej se je Rumunija obvezala, da bc izvozila večji del svojih produktov v Nemčijo. Nemčija ps je nasprotno obljubila, da bc tekom teh let pomagala Ru NAZIJSKE OBLJUBE Nemški delavec se ima dvigniti v gospodarja. Berlin, Nemčija. — Nazij ski delavski voditelji, Ley, od časa do časa naslika Nemcem raj, kateri jih čaka, ko bo njih orožje zmagalo. Tak govor jim je imel tudi zadnjo sredo, v katerem jim je obljubil, da bo nemški delavec napredoval od proletarca, kakor-šen je bil ta doslej, na stališče ukazujočega gospoda. "Nič ni nemogoče za Nemce, ki se zavedajo svoje moči in ki v6ru-Ž|j9...v_germansk() misijo," je l KONCERT UROŠA SEJFERO-VIČA V CHICAGI i Chicago, 111. — V nedeljo 8. decembra ob 8. uri zvečer bo priredil g. Uroša Seferovič v Bohemian-American Hall na 1436 West 18th Street velik koncert. G. Seferovič je zelo ugleden pevec. V Jugoslaviji je stalno pel na radio postaji v Beogradu in v operi in je priznan pevski umetnik. Vsem rojakom priporočamo, da poselijo njegov koncert v nedeljo večer. Vstopnina je,le 40c POTNIŠKI AEROPLAN TREŠČIL NA ZEMLJO Chicago, 111. — Šest oseb je bilo ubitih in 10 ranjenih, ko je neki 12 tonski potniški aeroplan zadnjo sredo zvečer treščil na zemljo. Nesreča se je pripetila "blizu tukajšnjega letališča in jo je, kakor se glase prve domneve, najbrž povzročil led na krilih letala, vsled katerega pilot ni mogel natančno ugotoviti hitrosti poleta. Aeroplan je najprej za-. del v hišo na 6350 So. Keating ZDRAVNIK DAL BOŽIČNI DAR PACIJENTOM Woodstock, 111. — Tukajšnji zdravnik dr/E. Th. Brand opravlja svoj zdravniški posel skozi 32 let, od katerih jih je preživel 20 v Chicagi, zadnjih 12 pa tukaj, in iz teh let izkazujejo njegove knjige do-kajšnje število dolžnikov, ki mu za njegovo postrežbo niso plačali. Takim dolžnikom pa, kateri zaradi revščine ne morejo računa poravnati, se je odločil zdaj zdravnik, da jim dolg odpusti kot božično darilo. Zadnjo sredo je v tukajšnjem listu priobčil sledeči o-glas: "Mojim pacijentom: Vsi tisti, ki mi dolgujejo za zdravniško postrežbo in ki imajo dolg na svoji hiši, ali pa, ki plAčuje.jo najemnino, ker ne morejo zaradi pomanjkanja v financah lastovati hiše, bodo prejeli od mene potrdilo, ki bo pokazalo, da je njih račun pri meni docela poravnan. To je darilo revnemu Kakor zdravnik računa, znašajo ti dolgovi okrog $15,000. Pripomnil pa je, da dolgov bogatih ljudi s tom iu'iauveljwvU. J ANGLEŠKI PARLAMENT KRITIZIRAL VLADO London, Anglija. •— V parlamentu se'je zadnjo sredo izražala od vseh strani ostra kritika proti načinu, kako vlada vodi vojno. Tako je eden poslancev kritiziral, da se proti Italiji dovolj aktivno ne nastopi, češ, da zdaj, ko ima Anglija grške 'baze, bi lahko bolj uspešno bombardirala italijanska mesta. Drugi je žigosal radio korporacijo, češ, da na dolgo in široko poroča le to, kar ministri govore, dočim izjave poslancev le na kratko omenja. Neki laborit pa je naravnost priporočal, naj se sklene mir, češ, da je vojaška zmaga na tej, ali na drugi strani nemogoča, ter, da bo torej tem bolje, čim prej se začno pogajanja za mir. Portugalska baje vo-di posredovalno del. Vesti trdijo, da vrši portugalski min. predsednik priprav-, ljalno delo za posredovanje za mir. — Povdarja se trpljenje, ki ga vojna povzroča Evropi. moje božično človeštvu.' KRIZEM_SVETA — Bukarešta, Rumunija. — Neki tukajšnji list, ki se smatra za nekako glasilo nazijev, je v sredo omenil, da pričakuje Nemčija od malih evropskih narodov, da bodo dali ti na razpolago svoje armade, o-zemlja in prevozna sredstva za pomladno ofenzivo osišča. — Budapesta, Ogrska. — .Jugoslovanska in ogrska delegacija je točasno na poti v Moskvo, da boste tam vložili velika naročila za sovjetsko blago. Jugoslavija namerava baje kupiti od Rusije volne v vrednosti do dvčh milijonov dolarjev. ' — London, Atiglija. — V poročilu, izdanem od minister-stva za informacije, se je zadnjo sredo objavilo, da se aero-plani, ki jih. dobiva Anglija od Amerike, v veliki meri uporabljajo okrog Sredozemlja in na bližnjem vzhodu. ARMADA BO POTREBOVALA VEČ ZDRAVNIKOV Generalni kirurg ameriške armade, J. C. Magee, se je v nekem članku zdravniške revije ta teden izrazil, da bo do prihodnjega leta potrebovala armada znatno večje število zdravnikov, kakor pa jih ima točasno na razpolago. Armada bo tedaj narastla, pravi, na okrog 1,400,000 mož in za njo bo potrebnih 9,100 zdravnikov. Od teh jih bo moralo biti poklicanih v službo v prihodnjih mesecih 5,300. Vichy, Francija. — V diplomatskih" krogih so se v četrtek razširjale vesti, da portugalski min. predsednik Salazar aktivno posreduje, da se doseže med bojujočimi se državami mir. Salazar vodi baje le nekako pripravljalno delo, dočim bi se pravo posredovanje podvzelo bodisi o G strani Vatikana, bodisi od strani predsednika Roosevelta. Te vesti uradno niso potrjene in poleg tega v raznih pre-stolicah naravnost trdijo, da ne vedo nič o kakem takem delu. Nasprotno pa vlada tukaj precejšnje upanje, da se bo dosegel neke vrste mir. Pri tem se kaže na to, kako cela Evropa trpi zaradi vojne. Dočim so v resnici v vojni samo MM države, namreč Angara, Nemčija, Italija in Grčija, je pa nasprotno od nje prizadetih 12 drugih ; od teh jih je sedem, ki so dejansko trpele od vojne in ki ne morejo niti za silo popraviti vojnih poškodb ter jim grozi lakota, drugih pet, namreč Jugoslavija, Turčija, Bolgarija,Rumunija, in Švedska, pa morajo biti stalno mobilizirane ter jim ni mogoče normalno poslovanje. Izjave, ki so prispele iz Berlina in Londona na te mirovne vesti, pa niso posebno ugodne. V obeh prestolicah namreč povdarjajo, da se mora nasprotna država docela podati, predno bo kak mir mogoč. -o- iz Jugoslaviji® Beogradski list "Vreme" objavlja, kolik vpliv so imeli ma-soni in Judje v srednjih šolah in na vseučiliščih v Jugoslaviji. — Na Prihovi bodo gradili prosvetni dom. — Smrtna kosa in drugo. rnuniji, izboljšati njeno stanje v poljedelskem in industrijskem oziru. V (ta namen ji bo nakazovala večje kredite ter jo zalagala z mašinerijo in tehniškim osobjem, da se bo zvišala produkcija rumunskih kmetij in se bodo izsušila močvirja. Izboljšala bo ru-munski prevozni sistem ter ji ustanavljala industrijo, kjer bo potrebno. Omenjeni dve pogodbi dokazujete, kaka napeta borba se vodi med Nemčijo in Anglijo, da si privežete na se male države, katere bodisi že imate na svoji strani, bodisi, da si jih skušate še pridobiti. Za male države je ta borba mec omenjenima velesilama brez dvoma ugodna, kajti zdaj ti dve, vsaka od svoje strani stavljate pri pogodbah malim narodom vsaj deloma take po goje, ki so za te ugodni, do a ve., katero je delno poškodoval, nato v neko garažo, na kar je padel na tla, kjer so ga objeli plameni. Med smrtnimi ponesrečenci sta bila tudi oba pilota. To je bila prva večja aeroplanska nesreča v Chicagi od 1933 naprej. ——o- ZAHTEVA 24 URNO DELO V TOVARNAH Washington, D. C. — V razgovoru s časnikarji se je senator George iz Ga. zadnjo sredo izrazil, da bi se morale tovarne, ki izdelujejo vojni materijah postaviti na 24 urno delo na dan. Povdaril je, da se mora ta produkcija pospešiti, češ, da potrebuje Anglija hitre pomoči, da bo ta bolj učinkovita. Anglija pričakuje več ladij od Amerike čim so v normalnih časih gledale velesile izključno le na lastno korist. London, Anglija. — Z nekako gotovostjo-se razni tukajšnji viri izražajo, da je v bodočih dneh pričakovati bolj izdatne pomoči iz Amerike. Značilno je, da so pričeli ti viri zavzemati stališče, da je nekaka dolžnost Amerike, da podpira Anglijo, ter je apel po pomoči skoraj bolj zahteva kakor pa prošnja. Pomoč, ki jo pričakujejo Angleži od Amerike, ima obstojati iz financ in iz ladij, trgovskih in bojnih. Glede bojnih ladij se omejuje apel Anglije začasno le v toliko, da naj te tvorijo varnostno spremstvo trgovski plovbi med njo in Ameriko. Glede trgov skih ladij pa nasprotno priča kuje, da jih bo dobila od Ame rike direktno v svojo last, in list Daily Mail je v sredo po ročal iz Washingtona, da je ameriška vlada že odločena, da bo nemudoma stavila Angliji na razpolago 150 takih ladij. Baje so mornarji, ki bodo te ladje prevzeli, že na poli v Ameriko. Kako razpoloženje pa vlada med Angleži glede vprašanja denarne podpore iz Amerike, pa se jasno razvidi iz izjave, ki jo je izrekel v sredo neki Član parlamenta, po ime-1 nu Hannah. Povdaril je, da bij imela Anglija popolnoma od-, krito povedati Ameriki, da ,-mi hočemo finančno pomoč." Besede, ki jih je k temu dostavil, so značilne: "Ne morem razumeti, kako naj ta narod prenaša ogromna bremena te velike vojne, katera je končno, ako vidimo prav, v enaki meri v dobro Ameriki, kakor je našemu lastnemu imperiju." SENATOR SE PRIPRAVLJA NA BORBO Oakland, Cal. — Tukajšnji zvezni senator Hiram Johnson, ki je avtor takozvanega Johnsonovega zakona, po katerem je prepovedano dajat posojila takim državam, ki ni so plačevale obrokov na vojne dolgove, se je zadnjo sredo izrazil, da se namerava dobro odpočiti za borbo v prihocl-njem zasedanju kongresa. Senator pravi, da pričakuje, da se bo v kongresu stavil pred log za preklic omenjenega zakona, proti čemur pa se bo on boril z vsemi silami. Obenem je pripomnil, da se Zed. države čimdalje bolj približujejo vojni, češ, da vodilne osebnosti kar nestrpno čakajo na tre-notek za vstop. --o- PRITOŽBE IRCEV PROTI CENZURI i Dublin, Irska. — V irskem senatu se je v sredo na široko razpravljala cenzura nad tiskom, ko je eden senatorjev predložil resolucijo, v kater] povdarja, da je ta prestroga Navajal je, da se s cinzurc uredniških člankov, izpremi njanjem poročil o novicah pregledom parlamentarnih po ročil, moti pravilno objavlja nje novic. Razkritja beogradskega "Vremena" Ljubljana. — Beogradski list "Vreme," ki na široko objavlja članke o vlogi jugoslovanske masonerije v gospodarstvu in prosveti, pravi med drugim, da je "masonerija posvetila največjo pozornost širjenju masonstva med prosvetnimi delavci, predvsem pa med srednješolskimi in vseuči-liškimi profesorji, ker se je zavedala, da je od njih najbolj odvisno, kakšni bodo naši bodoči javni delavci. V zadnjih 20 letih je uspela, da je spravila pod svojo streho velik del srednješolskih profesorjev in dve tretjini vseučili-ških profesorjev. Kot primer, kako so masoni svoje ljudi na prosvetnem polju potiskali naprej, navaja belgrajski list znanega khjigarharja" m.......za • lr.žnika Geza Kohna v Belgra-du. List piše, da so masoni pomagali bivšemu prodajalcu novosadskjega knjigarnarja Arse Pajeviča namreč Gezi Kunu, ki se je preselil v Bel-grad, postal tamkaj posrbljeni Koti ter se odredil s pomočjo "nacionalno zavednih" maso-nov na belgrajskem vseučilišču v večkratnega milionarja. med tem ko so nacionalni knjigarnarji, kot na primer Stajici, Dačiči, Cvijanoviči ali popolnoma propadli, ali pa ostali brezpomembni. — List na to pravi, da so masonska prizadevanja popolnoma uspela in da "haža vseučilišča danes vodijo stvarno masonske klike." Za to pa se tudi ni treba čudi ti — piše "Vreme," da vseuči-liški naraščaj ni na tisti višini, na kateri bi se moral nahajati. Ni treba se čuditi euSnemu pojavu, da so bili nemiri na belgrajski in tudi na drugih univerzah tako pogosti. Ni treba se čuditi, če je potemtakem velik del vseučiliškega dijaštva prešel v komunizem. Beogradsko "Vreme" nada-je v svojem boju pjroti maso- Izpod Konjiške gore Na Prihovi bodo gradili prosvetni dom. Prihovški prosvetni delavci so zelo agilni, kar se vidi po njihovem dosedanjem delu in načrtih. Vendar pa jih ovira pomanjkanje prostorov. S prireditvami so morali vedno gostovati v šoli, kjer pa se delo ni moglo razviti do zaželjene višine. Pričeli so misliti na gradnjo svojega prosvetnega cloma, ki naj bi bil potem izobraževalna hiša prihovške mladine po izstopu iz šole. Stvar je že tako daleč, da so že izdelani načrti in zbirajo gradbeni matferijal. tipajo ia pričetek stavoarskih del v prihodnji pomladi. Prosvetni dom bo stal med pošto in župniiičem ter ne bo samo ponos prihbvškega pi osvetne-ga drHtvn, ampak cele župni- Nehvaiežnost — plačilo sveta Stanovalci neke hiše na Ižanski cesti v Ljubljani, so se dodobra prepričali, kako resničen je stari pregovor, ki pravi, da nehvaležnost je plačilo sveta. Na vrata te stranke je nedavno potrkalo nekega večere mlado dekle, z milo prošnjo, da bi jo prenočili. Povedala je, da je brezposelna delavka, ki da je prišla iz Zagreba v Ljubljano iskat službe, da je brez strehe in brez vsega. Domačim se je dekle zasmililo, pa so jo povabili v sobo, kjer naj bi prenočila. Kako so pa bili razočarani, ko jim je sredi noči izmaknila iz predala 1.200 dinarjev gotovine in še nekaj drugih reči zraven. Še sreča, da so tatico pravočasno dobili, ko je s plenom skočila skozi okno. Smrtna kosa V mariborski bolnici je umrla Ema Vobič, učiteljica iz Sv. Andraža v Halozah stara 55 let. — Na gradu Rupčivrhu nad Žmihelom pri Novem me-,stu je umrl graščak Feliks Stare, rojen leta 1850 v Mengšu, kot sin graščaka Mihe Sta-reta. — V Dolskem pri Raj-henburgu je umrla Pavla Solina, soproga posestnika in trgovca. Tragičen dogodek Na celjskem okrožnem sodišču so se zagovarjali 24 letni posestnikov sin Jože Sitar iz Pernovega pri Veliki Pirešici, 29 letni delavec Edvard Guzej z Železnega in 20 letni posestnikov sin Matija Cokan iz Velike Pirešice. Obtoženi so bili, da so z udarcem s kolom preklali lobanjo 47 letnemu dninarju Martinu Mirniku, kateri je kmalu potem izdihnil v celjski bolnici. Izkazalo se je, da je Sitar prekoračil silobran in da Guzeja in Cokana ne zadene krivda ter sta 'bila oproščena, Sitar je pa bil obsojen na 5 mesecev zapora. nom postavlja tudi vprašanje narodnostne nezavednosti v Vojvftdini. List piše med drugim : "Leta in leta že vpijemo in se pritožujemo, da Vojvodina ni zadooti nacionalno zavedna in kako po vsej Vojvodini judovstvo požiga po vsem našem javnem življenju. To je resnica! Toda kako naj pa bo drugače, če pa so masoni, skriti pod plaščem judovskih kompanjonov, sedli v sokol-stvo, v srbsko presvetno Mati co, po gimnazijah in vseh kulturnih itf socialnih ustanovah, ki bi morale postati naša mrtva straža na severni meji. Judje v gospodarstvu, masoni v prosveti so v zadnjih 20' letih napravili večja pustošenja, kakor tujec v 50 letih predvojne zgodovine, To je mason-sko delo, spomenik krščenih špekulantov in trgovcev z narodnimi ideali. NAJSTAJREjSl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Gospodarska borba za Balkan - Govorice o mini selijo AMERIKANSKI SLOVENEC ERB SLOVENSKI UST K AMERIKI Petlo: Za vero in narod — ta pravico in ranico — od bofa do mag«2 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) » Sobota, 7. decembra 1940 A-MERIKANSKt SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL, 5544 Naročnina; Za celo leto_____________________________________$5.00 £a pol leta ....................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... I\50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________________________________$6.00 Za pol leta______________________________ 3.00 Za četrt leta_____________________________________ 1.75 Posamezna številka.......................... 3c Fant od fare. — Čukov Jože je šel prvič na nabor (vojaški pregled.) Ko se je vrnil v domačo vas, ga je Brglezov Tone povprašal: "No, Jože, kaj so ti pa rekli na naboru?" Jože se je ponosno izprsil in odgovoril: "Na vso moč so me občudovali. Rekli so: Ce ta fant ne bi bil krofast, če ne bi bil ški-last, če ne bi bil krevljast, če ne bi imel grbe na hrbtu — pa bi bil kar dober za vojaka!" Ne bo držalo. — Na tovor nem parniku so se mornarji zbrali k skupni molitvi. Prvi častnik jim bere iz svetega pisma, ki pa se je od morske vode nekoliko zlepilo. Takole bere: "ln Peter je sedel na kamen. .obrne list ". .. In od-letel." Častniku se zdi to nekoliko neverjetno, pa obrne list na-•žflj."' ' ' "In Peter je sedel na kamen. . .111 odletel." Še enkrat obrne jezno list nazaj: "In Peter je sedel na kamen. . . hudič naj me vzame.., in odletel." Vestnost. — Jernej pride v Ljubljano. Prenoči v hotelu. Sredi noči nekdo potrka na vrata njegove sobe. "Kdo je?" "Vaš kovčeg sem prinesel," odvrne sluga. "Pojdi k vragu!" zarenči Jernej. "S tem bi bil vendar lahko do jutra počakali! In spet zaspi. Cez četrt ure ga iznova zbudi trkanje. "Kdo je?" "Jaz," se spet oglasi sluga. "Povedati sem prišel, da tisto ni bil vaš kovčeg." Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo !n najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure d<* poldne na WGES postaj\ 1360 kilocycles. (Metropolitan Newspaper Servlc«) KAJ, KEY DO TUDI TUKAJ? (91) Napisali Edgar Rice Burroughs /' j Ilir / 1 "t5' 1 . «»-■■- 'i"- " i ■ i i' T - - TO HIS ASTONISHMENT KEYDO SAW THAT TAIWAN'S GUAED WAS HIS BROTHER HAV/GUO,TARTAN'S BOTCR FOE. THEN AS HE CEEIT CLOSER,TARTAN SAW HIM." KEY.OO/ HE ©.'CLAIMED SOFTLY."GO QUICKLY/ BRING YOUR FATHER'S WARRIORS'TO FKEE ME/" THE BOY LOOKED AT HAWaUO,THEN BACKTD TARTAN."NO/" HE WHISPERED, "KEYDO WILL BRING NO WARRIORS/'' LIKE ALL PRIMITIVE CREATURES, KEYDO WAS PATIENT. HE WAITED LONG HOURS UNTILHAW01J05LEPT. Potem se. je splazil bližje k Tarzanu, ki ga je zagledal. "Keydo!" je vzkliknil na lahko. "Pojdi hitro! privadi očetovo vojsko, da jn.e oprostel" Kol vsa primitivna ljudstva, jc bil tudi Keydo potrpežljiv. Dolgo ure jc mirno čakal, da je Iiawaqtio zaspal.1 V svoje presenečenje je Keydo opazil, da je Tarzanov stražnik njegov brat Hawayuo, Tarzanov najhujši sovražnik, ........, . ,. J,^, "JO Deček se je ozrl na Hawaquo, nato zopet v Tarzana. "Ne!" je zašepetal. "Keydo ne bo privedel vojakovi" — -------\ t Kaj bo storila Španija? j »■ i i Mnenje, da je prišlo šele v 20. stol. v navado, da se ve- 1 like sile polastijo tega ali onega ozemlja brez vsakega -pravnega naslova in brez napovedi vojne z nepričakova- : nim udarcem, je seveda napačno. Takih napadov je polna vsa zgodovina, posebno pa nova doba, ko si je velekapi-talizem začel osvajati kolonije v velikem obsegu in si skušal zasigurati pot do njih po raznih pomorskih opirališčih, ki jih je bilo treba iztrgati njihovemu gospodarju. Tudi angleški imperij se je posluževal tega sredstva od Crom-vvella dalje in je tako prišel v posest vseh svojih najvažnejših utrjenih postojank na potih, ki vodijo v svetovna morja. Te točke so: Gibraltar, Malta, Ciper, Aleksandri-ja, Sues, Aden, Singapore in Hongkong. Vse so bile zavzete s silo tako rekoč čez noč in pod raznimi pretvezami, kakor jih poznamo vse polno v diplomatični zgodovini evropskih velesil. Pri tem ni igralo nobene vloge, kakšen politični sistem je bil v osvajalčevi državi ob teh prilikah na krmilu. Gibraltar je zavzel angleški admiral Rooke leta 1704, ko je bila izbruhnila med francoskim kraljem Lu-cloyikom XIV. in avstrijskim, cesarjem Leopoldom I. 13 letna vojna za nasledstvo na španskem prestolu. Takrat je Anglija stopila na stran tistega, od katerega si je obetala pri razdelitvi plena največji dobiček in je na ta način pripravila Španijo ob Gibraltar, od Francije pa je dobila velik del njene posesti v Severni Ameriki. Španci so se dolgo trudili, da bi dobili Gibraltar nazaj ali po mirni | poti ali pa s silo orožja; ko se je Anglija nahajala v vojski s svojo severno-ameriško kolonijo, so Francozi in Španci, ki so podpirali upornike, napadli Gibraltar z vojsko 40.000 mož na kopnem in s 47 velikimi ladjami morja. To je bilo leta 1780. Napad pa se ni posrečil in Angleži so takrat iz-premenili Gibraltar v nezavzetno trdnjavo, ki je nihče več ni mislil Angležem iztrgati iz rok. Danes, ko je postalo najmočnejše vojno orožje letalo, Gibraltar ni več točka, ki ne bi se dala zavzeti. Ce bi Anglija ne bila več gospodar gibraltarske visoke pečine, bi postal za njo Sueški prekop brez vsakega pomena in bi ji bila sploh zaprta pot v dežele vzhodnega Sredozemskega morja, do katerih bi se mogla v takem slučaju preriniti samo po kopnem skozi- Srednjo Evrqpo. Po sestanku, ki ga je imel nedavno nemški državni vodja s Španskim ministrom Sunerjem, ki je vodja španske nacionalistične organizacije, takoimenovane falange, je postalo čisto jasno, da je protiangleška koalicija postavila kot točko na svoj vojni program tudi Gibraltar. To ne bi bilo tako važno, če ne bi bil Suner v Berlinu podal v imenu španske nacionalne vlade uradno izjavo, da Španija teži za vsemi deželami, katere je bila kot svetovni imperij tekom zadnjih stoletij izgubila. Pa tudi to bi Evrope ne presenetilo, ker ni za nikogar tajnost, da general Franco ni potegnil pred štirimi leti meča iz nožnic samo zato, da Španijo reši boljševiške strahovlade, ampak tudi zato, da vpostavi pomen in ugled Španije, čije velesilo so bile zrušile mlade pomorske velesile Nizozemska, Anglija in Združene države Severne Amerike, ki so odtrgale od Španije Kubo in Filipine. Toda ta program ni nikogar vznemiril, ker zaenkrat pač nima drugega pomena, kakor da dvigne špansko nacionalno zavest, ki so jo bile v španski deželi same liberalne, socialistične in komunistične sile v teku zadnjih sto let močno potlačile. Kdo bi mogel predpostavljati, da je na primer zahteva nacionalne Španije po Filipinskih otrokih resnega značaja? Drugače je z Gibraltarjem, na katerega je španski nacionalni ponos prav posebno navezan. To se je pokazalo že, ko je tyla končana zadnja španska državljanska vojna. Prvo, s čemer so se nacionalni Španci zahvalili Angliji zaradi njenega stališča za časa, ko je Anthony Eden z denarjem in orožjem na vso moč podpiral barcelonsko rdečo vlado, jč bilo, da so spomnili britski imperij na to, da se je polastil španskega Gibraltarja brez vsake pravice. Še bolj glasno so španski nacionalisti poudarjali pravico Španije do Gibrltarja, ko se je vnela septembra lanskega leta vojna za nadvlado nad svetom med Nemčijo in Anglijo. Že takrat šo. začeli Angleži preurejati gibraltarsko trdnjavo. ki. za napad modernega vojnega orožja ni bila zadostno P pripravljena. Danes prenaša Gibraltar napade nasprotni- ® kovih letal in tudi na tako zvani, "Linei", to je ozki črti, ki n ločuje gibraltarsko zemsko ožino od ostale Španije, so iz- j kopali globoko "Maginotovo linijo", kar kaže, da je An- v glija popolnoma pripravljena na možnost, da bi bila gibral- z tarska pečina napadena hkrati tudi od strani Španije. ° V prašanje je sedaj, ali Sunerjeva izjava ni nič druge- c ga kakor platoničen klic sodobne Španije, ki poudarja v s sedanjem svetovnem metežu svoje pravice, ki bi se mogle čeloma ali deloma vpostaviti na bodoči mirovni konferen- s ci, ali pa pomeni, da Španija ne izključuje možnosti in po- i trebe, da se tudi s svojo vojno silo dejavno postavi na stran s avtoritarnih velesil. Na zapadu so mnenja, da se bo Špa- 1 nija tega koraka skrbno izogibala. General Franco, pra- ® vijo, je dober diplomat, saj je državljansko vojsko v Špa- ( niji dobil tudi po svoji politični sposobnosti. Tudi je Špa- j nija zaradi državljanske vojne utrpela toliko gospodar- j ske škode, da bi bilo zelo nevarno začeti vojsko, katere si > prebivalstvo ne želi, saj bi mu naložila ogromne žrtve, ko * rane, na telesu Španije še daleč niso zaceljene. Tudi poli- 1 tično Španija bržkone še ni zadostno pomirjena. Tudi je ' vprašanje, ali se Španiji izplača zaradi Gibraltarja tvega- ' ti voino z britskim svetovnim imperijem, ki nikakor še ni , premagan. Seveda je Gibraltar velika izkušnjava za ; Špance, ker bi z Gibraltarjem izginila edina ovira, ki brani španski armadi vreči v španski Maroko zadostno armado, da si osvoji vse maroško cesarstvo, ki je pod varuštvom popolnoma brezmočne Francije. Ta skušnjava je tem večja, ker je general Franco začel svojo karijero v španskem Maroku, ki se ima prav njemu zahvaliti, da je v času največje slabosti Španije ostal španski. Kljub tej veliki privezanosti generala Franca na Maroko pa sodijo prijatelji Anglije, da bo general Franco svoje imperialistične sanje | žrtvoval realnim potrebam, ki Španiji velevajo, da se ne zameri vsemu anglosaškemu svetu. Zdi se pa, da je to mnenje preveč optimistično. Oči-( vidno smatra Španija, da bi zamudila edini pravi trenutek, če bi odložila uresničenje svojega nacionalnega programa zdaj, ko velesili osi snujeta napad na britski imperij na ~ tleh Severne Afrike od Maroka do Egipta. Španiji sploh ni potreba stopiti v vojsko, ampak lahko posname zgled 1 mnogih držav, ki so dovolile tuji velesili, da se je poslužila 1 njihovega ozemlja za svoje vojaške akcije proti sovražniku. V takem položaju je Egipt, potem Finska, ki je odstopila Sovjetom Hango in v podobnem položaju so bile balt-ske države, ko so lansko spomlad odstopile Sovjetski zvezi l v uporabo svoja pristanišča in druge utrjene točke na kopnem. Isto more storiti sedaj Španija in bržčas so na kon-a ferenci v Berlinu v tem smislu razmotrivali načrt, kako bi " mogla nemška armada po kopnem iz Francije operirati skozi špansko ozemlje v smeri na Gibraltar. Strategične s posledice iz tega so popolnoma jasne: ofenziva proti Egip-j i tu bi bila podprta z ofenzivo, ki bi imela za namen zasedbo j vse 'Severne Afrike sploh. j Težko je verjetno, da bi bil zastopnik Španije na kon-q ferenci v Berlinu podal v sedanjem trenutku dalekosežno izjavo, če ne bi za njo stal pozitiven in konkreten načrt. rriif n .............................. 1 ........» ................. ......................... -.............. "■'■ 1 ............. ........- Amerikanski Slovenec The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Fpr one year......................................$5.00 For half a year.................................. 2.50 For three months ........................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..................................$6.00 For half a year ____________________________3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy .........................,.............. 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne__Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3» 1879. pa jamrajo tisti, ki imajo v. - V ga še preveč, pa nikdar zado- d; sti in s tem le druge nemirne d] napravijo, da jim pomagajo p; jamrati. Ob pre'biranju takih bi vesti mi pride na misel stara pi zgodba o Babilonskem stolpu, N o tistih domišljavih Babilon- S< cih, ki so prišli na idejo da bi pi sezidali tako visok stolp, kate- st rega vrh bi naj segal v nebo, g: po katerem bi se potem lahko d sprehajali z neba na zemljo b in zopet obratno. Tako so mi- n slili, potem da jim bo dobro za li nje in jim ne bo več treba po- li slušati Boga da bi jim kaj u- g kazoval, ker menili so, da bo- ti do kar njemu enaki, če morda p ne še nekaj več. Pa jih je Bog p ' prihitel in jim pristrigel njih č i visoke polete napuhe s tem, ji i da jim zmešal govorico in b . drug drugega niso več razu- ti , meli, pa so morali prenehati z 1< zidanjem. Tako je ostalo še s . dandanes na svetu, da ljudje b 1 drug drugega ne razumejo, b 1 zlasti se pa ne razumejo oni d - voditelji raznih dežel tam v n . Evropi, ko se tepejo in bije jo 11 1 država proti državi, ne da bi s niti malo pomislili na peto j božjo zapoved, ki pravi, da je c le Bog gospoidar človekovega £ " življenja. Poleg tega so pa r - pustili v nemar tudi Gospodov g i nauk, nauk ljubezni, ko je to- c q likokrat opominjal, naj vendar ( e ljubijo svojega bližnjega, kot i sami sebe. Kako bi bilo vse ( dobro, če bi vsi ljudje na to mislili. Nihče bi ne stradal,no- i benemu bi se krivica ne godi- i a la, toda vsega tega ni, ker je ] a vse le preveč brez Boga in i h brez vere. j Še malo naj povem od naše fare sv. Janeza Evangelista. . Nihče ne more tajiti, da od-kar imamo pri nas za župni->" ka č. g. Rev. Antona Shiffrer-t- ja in ravno tako za pomožne- ii ga župnika č. g. Rev. L. Ko-rena, da prav dobro napredu-jemo. Omenjena čč. gg. du- . hovnika sta zares izvrstna de-. lavca za farno delovanje. Ka-" ko lepo je ob nedeljah, ko po-ie slušamo lepe vzpodbudne be-)- sede v njih pridigah, da mi >0 včasih prihaja v spomin moja mladost, kako smo v stari do-movini kot otroci, tam v Zagorju ob Savi, kjer sem hodil v šolo, tako le o'b nedeljah hodili k sveti maši, četudi je bilo uro hoda do cerkve. Kar, nič nam ni bilo hudo in nič V daleč, četudi pozimi, ko je bi-j. lo snega do kolen ali še čez, " vendar je bila tedaj navada, da se sv. maša ni smela zamuditi. Vedno smo bili veseli poslušati lepe pridige v cerkvi. In tukaj.se mi prav tako lepo i g, zdi, kot se mi je zdelo tam, ie, ko slišim pridige v slovenščini, e- za mladino pa seveda v anil, gleščini, da tako imajo vsi po-e- streženo in da tako tudi vsak iz- lahko opravi svojo dolžnost v napram veri in cerkvi. Vso po-d- strežbo imamo od strani naše jil čč. duhovščine. Poleg tega pa ni seveda ne smemo pozabiti tudi bo sami, da imamo vsak svojo se, dolžnost, da napravimo kar je nam naročeno. Saj ni nič hu-m, dega, kar je do sedaj in če bo tz- treba več, pa tudi menim, da re ne bo tako hudo, da bi ne se zmogli, ali da bi se ustrašili, ia- zlasti če pomislimo, da nam na je vse to potrebno. Saj dobro >e- vemo, da nam je potreba tudi )!j dvorane, šole in nove cerkve. da za bogate je vedno ooije, za delavce pa vedno slabše, ko ni stalnega dela. No, mi delavci se pač tolažimo s tem, da imamo dobrega in delavnega ter uvidevnega človeka izvoljenega na prvo mesto v Združenih državah, predsednika Roosevelta. Kakor je bil on zadnjih osem let na strani delavstva, tako upamo da bo tudi za naprej in bo storil vse, kar bo v njegovi moči. Večkrat premišljujem o tem, ko berem razne novice iz raznih krajev, posebno iz stare domovine in iz bojujočih se dežel v Evi-opi, zlasti danda-• nes, ko skoraj ni drugega na , svetu kot vojne in vojne, tepe-, ži in samo jamranje. Najbolj RAZNO IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Zopet sem se namenil napi sati nekaj vrstic v ta naš pri ljubljeni katoliški list Amer Slovenec. Najprej pa želin mnogo uspeha in veliko noVil naročnikov obema listoma, ta ko Amer. Slovencu, kakor tud Novemu Svetu. Kar se tiče delavskih raz mer, nimam kaj veliko poro čati, ker jc pač vse ponavadi kot povsod drugod. Ene kom panije delajo dobro, ene pi tudi celo odpuščajo delavce Da bi bili vsi zaposleni in d; bi vsi delali, tega menda ve ne bo, tisti časi so minili, kaj ti sedaj je stroj nad strojem ki vse napravi. Je pač take Vsega smo potrebni in mislim, da tudi vredni. Seveda, se na druge ne moremo zanašati, pač pa sami na se. Pa zopet, brez denarja ni ničesar in , prav tako tudi pri nas ne bo. Nekateri pravijo, da je še čas. Seveda je, toda čas vedno naprej hiti in še kaj hitro. Mi starejši se bomo drug za dru- ju gim preselili s tega sveta, mla- 111 di boclo pa jamrali, da so sla- v bi časi. Ce bomo pa kar samo vr na tiste čakali, na tiste veselice in zabave, ne bomo niko- m li pričakali, da nam bodo drugi kaj pomagali, kajti pomisli- to ti moramo, da je to kot bi bilo posojeno in če se kaj dobi na posojilo, je treba ob svojem P1 času tudi vrniti. Moje mnenje v je, da če si kdo namerava na- P; baviti dom, je najbolje, da v ta namen ne dela nikakih ko- rn lekt okolu drugih, ampak da ol se kar sam na sebe zanese, pa bo najbolj gotovo imel dom in P bo njegov. Ravno tako bo tu- J< di pri nas z našimi načrti. Saj z nič ne oporekam, vsi pa vemo, kakor sem zgoraj zapisal, da smo nove cerkve potrebni in z prav tako šole in dvorane. Vse s' obenem pa seveda ne bo mo- ^ glo biti. Eno stvar bo treba najprej začeti, najpotrebnejšo, seveda, drugo pa za časno n odložiti. Kjer je denar, je tudi blago in z dobro voljo ter 0 navdušenjem se velike stvari i dosežejo. v > Želim vsem našim faranom c ■ in gg. duhovnikom ter uredni- ' - štvu lista Amer. Slovenec in 1 Novega Sveta ter vsem čitate- 1 i Ijem in naročnikom teh listov, '' kakor tudi dvema mojima bra- } toma v Kaliforniji in enemu v . Waymart, Pa. ter še vsem pri- 1 - jateljem, vsem tem kličem in ^ - želim vesele božične praznike 1 - in srečno Novo leto! I John Vidergar ^ -o--1 - URADNO NAZNANILO CLA- 1 - NOM DRUŠTVA NAJSV. 1 IMENA Chicago, HI. ' Vsem cenjenim bratom dru- ' - štva Najsv. Imena se nazna- ii nja, da ste vljudno vabljeni da 1 a prihodnjo soboto 7. decembra i- popoldne ali zvečer, opravite 1 - sv. spoved. — Spovedovanje il bo že ocl 3. ure naprej ter zve- ! i- čer, tako da ima vsak dovolj i- priložnosti da opravi sv. spo-r/ved. Č\ V nedeljo ob 7 uri se zbira-i- mo v cerkveni dvorani ter od-z, korakamo skupno k sv. maši, i, kakor tudi k sv. obhajilu. Po i- sv. maši bo skupen zajutrek ter glavna letna seja in voli-i. tev odbora, kakor je bilo že o oznanjeno po našem č. g. žup-i. niku Rev. Father Gabrenja. i, Zato je dolžnost vsakega i- člana, da se udeleži sv. spove-)- di, kakor tudi letnega zboro-k vanja ter skupnega ^ajutreka. 3t — Bratje, stopimo vsi skupaj > na letni seji, saj je sv. advent-;e ni čas in se nam bliža veseli a božični praznik. — Vsem čla-li nom vesele božične praznike io ter obilo božjega blagoslova, ie kakor tudi srečno zdravo ter -i- zadovoljno novo leto. — Na »o svidenje v nedeljo dne 8. de-la cembra v cerkveni dvorani sv. ie Štefana. i, Leo Mladič, p reds m -o—— "o Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" *o v e d n c [uspešne. Zmotila se je. — K zdravniku prihiti ves upehan kmetic in ga prosi, naj gre k njemu v hlev, ker krava ne more po-vreči. — Saj nisem živinozdrav-nik, mu odvrne. — Vehi, vem, gospod doktor, toda živinozdravnika ni doma. Ko se je dal vendarle pre-prositi, da je odšel s kmetičem v hlev, ga vpraša: "No, zdaj pa povejte, kako je bilo!" — Veste, gospod zdravnik, mu pravi kmetič, krava stalno obrača glavo nazaj in gleda. — Seveda, seveda, ne more povreči! Ker ste vi stali zadaj je krava mislila, da je tele že zunaj !"■ * * * PRVI NABORNIK V Z. D NASLEDI SOPROGA? Ohajčani začeli izvajati "Blitzkrieg"! Dolgo napovedovana ofenziva, s katero so grozili Ohajčani zapadu in osrednjemu zapadli se je začela na vsej fronti izvajati. — Na severu je menda,, sneg zametel vse pozicije zadnje dni in ni mnogo poročil. — Tudi v Pennsylvaniji se ne gibljejo mnogo. — Živahno se pa pripravlja osrednji zapad in razočaranje ni izključeno tudi tu. — Kdo bo zmagal v zaključnem končnem spopadu? Kampanja družinskega mesečnika "NOVEGA SVETA" se je ta zadnji teden razvila z vso ljutostjo. Ohajčani, ki so stali sicer na drugem mestu, s svojo pozicijo nikakor niso bili zadovoljni. Kuhali in tuhtali so kako in kaj bi, pa so iztuhtali svoje vrste "blitzkrieg" in začeli z njim pritiskati s tako silo, da so vse fronte pred njimi na umiku. Kako daleč bo segla njihova ofenziva se za enkrat še ne da predvidevati, a da je za njo ogromna moč, to pričakuje vsak. Zadnjič smo zapisali, da je nekdo vzkliknil: "We need more Greeks!"' Danes pa moramo v pohvalo in priznanje vzklikniti: "Mi rabimo več takih, kakor so vrli Ohajčani!" Yes, juhakov, neustrašenih agitatorjev je treba pa gre. Agitacija za časopise je prav takega značaja, kakor vsaka druga borba. Treba je prizadevanja, močne volje in odločnosti, močne zavesti in prepričanja, da je treba za dobro stvar tudi žrtvovati in trdo delati, kjer je ta kombinacija skupaj, se dosega čudeže in uspehe. Kjer pa kdo pri prvih vratih zgubi pogum, ga gotovo takrat ko zadnje duri zapre nič ni. Armada naročnikov in zastopnikov "Novega Sveta" je številna. Če se ta zadnji teden kampanje pred 16. decembrom zgane vsak le nekoliko, lep uspeh lahko še dosežemo. Mnogo je še slovenskih hiš, ki še nimajo tega zanimivega slovenskega družinskega mesečnika. Stopimo do njih te dni in pridobimo jih za naročnike "Novega Sveta". Poiskusi to vsak, ki le more. Vsi naročniki "Novega Sveta", ki jim poteče ta mesec naročnina ali pa prihodnji mesec, naj gotovo pred 16. decembrom obnove svojo naročnino, da bodo deležni ene izmed lepih slik, ki so na razpolago vsem, ki obnove naročnino za celo leto za "Novi Svet". Poglejte v zadnjo številko "Novega Sveta", izberite si eno izmed slik in obnovite naročnino gotovo pred 16. decembrom in dobili jo bote. i Idimo vsi te preostale zadnje dni kampanje na agitacijo za mesečnik "Novi Svet"! Fant, ki je bil v Žed. državah prvi potrjen k vojakom po novem zakonu o prisilni vojaški dolžnosti, je bil 21 let stari John E. Lawton iz Everett, Mass. Da je bil v celi deželi ravno on prvi, je bilo vsled zgodnje ure, ko je v Bostonu, kjer je bil on na naboru, v veljavi vzhodni čas. Slika kaže fanta, ko mu čestita neki častnik. ZA NAŠE GOSPODINJE Kako je potekala kampanja te zadnje dni: MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis. je poslala te dni 6 novih in 18 starih, kar da 36,500 NADALJNIH GLASOV. MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111., je dobil te dni od: Mr. Jos. Rakoveca, iz Greenwooda, Wis. 12 starih naročnin, kar da 10,500 gl.; Mr. Jože Fajfar sam je dobil 21 starih naročnin, kar da 21,000 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 6 starih, kar da 3500 gl.; skupaj to pot dobi 35,000 NADALJNIH GLASOV. REV. MATIJA JAGER, Barberton, Ohio, je dobil tevclni od: Mrs. Frances Bogovich, Cleveland, O., 2,500 gl.; Mr. John Pirnat, Cleveland, O., 1,000 gl.; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 1,000 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, O., 1500 gl.; Mrs. Mary Blai, na agitaciji v Clevelandu, je dobila 58 novih in 10 starih, ki volijo za Rev. M. Jagra in štejejo 288,000 glasov; skupaj to pot ima 294,000 NADALJNIH GLASOV. REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio, je dobil te dni od 5 novih in 1 starega naročnika, ki jih je dobila Mrs. Blai v Clevelandu in želijo pokloniti glasove Rev. M. Slajetu in štejejo 30,000 gl.; od Mrs. Justine Paul, Lorain, O., 2 nove in 17 starih, kar da 25,250 glasov; skupaj to pot dobi 55,250 NADALJNIH GLASOV. MR. JOHN R. STRAH, Eveleth, Minn, je dobil te dni od: Mr. Johna Otrin, Ely, Minn. 1000 gl.; Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn. 7000' gl.; Mrs. Mary Delak, Biwabik, Minn. 1500 gl.; Mrs. Katarina Kochevar, Greaney, Minn. 2500 gl.; Mrs. M. Spehar, New Duluth, Minn. 2000 gl.; Mr. Jos. J. Peshel, Ely, Minn. 3000 gl.; skupaj to pot ctobi 17,000 NADALJNIH GLASOV. REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colo, je dobil te dni od: Mrs.j Jos. Merhar, Pueblo, Colo. 1000 gl.; Mr. John Justin, Rice, Minn. 1000 gl.; Mrs. Mary Zabukovec, Peoria, 111. 1000 gl.; Mr. Florijan Richter, Milwaukee, Wis. 1000 gl.; Mrs. Alojzija Jalovec, Pueblo, Colo. 1000 gl.; Mr. John Jamnik, Imperial, Pa. 2 nova, 5000 gl.; Mr. Stefan Jenko, Bulger, Pa. 1000 gl.; Mr. Martin Potokar, Ar-buckle, Calif. 5000 gl.; Mr. John Intihar, Springfield, 111. 1000 gl;. Mr. Joe Zaic, Hibbing, Minn. 10 starih, kar da 8000 gl.; Mr. Candid Grmek, So. Chicago, 111. 3000 gl.; Mr. Martin Golobich, Chicago, 111. 1 novo in 3 stare, kar da 8000 gl.; Mrs. Jos. Meglen, Pueblo, Colo. 1 novo in 3 stare, kar da 8000 gl.; Mrs. Mary Usenič-nik, Morgan, Pa. 2 nove in 6 starih, kar da 11,250 gl.; Mrs. Ana Susman, Canon City, Colo. 1000 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 2000 gl.; Mr. Geo. Pavlakovich, 6 starih, kar da 4500 gl.; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 3000 gl.; Mr. Frank Perov-šek, Willard, Wis. 12 starih naročnin, kar da 12,000 gl.; Mr. Joseph Kostelec, Kansas City, Kans. 12 starih naročnin, kar da 10,500 gl.; skupaj to pot dobi 88,250 NADALJNIH GLASOV. MRS. MARY ZABUKOVEC, Peoria, 111. je dobila te dni od Mr. Johna Kramaricha,,Joliet, 111. 40 starih naročnin, kar da 38,000 NADALJNIH GLASOV. Kandidatje se zdaj nahajajo v sledečih pozicijah: REV. MATIJA JAGER, Barberton, Ohio........................538,000 glasov REV. J. M. TRUNK, Leadville, Colo...............................523,000 " REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio ..............................178,750 " MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111.................................108,500 " MRS. MARY ZABUKOVEC, Peoria, 111......................... 91,000 " MR. JOHN R. STRAH, Eveleth, Minn............................ 87,000 " MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis..................... 80,000 " KDO BO NA VRHU OB ZAKLJUČKU KAMPANJE!? POZOR! Ponovno opozarjamo vse one posameznike in tudi več zastop nikov, ki so tekom kampanje poslali naročnine za "Novi Svet", niso pa javili komu naj poklonimo njihove glasove. Sporočite vsi tc Upravi čimpreje, ker po 16. decembru jih ne bo mogoče naklonit nikomur. Prosimo ne prezrite tega! Božič se bliža Ko se začne advent, pa tisti, ki menijo, da imajo poseben dar za opazovanje vremena, vihajo nos po ozračju, rekoč: "Zdaj pa bo, sneg bo. Saj že diši po njem." A so leta, ko ti sneženi preroki nič ne vedo, dasi jo včasih pogo-de in če ne pogode, niso nič kaj zadovoljni, celo užaljene se počutijo, pa so potem • ves advent slabe volje. Toda k adventu ne spada samo sneg, ali lepo milo, sko-ro spomladansko vreme, pač pa, predvsem v mestih, da se potikaš po cestah in ulicah in si ogleduješ izložbe. Izložbe so že v adventnem in božičnem nastrojenju. Že vidiš najlepše stvari za praznike, ki ti porajajo te ali one niisli za doma, pa tudi, da bi komu za božič kaj podarili. Kaj kmalu so tu dnevi, ki so nam s pripravami daril prekratki in ko vzklikamo: "Zame bi moral imeti dan vsaj 48 ur!" V predbožičnem času so nam dnevi glede na razdelitev časa resnično v napotje. Le otroci prav za prav vsako leto o pravem času začno božič. ! Že sredi novembra (manjši že v juliju!) začno govoriti, kaj bodo dobili za Miklavža in za božič. "Jo j, mama, le j, lej!" vzklikajo pred izložbami in vlečejo mamo, tik k šipi, da ji pokažejo vse te krasote. "Poglej, poglej — sanke, parnik, vlakec: vojake — vse to bi rad!" - In medtem ko ta otrok vleče mamo naprej k drugi izložbi, pt privleče drug otrok svojo mamo k tej izložbi in i znova za slišimo seznam vseh lepot ir dobrot, ki si jih še in še žel za božič. Srečni otroci, si pravimo in gremo počasi naprej. Vsi ti otroci so novi znanilci božiča in dobro storimo, če se damo zapresti v te blažene dni. Ponekod so pravi pravcati ljubitelji obdarovanja, ki po vse leto nosijo s seboj knjiži-oo, kamor si zapisujejo željo, ki jo ta ali ona znana oseba izreče. "Kako si vedel, da si vprav to želim?" — je vzklik veselja ob pogledu na darilo, ki je bilo kdo ve kdaj zaželeno, pa že pozabljeno. "Nekoč aprila si izrekla to željo, pa sem si jo zapomnil. .." A pri takem ravnanju se pa primeri tudi kako darilo, ki nas je z njim že zdavnaj kdo prekosil, ali ki si ga je tista oseba že sama kupila. Zatorej je treba za vsak primer zdaj Ne bo dolgo od tega, ko bo treba imfeti v knjižici ali glavi zapisano to in ono in še marsikaj, kar spada k raznim darilom za božič. Seveda, ne bo moči vjseh želja izpolniti, ker ne bo denarja. Brez vsega pa le ne sme božič mimo nas. Mnogo dela nas še čaka do božiča in kar nič ne smemo odlašati. Ti tedni adventa bodo kmalu mimo. Dobro jih izkoristimo. Naučimo se iz izkušenj prejšnjih let, ko smo se v poslednjih dneh tako izmučili, da smo bili na sveti večer vsi proč. "Drugo leto pa začnem prej!" Pa dajmo letos zares tako! -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Mesna juha s pečenim grahom V močno mesno juho daš to le, kar si že prejšnji dan pripravila : Prevri četrt pinta mleka, dodaj unčo presnega masla, soli, dve unči moke in naredi iz tega testo, v katerega daj, ko se že odloči od žlice in je bolj hladno, 1 rumenjak: in eno jajce. Pretlači nato testo skozi sito ,da nastanejo za grah velike kroglice, ka tere opraži na vroči masti, da so lepo rumene. Drugi dan jih daš na juho. Zeljnato meso Lepo trdo zeljnato glavo razreži na šest delov. Duši funt svinjskih reberc s sesekljano čebulo, soljo in papriko na masti, prideni zelje, zalij s kostno juho in duši do mehkega. Ko pripravljaš za mizo, daj zelje okrog reberc, omak? pa polij vrhu vsega. -o- ljano limonovo lupinico, vani-lio in dve unči sladkorja. Vse skupaj dobro zmešaj, dokler se ne speni, nato stresi v dobro pomazan in z moko potresen model, testo enakomerno zravnaj, pomaži z raztepenim jajcem in potresi s sesekljanimi orehi. Vse skupaj- peci v srednje vroči pečici kakih 20 minut, drugi dan pa zreži na lepe poševne rezine. -o- PRAKTIČNI NASVETI Če dodaš vodi, kjer si iz-plakneš lase, malo limonove-ga soka, se bodo plavi lasje lepo svetili in-bodo imeli lepo barvo. * Srebrnino, nože, vilice, žlice, ki jih ne potrebuješ vsaki dan, skrbno očiščeno zavij v bel svilnat papir in potem v volneno krpo, pa bo ostala čista in čedna, čeprav jo mesece in mesece hraniš v za'boju. v Okus in barva goveje juhe sta boljša, če daš v juho polovico čebule, katero prej na plošči štedilnika opečeš, da postane na rjava. prerezani strani PREDSEDNIK V JUŽNIH VODAH Miami, Fla. — Predsednik Roosevelt se je v torek pripeljal s posebnim vlakom semkaj iz Washingtona, na kar se je vkrcal na parnik, ki ga odpelje proti jugu v Karibejsko morje. Kakor se trdi, je to potovanje deloma v svrho počit nic, deloma v svrho inšpekcije, in bo trajalo bržkone do 16. decembra. Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICA!! RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP, fc 1480 kilocycles p (First Station on Your Dial) Featuring a program of Yugoslav Folk Mutic ■■■ i -I'".' '"i '......."">"■■'.....—— ZAHVALA Medene rezine Pol funta presejane bele moke žmešaj s pecilnim praškom, dodaj četrt pinta mleka, eno jajce, 6 unč medu, sesek- NA PRODAJ FARMA 40 akrov, hiša sedem sob, v njej centralna kurjava, elektrika, plin, voda. Na farmi vsa mašinerija, ki je potrebna. Farma leži ob glavni cesti M-60, blizu New Buffalo, Mich., 70 milj do Chicage. Zemlja prvovrstna. Cena je $4,100.— Vprašajte pri Anton Jordan, 2622 So. Harding,Chicago,111. Tel. LAWndale 7182. Mrs. Neville Chamberlain, žena pokojnega bivšega angleškega min. predsednica, katera baje namerava kandidirati ia soprogov stdti v parlamentu. POŠLJITE BOŽIČNA DARILA BRZOJAVNO! Ker se navadna in tudi zračna pošta neredno dostavlja v Evropi in ni mogoče z kako zanesljivostjo jamčiti točne dostave iste v teh vojnih razmerah, zato svetujemo, da se vsi oni, ki žele razveseliti v starem ki^aju svoje domače za božične praznike s kakim darilom, poslužijo BRZOJAVNIH NAKAZIL, iz razloga, da bodo domači prejeli pošiljatve do božičnih praznikov. Brzojavne pošiljatve se dostavljajo kar najhitreje mogoče v teh vojnih razmerah v Evropi. Vzame sedaj tudi za brzojavne pošiljatve od pet do deset dni. Pošiljatve, ki bodo nakazane vsaj do 14. decembra je upati, ako se kaj posebnega ne zgodi v Evropi med tem časom, da bodo do praznikov dostavljene. Tu navajamo cene, v katerih šo že vključeni vsi pošiljatveni in BRZOJAVNI stroški in sicer sledeče cene za sledeče svote v dinarjih in lirah: DINARJI: Za $ 5.00........ 200 dinarjev Za $13.75........ 700 dinarjev Za.$ 6,80........ 300 dinarjev Za $15.50........ 800 dinarjev Za $ 8.55........ 400 dinarjev Za $17.25........ 900 dinarjev Za $10.25........ 500 dinarjev Za $18.75........1000 dinarjev Za $12.00........ 600 dinarjev Za $35.50........2000 dinarjev So. Chicago, III. Večkrat berem od drugih naselbin, kako suprajzajo prijatelji ali sosedje tega in onega ob kaki slavnosti. Tako se je tudi nama zgodilo dne 16. novembra letos in tega ne bova pozabila do konca svojega življenja, da so naju na tako nepričakovan način presenetili ob 25 letnici najinega zakonskega življenja, katerega sva nameravala, in vse je bilo že tudi vrejeno, da ga bova praznovala na domu v nedeljo, 17. novembra, s peto sv. mašo v cerkvi ob 8. uri, potem pa sva nameravala povabiti tovarše in tovaršice z najine poroke, ki so še vsi živi in vsi tukaj, kakor tudi nekaj prijateljev. Pa so naju prijatelji in sosedje prehiteli, da so naju presenetili dan poprej, to je v soboto 16. novembra zvečer, na popolnoma nepri čakovan način. — Tako le ob 9. uri zvečej* se oglasita pri nas Mr. in Mrs. Jim Marinof in vprašata, če bi šla z njima malo ven, da se nekoliko poveseli-mo, ker je še dovolj časa do polnoči. Seveda sva pristala na to, da gremo k Mr. Popovichu. Ko pa stopimo v gostilno, pristopi takoj Mr. Popovich k meni in tako moško in zares pripoveduje, da je tukaj v njegovi dvorani Mr. Leo Jurjevec iz Chicage, ter da kaže premikajoče slike, katere da sem že nekoliko zamudil, toda, če hočem, jih še lahko vidim, ker ima slike še tudi iz starega kraja, tam od Stične, Krke in Žužemberka ter sploh z Dolenjske. Jaz sem seveda verjel, ker Mr. Jurjovec je že večkrat kazal premikajoče slike v So. Chicagi, zato sem stopil proti niku in tovariSlcam za izrečen častitke. Prav lepa hvala tudi i g. Fr. B. Ambrožiču za častitk pri sv. maši. Za tem pa stolo-ravnatelj prebere pismehe častitke glavnega tajnika KSKJ Mr. Zalarja, in izroči darilo, kti -kor tudi izroči darilo društva sv Florijana, št. 44, KSKJ, in dari io dr. Marije C. Spočetja, št. 80, KSKJ, potem darilo Mr. in Mrs J. Peterlin in darila vseh našil prijateljev, katerih imena so: Dr. Vitezi sv. Florijana, št. 44, KSKJ., Dr. M. C. Spočetja št. 80, KSKJ, Mr. irt Mrs. Jin. Marinof, Mr. in,Mrs. J. Stiber-nik, Mr. in Mrs. J. Peterlin, Mr. in Mrs. Bones Jr. Peterlin, Mr in Mrs. J. Primozich, Mr. in Mrs. F. Ziherle, Dr. in Mrs. Ad Ziherle, Mr. in Mrs. A. Pucel Mr. in Mrs. A. Oarkovec, Mr. in Mrs. L. Kucic, Mr. in Mrs. J. Do-linsek, Mr. in Mrs. J. Wolgang, Mr. in Mrs. M Shifrer, Mr. in Miss Stone, Mr. in Mrs. C. Bock (Laich), Mr. in Mrs. S. Cholak, Mr. A. Ukovich, Mr. in Mrs. J. Buchar, Mr. in Mrs. J. Salekar, Mr. in Mrs. J. Kosir, Mr. in Mrs. J. Franko, Mr. in Mrs. J. Konda, Mr. in Mrs. J. Zagar, Mr. in Mrs. J. Gornick, Mr. in Mrs. M. Selenik, Mr. in Mrs. J. Gomilar, Mr. in Mrsl L. Pivar-ski, Mr. in Mrs. Merdosh, Mr. J. Hočevar, Mr. in Mrs. M. Chan-dek, Mrs. in Miss Teringer, Mr. in Mrs. P. Candela, Mr. in Mrs?. J. Golob, Mrs. M- Vidic, Ave. M, Mr. in Mrs. F. Krai, Mr. in Mrs. Novosel, Mr. in Mrs. Mr. in Mrs. Novosel, Mr. in Mrs. Mrs. Vic. Stone, Miss Jennie Sa-sek, Miss Katie Triller, Mr. in Mrs. John Jurkash, Mr. in Mrs. Vse pošiljatelje prosimo, da nakazujejo dinarje v ravnih svo-tah ravno po sto in se poslužujejo zgorajšnih cen. Če pa kdo želi, da se pošlje njepovo pošiljatev po pošti, tedaj naj od vsake svote odbije $1.00, kar je namreč zraven priračunano za stroške BRZOJAVA. L I R'E : Za $ 6.00................ 100 lir I Za $15.00................ 300 lir Za $10.50................ 200 lir I Za $#?.50................ 500 lir Za $45.00,........................... '000 lir To so cene za brzojavna nakazila. Cc želite poslati potom pošte, odtegnite od zneska $1.00. Pri višjih cenah poseben popust. ONI, ki bivajo v Chicagi se lahko poslužijo našega urada ob sobotah popoldne do pol 5. ure in ob nedeljah dopoldne od 9 do 11 ure, drugače pa vsak dan do pol 6. ure zvečer. Po pošti pa noslovite pošiljatve na naslov: JOHN J ERICH ^ 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS dvorani. Ko je pa Mrk Popovich odprl vrata in se vstopil za naju ter naju potisnil v dvorano, je nama zadonel mogočen ,'suprajz' nasproti in že smo si začeli segati v roke in kaj kmalu smo se znašli ob bogato obloženih mizah. Še predno sva se zavedla, kaj se prav za prav godi z nama, sva že sedela pri mizi, obda-' na od tovaršev in tovaršic, ki so z nama sedeli pri mizi tudi pred 25. leti, namreč Anton Ukovich, Španova Mary, ki je že tudi o-možena ter Mr. in Mrs. John Stibernik, prav kakor pred 25. leti. Ko smo se nekoliko okrepčali, se dvigne stoloravnatelj Mr. F. Kompare, predsednik dr. Vitezi sv. Florijana, št. 44, K. S. K. J., in glavni porotnik KSKJ ter spregovori in izrazi nama častitke. Še posebno sem pa bil presenečen, ko je poklical k besedi Mr. Louis Železnikarja, glavnega pomožnega tajnika KSKJ. Dozdevalo se mi je, sta mi pri vstopu v dvorano segla v roke tudi Mr. in Mrs. Železni-kar, toda od presenečenja pa le nisem bil prepričan, da sta bila zares onadva. No, tukaj "sem pa videl, da je res, ko ga je Mr. Kompare pozval k besedi. Prav prisrčno se mu zahvaljujem za tople častitke. Ravno tako lepa hvala tudi Mr. PopoVichu in Antonu Udoviehu ter Jolui Stibeiv Fr. Juvancic, Mr. in Mts. Joe Kuhel, Mr. in Mrs. J. Golob, Mr. in Mrs. J. Perko, Mrs. Zupančič, Mrs. Benkovich, Mrs. Zabukovec, Mr. in Mrs. J. Dejak, Mr. in Mrs. J. Piltaver, Mrs. Mako-vec in sinovi, Mr. E. Zagar, Mr. J. Perko, Mr. in Mrs. L. Skala, Mr. in Mrs. Fr. Rosi, Mr. in Mrs. Fr. Simc, Span Family, Mr. in Mrs. W. F. Kompare, Mr. in Mrs. L. Železnikar, družina Franko, Ave. L, Mr. in Mrs. J. Niksic, Mr. C. Grmek, Mrs. R. Balok, Mr. J. Lakner, Mr. John Lakner, Mr. in Mrs. Petttc, Mrs. Magayne, Mrs. R. Gorenc, Mrs. F. Smrekar, Mr. J. KuoiC, Mr. in Mrs. J. Lustig, Mr. in Mrs. M. Popovich, Mrs. H. Chudek. Mr. in Mrs. Peterlich, Mr. in Mrs. J. Strus, družina Krasovec, Mr. in Mrs. T. Bartel, Mr. in Mrs. H. Clark, Mr. in Mrs. F. Kuhn. Mr. in Mrs. Mcdoy, Mr., Mrs. in Miss Blazie in Mr. G. Blazic. Sprejmite vsi naj prisrčne jšo zahvalo in karkoli bo v najini moči, bova pripravljena povrniti, vsaj nekoliko, v vsakem slučaju. Zatorej hvala in priznanje vsem, tudi onim, če bi mogoče katerega ime bilo izpuščeno, katere pa prosjmo, da nama opw>-$tjte. Prisrčna hv»l*! (Ogl. i M t. fnt Mn. John lileavick. Stran 3 i1", Sobota, 7. decembra 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 4W XMERTKANSKI SLOVENEC Sobota, 7. decembra 1910 SRCE V OKOVIH . ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK » Nenadoma ga je obšla neizrekljiva groza. Če je Japonec padel z ladje, potem so izgubljeni. Njegov mornar ni vajen k r-marjenja in ne pozna nevarnih morskih ožin, o katerih jim je stari Japonec dostikrat pravil. Hotel je svojo bojazen izdati Mitji, toda ni mogel. Grmenje niti za trenutek ni ponehalo. Potem se je nenadoma oddahnil. V soju bliska je opazil na tleh zgrbanče-no postavo, ki se je bližala jamboru. To je bil Japonec! Niso ga odnesli" valovi. Čedalje bliže prihaja, že je pri jamboru, že se ga je oprijel in stoji zraven njega, obraz v obraz. Skozi grmenje vjame nekaj besed. "v . zlomljeno . .. poguba . . . utanil. Čeprav so besede zmedene, razume njih pomen. Krmilo se je zlomilo, izročeni so pogubi. In Japoncev pomočnik je utonil Strese ga. Ce pravi to mornar, ki mu je morje dom, ki je vozil po njem, odkar se zaveda, cla živi, potem so res izgubljeni. Potem je ni moči, ki bi jih rešila. Nov sunek vetra. S truščem se je jambor prelomil in toliko, da so se mu umaknili. In še en sunek vetra. Ladja.se je obrnila kakor bi ji bil nekdo izpodnesel oporo, začutili so udarec, ki jih je vrgel na tla, potem jih je žalil ogromen val. ; Še nekaj krikov groze, strahu pred smrtjo—------ ' - Peta knjiga 1 1 ■: '"1)1 * J • / f M POT V ŽIVLJENJE Prvo poglavje Pismo, ki ga ni pričakovala ... Tiho in pokojno je padal tisti dan mrak nad samotno hišico, ki je bila zdaj Zorin dom. Mlada mati je sedela pri odprtem oknu in gledala na vrt, ki je počasi izginjal v temi. Pri njenih nogah se je igral Marko. Zdaj pa zdaj se je za trenutek odtrgal od svojih igrač in poklical mamico. Takrat se je prebudila iz svojih misli, sklonila se je k otroku in ga stisnila k sebi: "Marko!" Marko je čutil, da danes z mamico ni tako kakor druge dni. Slutil je, da hričc biti mama sama, čisto sama, iii zato so bili njegovi klici čedalje bolj poredki. Njena roka je počivala na pismu, tistem pismu, ki ga ni pričakovala, ki je postalo nov mejnik v njenem življenju. Branko, ji je pisal, Branko, ki je o njem mislila, da je mrtev, da se belijo njegove kosti daleč na ruskih poljanah, ki so jih toliko vzele. Zdaj se je oglasil. Vstal je iz groba in jo poklical, rekel ji je, naj vzdrži v tem peklu, kjer živi, da bo prišel, ji je rekel, da jo bo odrešil! Čeprav je bilo temno, je njen pogled be gal po pismu. Navzlic mraku je razločila velike črke. In spomnila se je trenutka, ko jih je prvič prebrala. Takrat ji je utripalo srce, da se je bala, da ji ga ne raznese, ves svet se je vrtel pred njo. Omahnila je in ni vedela, kaj se z njo godi. Kakor v sanjah je videla pred seboj Verin in Vin- kov obraz, potem je vstal pred njo Marko, njen mali Marko, ves ožarjen v luči, ki ji ni videla izvira, in počasi se je njegov obraz prelil v Branka, kakor je bil tisti dan, ko je odhajal ... In potem je padla v temo ... Ko se je zbudila, se je sklanjala Vera nad njo in ji močila čelo. Spomnila se je glasu, ki jo je spet poklical v življenje. Glas njenega otroka je bil in klical jo je z njegovim, z Brankovim glasom. Od prevelike sreče so se ji vdrle takrat solze in ni jih mogla ustaviti. In potem je ostala sama; Vera in Vinko sta šla iz sobe .. . Ostala je sama s svojim Markom, sedla k oknu . . . Oh, koliko bi dala — vse življenje — da bi se zdaj iz teme pokazal on . . . Sklonila se je skozi okno in njene oči so rezale temo, ki je bila kakor velik črn za-stor. In njen pogled je segel skozenj, v daljave, ki so ležale daleč, tako daleč . . . Nekje v brezmejnosti se je zasvetila cesta in zazdelo se ji je, da ga vidi tam, kako hiti k njej, ki ga Čaka, in ne more strpeti v brezmejnem koprnenju . . . "Branko P' Samoten odmev se'je odbil od gozda in se vrnil k njej in potem se je zlil z malčkovim glasom, ki je boječe vprašal: "KOga kličeš, mamica?" Ta glas jo je vrnil iz zatopijenosti v sedanjost, priklical jo je nazaj iz sanj. Vstala je in: prijela otroka za roko. . "Pojdiva, Marko!" "K teti in stricu?" '»u "Da, k teti in stricu!" je mehanično ponovila zla njim. •Vera in 'Vinko»sta bila na vrtu. Ob o-graji sta slonela in se'živahno pogovarjala. Niti opazila je nista, ko se jima je približala. Šele, ko je položila Veri roko na ramo ,Sta jo videla. ' ' ' [■ ' : 1 "Zora!" "" ■ ' • r. v ... ■ • < s r ŠTEVILNI VULKANI NA JAPONSKEM "Amerikanskega Slovenca" sprejemamo že sedaj. Letošnji koledar bo nekaj posebnega. Izdan je za 50 letnico lista "Am. Slovenca" in bo že radi svqtfe lepe slike kras za vsako slovensko hišo. Koledar stane za tu in stari kraj s poštnino samo 20 centov Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec Ponovno bruhanje vulkanov na japonskem otoku Migaki je zopet zbudilo splošno zanimanje za japonske vulkane. Večkrat se slišijo govorice, da je Japonska največje vulkansko torišče na svetu. Profesor Sa-per iz mesta Basel v Švici se že več let bavi s proučevanjen ikode, povzročene od vulkanske lave. On trdi, da Japonska ni največje vulkansko ozemlje na svetu. Celo japonsko vul-cansko področje skupno z i,vky otočjem in s Kurili šteje 14 živih vulkanov, ki se raztezajo v dolžini 5000 km. To ie približno desetina vsen pognanih vulkanov. Alcuti, Sun-da otočje, zlasti pa Islandija so mnogo pogosteje posejani z ognjenimi gorami kakor Japonska. Tudi po količini izbruhane lave ni Japonska na prvem mestu. Sundsko otočje n. pr. izkazuje v istem času mnogo več izbruhane lave. Tudi delovanje sundskih ognjenikov je mnogo bolj stalno in močno. Sorazmerno je njihovo delovanje dvajsetkrat večje. Od 1.. 1500. so izbruhali sund-ski ognjeniki 185 kubičnih kilometrov lavo in pepela. V istem času so vrgli na svetlo japonski ognjeniki osem in pol kubičnih kilometrov pepela ter tri in pol kubične kilometre tekoče lave. Oklehila'se je 'je okrog vratu. "Vera, takb sem srečna. Vera, da bi se že skoraj vrnil .11 Ne morerh čakati..." Besede so "ji trgale;'Sama ni Vedela, kaj govori. In potem je cula," kako ji je Vera nekaj pravila; kakor Iz neznane daljave so odmevale besede v njej: "Vrne še, Zora, kmalu se vrne!" Šli sta po vrtu. "Vera, kaj naj storim?" se je takrat u-trgalo'iz hje; Nenadoma se je zavedla, da to ni njdii dom. Zdelo se ji je,' da izrablja naklonjenost s^oje prijateljice, da tega ne bi več smela ... "Kaj naj storiš? Tu ostaneš in počakaš, da se vrne. Dolgo ne more biti več. Šest mesecv je preteklo, kar je bilo pismo oddano v Vladivostoku. Računala sem. Ce bo imel srečo, utegne biti v enem ali dveh mesecih tu. Najkasneje v treh . . ." "En mesec . .. dva . .. tri. . ." je šepnila. Tako dolgo še. In ona je mislila, da pride morda že v nekaj dneh. Tri mesece... Ali bo mogla tako dolgo strpeti? Nenadoma se ji je zazdelo, da ne bo mogla, da jo bo hrepenenje, čakanje strlo. Tri mesece .. . Takrat je spet začula Verin glas. "Zora, prej je pismonoša prinesel zate pismo. Ce se ne motim, je od doma." (Dalje prih.) NAROČILA ZA STENSKE KOLEDARJE Izbera nekaterih praktičnih predmetov ZA BOŽIČNA DARILA KRASEN KRIŽ iz lepega javorjevega lesa, z lepim srebrn-kasteni belim, ali pa z rumenim križem iz medenine. Visok 7yi inčev. Zraven krasna pripravna steklenišic^. za blagoslovljeno vodo. Steklenica je ozaljšana z malim križcem iz medenine in napravljena z'lepim praktičnim zamaškom, iz katerega se odšrau-fa kapica in se lahko škropi z blagoslovljeno vodo. Ta križ in steklenička za blagoslovljeno yodo vzame malo • prostora in jc pripraven za družine in posameznike in .tvori krasen (M QQ predmet za božično darilo, ki ga je vsak vesel. Stane........ - ROŽNI VENCI tvorijo žc od nekdaj zlasti za katoličane lep predmet za božično darilo bbdj ža: sorodnike ali druge. Kadarkoli ga vzame oseba v roke se gotovo spomni onega, ki mu ga je poklonil. Premogi naši izseljenci imajo še. sedaj rožne vence, ki so jim ga poklonile njihove mamice, ki so odhajali iz domovine v svet. Zakaj ne bi tudi vi poklonili .kaj takega svojim sinovom in hčeram. Letos smo nabavili, posebno izbero lepih rožnih vencev za one, ki si jih žele nabaviti za božična darila za svoje sorodnike, prijatelje in znance. Evo jih nekaj: ROŽNIVENEC (štev. 26) — "All Sterling Silver" krasen srebrni rožnivcnec, z lepim križcem, v krasni pozlačeni škat- QQ ljici, dar, ki ga more biti vsak vesel, stane...................i.... ROŽNIVENEC (štev. 39) — S krasnimi srebrnimi jagodami, srebrna verižica in kras križec, v krasni pozlačeni <|J2 QQ šk.^tljici, stane ........................................................................ ROŽNIVENEC (štev. 377) — Posebne vrste "Lock-Link Ros-sary' jagode iz krasnega barvanega stekla: svetlo zelenkaste, rudečkaste, plavkaste, .rumenkaste, s srebrno verižico $2.00 in krasnim križcem, ki ne potemni, stane........................ ROŽNIVENEC (štev. 378) — Posebne vrste "Pearl" ja- «1,50 gode, s srebrno verižico in s krasnim križcem, stane.... ROŽNIVENEC (štev. 396) — Jagode iz krasnega barvanega stekla, svetle, vijolčaste, plavkaste, črnkaste in bele barve,