ooslo -aL ^ Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. Din 1«—• štev. 2. V LiubSiani, dne 3. ianuaria 1931. Leto XIV. Upravništvo „Oomov,ne" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina za tnzemstvo: četrtletni) 9 Din, nolletno 18 Din, celoletno 36 Din; ia inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, nolletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Lmbllani, it. 19 711. Na delu za preporod naše lepe Jugoslavije Veliki uspehi dvoletnega stvarnega dela šestojanuarske vlade za našo boiišo bodočnost Na svete Tri kralje, 6. t. m., je poteklo drugo leto od onega zgodovinskega dne, ko je sklenil Nj. Vel. kralj Aleksander, da se prekini dotedanje ustavno stanje. S tem nikakor ni odpravil demokracije, temveč je le presekal v zadnjem trenutku narodu in državi pot v pogubo. Predaleč je zabredla samovolja nekaterili ljudskih voditeljev, da bi jih mogel vladar vpoštevati in se ravnati po njihovem svetu pri zdravljenju tako hudo bolnega našega narodnega in gospodarskega življenja. Za izvrševalca svoje resne volje in krepko začrtane poti za boljšo bodočnost ju-goslovenskega naroda je določil kralj generala Petra Živkoviča kot predsednika vlade. Kakor moder krmar pa še vedno stoji vladar sam na vodstvu in daje vedno nove pobude in najkrep-kejšo oporo pri stvarjanju in iskanju novih potov in načinov za napredek države. V drugem letu šestojanuarske vlade se že lasno kažejo uspehi mirnega in resnega dela. Pokazalo se je, da ni narod le z veseljem sprejel modrega čina svojega vladarja, temveč mu tudi navdušeno pomaga pri uresničevanju začrtanega programa. Težko je najti v tisočletni zgodovini sličen primer tesnega sodelovanja med narodom in kraljem. Številna zastopstva so trumoma prihajala v Beograd, da se zahvalijo kralju in vladi za mir in red v vseh panogah javnega življenja. Z nedavnim imenovanjem banskih svetov, v katere so bi!i imenovani zastopniki vseh bivših strank in skupin, je pritegnila vlada na sodelovanje vse odlične moči iz naroda, ki imajo iskreno voljo za stvarno in pošteno delo. Na pobudo Nj. Vel. kralja so krenili, kakor je še vsem v svežem spominu, preteklo jesen gospodje ministri v posameznih skupinah na potovanje po vseh pokrajinah države, da tudi na licu mesta čujejo potrebe, nasvete in pritožbe prebivalstva. Ne bomo zato ponavljali, s kakšnim navdušenjem Je sprejel ves narod obisk ministrov, ki je ustvaril še živahnejšo sodelovanje med kraljevimi odposlanci in narodom. Tako se je začela razvijati izmenjava misli in nov duh je prežel vso našo državo. Po razdelitvi države na devet banovin se od dneva do dneva vidno boljša državna uprava. Nove banovine krepko delujejo in je napredek že očividen. Zaupanje in vera v oblastva med narodom sta se silno ukrepila. Posebno za južne dele naše države se je mnogo storilo, ko so se začeli uvajati katastri in zemljiške knjige. • Gospodarstvo naše države je dobilo v preteklem letu novega razmaha. Hude kreditne razmere so tlačile vso državo, zato je bi! storjen z ustanovitvijo Kmetijske (Agrarne) banke silen korak h gospodarskemu napredku in blagostanju. Bsnka je dosedaj razposodila nad 800 milijonov dinarjev med kmete in znatno pripomogla s svojimi nizkimi obrestmi k splošnemu znižanju obrestne mere. Bogato je podprla banka naše kmetijske zadruge, katerih število se je v zadnjem letu več kakor podvojilo. Da čim bolj pospeši delo za kmetijstvo, je izdelala vlada obširen zakon o napredku kmetijstva, ki v jasni luči kaže živo željo Nj. Vel. kralja, pomagali kmetu do boljših časov. Koliko se je že storilo za zboljšanje in pospeševanje živinoreje, za odbiro semen in sploh za napredno kmetijstvo, vidi pač vsak kmet. Nazadovanje cen kmetijskim pridelkom je svetoven pojav. Naša vlada je napela vse krip-lje, da pomaga v tem pogledu narodu. Ustanovila Je Pooblaščeno izvozniško družbo, ki skrbi za čim boljše vnovčevanje kmetijskih pridelkov na inozemskih tržiščih. Na pobudo vlade so se zbrale vzhodne kmetijske države na več posvetovanjih, da krenejo na skupno obrambo skupnih koristi. Dinar Je postal tako trden, da se bo v kratkem izvedla njegova zakonita stabilizacija (ustaljenost), ki bo pravi blagoslov za vse gospodarstvo. Naš promet Je vzoren in se vedno bolj gosti naša železniška mreža. Kot krepko potrdilo modrega vladarja so bile izdane znatne olajšave davčnih in carinskih bremen, ki so jasen dokaz, kako uvažuje vlada želje najširših plasti naroda. Čeprav tudi nas tarejo gospodarske težave, vendar pri nas ni prave brezposelnosti. Čeprav ni bilo niti pol odstotka davkov izterjanih z rubežem, je donos davkov kljub krizi celo višji od lanskega. Da zanese prosveto v vse dele države in jo poglobi, podpira vlada kar najbolj stremljenje za izobrazbo naroda. Zato je tudi zedinila vse narodove moči v Sokola kraljevine Jugoslavije, ki širi prosveto do zadnje gorske vasi in pobija sirovost in pijančevanje. Verske nestrpnosti pri nas sploh ne more biti, ker imajo vse vere popolno svobodo in vsestransko državno podporo. Kakor je važen za presojo dobrega gospodarjenja posameznika glas sosedov, tako je tudi za državo pomembno mnenje drugih držav. Vidimo, da so vsi pošteni tuji opazovalci edini v tem, da se razmere v naši državi silno naglo urejajo in da pri nas ni nikakih gospodarskih in političnih pretresljajev, ki vznemirjajo druge "države in jih tirajo v ne-prilike. Prijatelji se veselijo našega napredka in celo sovražniki občudujejo v skrbeh naš razmah. Sedanje novo leto modre vlade Njegovega -Veličanstva bo prineslo novili dobrin našemu narodu. Jugoslavija se dviga, njene sile rasejo. Naš narod gleda z zaupanjem na svojega mo-drega vladarja, koraka z njim samozayestno k občemu napredku in je ponosen, da gradi s svojim delom človeštvu srečno in mirno bodočnost. Veselice in gospodarske težave Po vsem svetu je zdaj tako, da so cene pridelkom, ki jih ima kmet na prodaj, skoro vsak dan nižje, dočim cene potrebščinam, ki jih mora naš kmet kupovati, komaj vidno lezejo navzdol. K temu poglavju današnjega kmetovanja se pa pridružuje zlasti med nami Slovenci še ža-lostnejše: večne veselice s popivanjem in zapravljanjem pičlega denarja. Vsa jesen je bila polna veselic in vinskih trgatev. Slučajno se je pisec teh vrst vozil okoli svetega Martina z nekim prijateljem iz Srbije po naši zemlji. Prijatelj je zmajeval z glavo: «Pa pri vas vendar ni gospodarskih težav, ko imate toliko teh zabav s popivanjem! Pri nas tega ni!» Odkrito moram priznati, da me je bilo sram pred prijateljem; celo v nemali zadregi sem bil, kako naj operem rojake madeža. Pa sem lepo napeljal pogovor na drugo plat, moj sopotnik je bil pa obziren dovolj, da ni ponavljal zame mučnih vprašanj. Tako smo razvpiti Slovenci ne le po vsej državi, teinveS povsod, kamor je kdaj stopila noga Slovenca, kot lahkomiselni veseljaki, ki radi preveč pogledajo v kozarec. Predpust je spet v deželi in z njim nove norosti, popivanja in brezmiselno zapravljanje premoženja. Koliko solz, sramote in bolezni je spočetih baš na veselicah. Pa kaj pišem in tratim črnilo! Podoben sem, žal, tistemu starcu, o katerem gre pripovedka, da je nosil pod pazduho sodček in svaril razuzdane veseljake, naj nehajo veseljačiti, sicer da bo izdrl čep in bo vso pokrajino zalilo jezero. Pijano ljudstvo se mu je smejalo in ga zasramovalo. Pa je izdrl čep in so valovi začeli udirati v hiše veselja. Ljudje so naprej rajali, dokler jih ni zalila voda. Zadnji čas je, da izpregleda tudi naše ljudstvo, da danes ni doba za veseljačenje. Danes moraš do skrajnih mej varčevati, če hočeš ostati na površini. Dolžnost Sokolstva, šol, duhovnikov in vseh pametnih ljudi sploh je, da napovedo neizprosen boj veseljačenju in pijančevanju. —ok Smrt slavnega francoskega vojskovodje Joffrea V soboto 3. t. m. zjutraj je v Parizu po daljši bolezni umrl veliki francoski vojskovodja maršal Joseph Joffre (izgovori Jožef Žofr). Za pokojnikom ne žaluje samo Francija, temveč tudi vse zavezniške države, saj je bil Joffre mož, ki je kot vojskovodja francoskih armad med svetovno vojno ustavil Nemce ob Marni in jih naposled porazil, kar je bilo že nedvomno odločilno za končno zavezniško zmago. Slika Evrope bi bila danes precej drugačna, le ne bi Joffre na ta način rešil Pariza in morda vse Francije pred nemško poplavo. Zmaga ob Marni je tudi nam, takratnim avstrijskim državljanom, dala prvo večje upanje, da bo naposled le zasijalo solnce svobode vsem zasužnjenim Jugoslovenom. Joffre je poskusil potem še z ofenzivo razbiti nemško fronto, kar se mu pa ni posrečilo. Zato je prepustil vrhovno poveljstvo nad francoskim armadami Nivelleju, sam pa postal predsednik zavezniškega vojnega sve*a in obenem prejel najvišjo francosko vojno čast: postal je maršal. Tudi na tem mestu je Joffre storil Franciji in vsem zaveznikom velike usluge in v precejšnji .meri njegova zasluga je, da so Zedinjene države posegle v svetovno vojno in pomogle k zmagi zaveznikov. 1*0 vojni se je Joffre umaknil v zasebno življenje in živel precej samotarsko. Minilo poletje so mu pa nenadoma začele pešati moči. Zbolel je za ohromelostjo udov in so mu morali eno nogo odrezati. Pa ni bilo več pomoči. Ob smrti velikega vojskovodje moramo tudi mi Jugosloveni, ki nam je bil pokojnik vedno dober prijatelj, s hvaležnostjo pomisliti, da brez njega morda ne bi nikdar dosegli svobode. Ob maršalovi smrti je prišlo v Pariz na tisoče sožalnih brzojavk iz Francije in inozemstva. Tudi Nj. Vel. kralj Aleksander je brzojavno izrazil predsedniku francoske republike Doumer-gueu (izgovori Dumerg) svoje sožalje. Pogreb maršala Joffrea je bil izredno svečan Pokojniku so bile izkazane pri tem največje časti, ki jih premore Francija. veščena varnostna oblastva so začela takoj preiskavo in odkrila tudi po drugih postajali zakopane in zazidane zaloge dinamita še izza svetovne vojne. Dasi so mnogi vedeli za te zaloge, jih vendar niso javili oblastvom, kar utemeljuje sum, da so se zaloge prikrivale za primer kakega prevratnega dejanja. Aretiranih je bilo večje število železniških uradnikov rumunske in madžarske narodnosti. Težave kmetijskega gospodarstva silijo tudi naše sosede Avstrijce k razmišljanju. Avstrijska kmetijska in gozdarska družba na Dunaju je objavila te dni v listih povabilo na srednjeevropsko gospodarsko konferenco, ki naj bi se vršila 19. in 20. t. m. na Dunaju pod pokroviteljstvom avstrijskega ministra za kmetijstvo Thalerja. Povabilo omenja, da se hoče nuditi kmetijskim zastopnikom srednjeevropskih držav prilika za razgovor o možnosti srednjeevropske rešitve kmetijskih težkoč. Povabljene so na konferenco vse srednjeevropske države, tako one, ki kmetijske pridelke izvažajo, kakor tudi one, ki jih morajo uvažati. Politični pregled Zaradi neuspeha pritožb in zahtev grozi Nemčija z izstopom iz Društva narodov. Nemčija se je namreč pritožila na Društvo narodov glede postopanja proti nemški manjšini v Poljski, a ni dosegla zadostnega uspeha. Tudi njene zahteve glede razorožitve drugih držav so naletele na gluha ušesa. Ta teden so rumunska oblastva razkrila novo zaroto. Ko je hotel neki delavec na železniški postaji Preimer pričeti popravljanje v zidu, ga je opozoril tamkajšnji železniški uradnik, naj bo previden, češ, da je v zidu dinamit. O tem ob- JESENICE. Zadnje tedne je videti v našem kraju vedno več mladih ljudi, ki zaman iščejo dela. Gradbena dela na Jesenicah in v okolici so večinoma dokončana, lesna industrija preživlja hude čase, večina žag v okolici ne obratuje ali obratujejo v manjšem obsegu. Tudi tovarna Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Dobravi odpušča delavce dan za dnem, tako da delavstvo zre z veliko skrbjo v bodočnost. VODICE NAD LJUBLJANO. V nedeljo dne 28. decembra se je pri nas ustanovil krajevni odbor Rdečega križa. Zborovanje je otvoril šolski upravitelj g. Franc Ostanek. O Rdečem križu je predaval zastopnik ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa g. Ivan Miinarč. Iz njegovega govora smo spoznali velike koristi te človekoljubne organizacije. Naša šolska mladina je že organiz rana v Podmladku, zdaj bomo pa tudi odrasli pristopili k Rdečemu križu. Ze na ustanovnem zboru se je vpisalo lepo število članov, ki so s tem pokazali, da je med narodom dov'0'j razumevanja in volje, da se razširi ideja Rdečega križa v sleherno vas. Spoznali smo, kako važne so naloge Rdečega križa v miru, zakaj Rdeči križ vzbuja ljubezen do bližnjega, mu nudi pomoč v nesreči, skrbi za narodovo zdravje, za njegovo srečo in zadovoljnost. Tudi pri nas se bodo uvedla zdravstvena predavanja in samar tanski tečaji. Naš Rdeči križ bo z raznimi prireditvami zbiral fond, iz katerega se bo nudila prva pomoč v nesreči. Kdor ima dušo in Gustav Strniša: Klic zemlje Mati še zdaj ni govorila. Niti ginjena ni bila. Pač, le pokazala ni, kako milo ji je pri srcu! Saj ji je srce vriskalo in pelo kakor nekdaj, ko je šla čez polje z očetom tega njenega fanta. Kako lepo je bilo! Zagotavljal ji je, da jo ima rad, da je ta zemlja njuna, da sta ustvarjena za njo, da jo skupaj obdelujeta. PreprFal jo je, da tudi njegova zemlja zahteva, naj postane njegova žena. Sin je govoril z materjo počasi in mirno. Pripovedoval ji je, da je bil zeb daleč, da je videl daljne tuje dežele. Vendar je tudi v Rusiji našel ljudi, slične našim kmetom. Razlagal ji je, da je ruski kmet zlata duša, ki vse žrtvuje v svoji gostoljubnosti, a sam je zadovoljen s preprosto hrano. Mati se je najbolj čudila, ko ji je pravil o ruskih poljanah. Brezkončne ^o. Od obzorja do obzorja segajo, kakor skrvnostna zlata morja so. Blizu vasi sta srečala poštarico. Počasi in zamišljeno je šla, saj je bila zadnji d m v vasi, ki se ji je priljubila. Odhajala je v poljano po slovo. Stara Selanka jo je prijazno pozdravila. Vanda ji je že naprej kimala in ji želela dobro jutro. Trenutno je uprls pogled v neznanega Selankinega spremljevalca. Re en obraz mladega moža ji je ugaji.l, njuna pogleda sta se srečala. Vanda je zardela kakor zarja, ki je pravkar Bipala svoje ognjene rože čez plan iti vrgla dva žareča cveta tudi na njen obrnz. Počasi je šla pošfarica dalje Ko je dospela na križpotje, se je obotavljala. Naposled je obstala in se oklenila. Tudi Filip se je tedaj obrnil. Se enkrat so se srečale njune oči. Vanda je čutila laiino drhte- nje. Pa tudi v Filipovi duši se je pojavila topla misel. «Kdo je ta gospodična?» je vprašal mater, korakajoč poleg nje v zanemarjeni obleki. Mati se je začudila: «Ali je ne poznaš?» Potem se je šele spomnila, kako dolgo ni bilo sina domov. Tudi Selanova dekla je b'la druga. Medtem sta se že dve poročili. Pastirček Gašper je pa postal že hlapec. Okorno se je zibal na svojih težkih nogah in jecal nekaj Filipu v pozdrav. Sestra Jerica je hitela Filipu pripravljat jed. Ko je stala sama v veži, je čutila nekaj tesnega okoli srca. Brat se ji je zdel tako tuj, njegov pozdrav tako hladen in prisiljen kakor pozdrav neznančev. Tedaj so se odprla vrata. Za sestro je prišel Filip. Pristavil je stol k ognjišču in prič«' ■>. njo govoriti. Kol ko sta se pomenila, vendar sta vedela, da si imata še mnogo povedati. Sestra mu je opisala smrt očeta, ki je težko umiral, ker ni videl njega poleg sebe. Njegove oči so ga še zadnjo minuto iskale. Duša je še vedno upala, da se odpro vrata in da vstopi on, Filip. Pa je očeta prehitela smrt. Filip je zamišljeno strmel v ogenj in pravil sestri o svojih doživljajih. Domači ogenj je spet otajal obe srci. Brat in sestra sta pričela govoriti kakor nekdaj. Oba sta spoznala, da sta še vedno ista, da ju niso ločila leta slovesa. Njuna zunanjost se je pač nekoliko izpremenila, a srci sta ostali. 01 a sta čutila, da sta kri ene krvi in Jerica je bila srečna. Tisti dan je šel Filip že popoldne počivat. Bil je silno truden. Prepričan je bil, da bo takoj zaspal, pa ni mogel. V duši so se mu pojavili vsi dogodki zadnjih dni. Vse, kar je preživel na svoji dolgi poti, je trenutno zaplesalo mimo njega. Njegovi trudni živci so morali spet vse preživeti. Bliskovito so se vrstili kraji in ljudje, dokler ni mirno zaspal. «BQMOVINA» št. 2 sree za trpljenje svojega bližnjega, naj pristopi k Rdečemu križu. Po tolmačenju in sprejetju pravil je bil soglasno izvoljen za predsednika župan g. Ivan Gobanec, v odbor pa: Janez Arce, Mihael Bohinc, župnik Peter Jane, Vinko Jeras, Janez Novak, šolski upravitelj Franj Ostanek, poštarica Franja Ziherlova, Franc Ziherl; v nad-zorništvo: Alojzij Hočevar, Jože Jenko 111 Janez Kranjc. Novemu odboru želimo pri njegovem človekoljubnem delu najboljših uspehev. DRAŽGOŠE. Ob novem letu se tudi mi enkrat oglasimo. Tebe, «Domovina», vedno radi čitamo, ker nam prinašaš novice m razvedrilo ob dolgih večerih. — Navadno imamo pri nas dosti snega. Letos pa ga pogrešamo za spravljanje lesa iz Jelovice. Les daje pri nas glavni zaslužek, a žal je sedaj slaba kupčija. — Društveno življenje se dobro razvija. Miklavž " Narodnem domu nam je obdaroval nad 150 večjih in malih. Posebno velika udeležba je bila iz Jamnika in Nemilj. Ker tako napolnjena dvorana zasluži večje prireditve, naj se pripravi za drugo leto večji spored. — Dramska sezona se je otvorila z cDivjim lovcem». Igrale pa se bodo še igre: «Čarodejna brivnica», «Zamorec» in znana priljubljena burka «Pred poroko». Pridite pog'edat naše diletante in boste videli nekaj dobrih talentov. — V nedeljo 4. t. m. se je vršil redni občni zbor Sokola ob dobrem obisku Iz poročil odbora je bilo razvidno, da društvo lepo napreduje. Podane smernice za nadaljnje delo so bile z navdušenjem sprejete Videti je pa še dosti mladine, ki potrebuje prave izobrazbe in pcš'e-ne^a razvedrila. Ker je Sokol v prvi vrsti poklican, da vzgaja krepke, zdrave in nacijonalne može, zato naj pride vsa mladina v telovadnico! DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Božične praznike smo imeli, vesele, ker smo imeli v naši podružnici mašo, pri kateri je bilo polno ljudi. «To bi bilo res lepo, ako bi vsako nedeljo bila maša na Dvorus, tako so se ljudje pogovarjali na potu v cerkev. — Sedaj v zimskem času se mnogo govori o veliki elektrarni na Dvoru. Ljudje se čudijo, da bi se kaj takega pripravljalo prav sedaj, ko je pomanjkanje denarja. Kar imajo ubogi kmetje prodati, je vse pod ceno. Posebno hudo je tudi za male obrtnike, ki živijo samo od desetih prstov na loki. RADEČE. (S m r t n a k o s a.) Te dni je umrl po dolgotrajni bolezni v najlepši moški dobi, star šele 48 let, župan mesta Radeč, g. Anton Pogačnik..Pokojnik je dokončal gimnazijo, nakar se je vpisa1 kot pravnik na vseučilišču v Gradcu, vendar pa študij zaradi bolezni ni mogel dovršiti. Zato se je vrnil domov in prevzel mlin in posestvo. Nekaj časa je bil pokojnik v Radečah občinski tajnik, od leta 1924. dalje pa župan in tajnik. Zaradi svojega mirnega in prijaznega značaja si je pridobil pokojnik splošno spoštovanje in ugled. Zaslužnemu možu bodi ohranjen časten spomin! DOLE PRI SV. KRIŽU. (Smrtna kosa.) V nedeljo 4, t. m. je umrl g. Ivan Novak v Cest ti starosti 70 let. Razvoj dolske občine in tudi vsega okraja v zadnjih desetletjih je v zvezi z močno osebnostjo blagega pokojnika. Po poklicu posestnik, trgovec in gostilničar, je opravljal g. Novak še druge posle. Prav do zadnjega večera je bil še v službi tudi kot poštar. Pokojnik pa se je udejstvoval tudi javno: veliko let je bil župan; b:l je vzgleden predsednik krajevnega šolskega odbora, pri okrajnem cestnem odboru je bil zastopnik za dolski okoliš, zanimal se je tudi za napredno gospodarstvo in je bil med ustanovitelji domače podružnici Sadjarskega društva in podružnice Kmetijske družbe Novak je imel vedno dobro srce tudi za siromašnejše sloje. Hudo prizadeti družini naše sožalje, pokojniku pa bodi ohranjen časten spomin! GORNJA SAVINJSKA DOLINA. Tudi mi Gornjesavinjčani prosimo kakor Prekmurci za obisk ministra gospoda drja. Šveglja, da bi mu na licu mesta laže potožili svoje pašniške težave. Več pašniških zadrug čaka na prepolrebne pašnike v škofijskih planinah. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Vsem posestnikom uaše občine se naznanja, da znaša članarina za podružnico Kmetijske družbe za letos še vedno 20 Din. Člani imajo naslednje ugodnosti: Vsak član dobi brezplačno eno jablano prve = Stran 3 - . i vrte (vrednost 15 Din). Potem bo vsak član dobival povečanega «Kmetovalca». Vsak član dobi podporo za primer poginile živine ali svinje. Dobavljal se bo umetni gnoj po znižani ceni. Svinje se bodo cepile dvakrat na leto po polo-' vični ceni. Podružnica poziva posestnike, da pri-.-stopijo kot člani k podružnici, ker ugodnosti, ki se sedaj nudijo, člani do sedaj še niso bili deležni. Kdor hoče biti član podružnice, se naj pri-javi in plača članarino 20 Din vsaj do 15. t. m. pri enem zaupnikov, ki so nastopni: Goter Franc (Tremerje), Zupan Jože (Debro), Senica Franc (Malič), Kajtna Jože (Slivno), Juteršek Matevž in Jaučič Ludovik (Spodnja Rečica), Šergan Nikolaj in Lah Franc (Zgornja Rečica), Kurnik Blaž (Govce), Koblič Alojz (Kuretno), Trbovc Jože (Sv. Krištof), Kačič Luka (Strmca), Kapla Jože (Trnovo), Knez Janez (Sevce), Dernovšek Franc (Sv. Marjeta), Senica Ivan (Sv. Marjeta), Privšek Ivan (Ogeče), Selič Anton (Jeseno ravno), Grešak Rudolf (Brezno), Povše Martin (Be-lovo), Knez Martin (Sv. Jedert) in Šunter Franc {Trnov hrib). GRIŽE. Po kratkem presledku smo imeli priliko, videti na Štefanovo ob prilično dobrem posetu igro «Pri kapelici». Agilnemu režiserju g. T. Jurharju se imamo zahvaliti, da se dvigajo Griže tudi na dramskem polju. Prav prijetno je bilo videti sadove njegovega truda pri tej igri, ki je ugajala ne samo po vsebini, temveč tudi po predvajanju. Komu ni ugajal Lipe, kdo se ni smejal ob pogledu na vaškega pastirja Jur-čka! Mislimo, da ni bilo nikogar, ki bi nas razočaral z nikalnim odgovorom. Komu niso ugajali gospodične Travnerjeva, Zupančeva, Divja-kova in druge in snubec brhke Metke, Ivan! Tudi g. Zavolovška v vlogi posestnika Reparja, ki ga je igral prav dobro, ne smemo pozabiti. Vzrado-ščeni nad delovanjem dramskega odseka gasilnega društva, želimo vsem v letu 1931. prav mnogo sreče. ŠT. ANDRAŽ PRI VELENJU. Bož:č smo lepo preživeli v najlepšem miru, kakor je to pri nas že stara navada. Na Štefanovo pa je v neki gostilni zavrela vroča kri. Med vročekrvnike sta se «Kaj? Da se ga ne bojiš? O ti strelu! Jaz ti že pokažem! O, ti, ti, da se ne bojiš mojega pekočega biča, ki vžiga kakor sam ogenj peklenski ?» je gostobesedil Ferjan, ki je bil nekoliko vinjen. Tisto noč ni mož sokro nič spal. V mestu si je privoščil, ko je prpeljal Binclja, šilce bri-njevca. Preden je naložil Vandine reči, si je pa še enkrat privezal dušo, saj mu je bilo zelo žal za poštarico. «Še zdaj nama nisi povedal, kaj bi rad in kam si namenjen!» je zarentačil nad čičkom. Pusti me!» je zarenčal norec in ga jezno pogledal. Ferjan je zamahnil z roko. Voz je drdral naprej. čiček je pokazal Vandi polje, ki se je širilo pred njimi: «Vse to je moje! Ne boš verjela! Moje so njive, polja in hoste, pa tudi goie! Ljudje mislijo, da so njihove, pa se motijo, moje so! Pravi gospodar sem jaz! Kdo pozna to zemljo bolj kot jaz? Kdo je bil že slednjo uro ponoči sredi teh hribov in host? Nihče drugi kot jaz. Drugoval sem skovirjem, oponašal sove in zasmehoval ves svet! Koliko noči sem preležal na skalnat h gorskih vrhovih! Drgetal sem zaradi mraza. Strmel sem v zvezde. Hotel sem doseči luno in ji pljuniti v obraz, kajti ljubim jo in obenem sovražim, saj sem zaradi nje norec. Ona me privlačuje, ona ne pusti mojim mislim svobodnega poleta! In ko sem ležal na skalah, so se vozile mimo zvezde. Odnesle so moje misli s seboj. Mnogo je videla duša! Čeprav sem ubog norec — ne, nisem norec, kralj sem, kralj te prirode okoli in okoli Za zaklade vem v teh krajih. Dvignem jih! Premotil bom hudiča, ki j h čuva, in jih tebi položil pred noge. Tedaj boš moja kraljicah Slovo. Vanda je odhajala iz Zaseke. Ko je po neprespani noči, ko je vdrl v sobo Bincelj, vstala, je b la vsa trudna. Odšla je iz sobe. Na hodniku je začudena obstala. Mnogo ljudi je prišlo k nji po slovo. Ferjan se je že vrnil s konjem iz mesta in zdaj je naložil Vandin kovčeg in druge njene stvari. I Vaščani so se poslavljali. Otroci so se prerivali okoli nje s šopki v rokah, prav kakor da bi bila njihova učite jica. Vsakdo je ljub.l prijazno in uslužno mladenko. Šele sedaj je začutil^ da bo njeno slovo prav težko. Ko se je ozrla na sive snežnike, ki so zaokro-žali vas, jo je zgrabilo za srce in ji stisnilo solzo iz oči. Resni, mrki in slovesni so stali sivi velikani. Njih zrak je bil dober, zdrav in oster, nekaj posebnega, kar je krepilo duha in telo. Zdaj pa jih zapušča! Poslavlja se tudi od nj h. Snežniki pa molče, jeze se nad njo, ki jih zapušča. Vsa zamišljena je zdaj sedla na Ferjanov voz. Domači in vaščani so jo nekoliko spremili. Tudi Šimen in žena sta prišla in se poslovila. Katra je bila kar nekam v zadregi, ko je podala Vandi roko. Preprosta duša je zdaj spoznala, da je ljubila poštarico, čeprav je spočetka menila, da je bila Vanda njena nasprotnica. «Nikar se kaj ne jezi! Če je bilo kaj napačnega, pa oprosti, saj smo vsi samo ljudje!» je dejala Katra, ki se je s poštarico tikala. «Bodi no, Katra! Vedno sem bila vesela, da sem spoznala take ljudi, kakršni ste pri vas. Moja prijateljica ostaneš, pa piši mi kaj! Kadar boste pa kupovali, me ne smeš prezreti! Botrica mora biti Vanda in nobena druga ne! Piši večkrat! Najbolj me bodo veselile novice iz vaše vasi, ki je ne bom nikoli pozab la!> Voz se je počasi oddaljeval. Pred Karlejžem so se ljudje poslovili, prav kakor pogrebci od mrliča. Da, zdaj je poštarica Vanda zanje izgubljena. Nova poštarica je prišla, ki je zavzela njeno mesto, Če bo pa zavzela tudi njihova srca, se še ne ve. Naš človek ima svoje lastnosti in svojo trmo. Kdor ga res ljubi in se zanima zanj, se mu naš kmet razodene. Nikoli pa ne spozna njegove duše, kdor ga prezira. Duša kmetova je v svoji preprostosti dobra in globoka. Njegov razum je izostren v prirodi, zato ga njegova naravna pamet nikoli ne vara. Vaščani so se okrenili proti domu. Voz je zdrdral po gladki cesti. Vanda se je še vedno ozirala in mahala ljudem z roko v slovo. Skrili so se ljudje, a snežniki so jo še vedno spremljali. Ni se mogla ločiti od njih. Bilo ji je, kakor da so se napotili z njo, da so prestopili nekaj velikanskih korakov iu šli za njo, da jo še enkrat vidijo. Voz je bežal mimo gozda, ki je prehajal v ozek pas in zašilil tik ceste. Iz gozda je skočil čiček in se pognal na voz. «Kaj pa ti, čiček?» se je začudil Ferjan. Norec ni odgovoril. Vsedel se je poleg Vande in se otožno smehljal. Vanda mu je prijazno poki mala. «Vraga, kaj vendar hočeš? Ali naj te z bi-čem?» je zapretil v šali Ferjan. cPustite ga! Tako dobrega srca je!» je prosila poštarica. «No, saj ne mislim tako hudo! Tudi meni je fHček rešil življenje in tega mu ne pozabim vse žive dni! Vidiš, prijatelj, tako le človeR vrača slabo za dobro: kar z bičem ti prelim!» «Tvojega biča se toliko bojim kot češnjeve potice!* se je zahahljal norec. mešala tudi dva študenta, kar je obsodbe vredno. Preprostemu fantu, ki še mogoče nikdar ni videl knjige, kaj takega ni tako zameriti kakor izobražencu. Na Šentjanževo zvečer pa je nekdo z nožem napadel mladoletnega Antona Praprot-nika in ga nevarno poškodoval po obrazu. Prvo pomoč je ranjencu nudil gospod zdravnik iz Velenja. — Tukajšnja nova cesta je že toliko dograjena, da je te dni trobil po njej avto g. Roj-nika s Polzele. To je bil prvi avto, ki se je pokazal na šentandraških tleh. Pomladi pa bo cesta dogotovljena in izročena splošnemu prometu. MUTA. Nedavno smo spremili na zadnji poti ključaničarskega mojstra in tovarniškega vodjo g. Mihaela H a b e r m a n a, ki je umrl v čestiti starosti 70 let. Pogreba so se udeležili tudi številni gasilci, ker je bil pokojnik član gasilnega društva. Tvorniška godba mu je na zadnji poti svirala žalostinke. — Ob koncu starega leta je po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo Alojzija Tratnikov a. — Obema pokojnikoma bodi ohranjen blag spomin! LJUTOMER. Pri tukajšnji podružnici Kmetijske družbe se je 26. decembra ustanovil rodovniški odsek za selekcijo in mlečno kontrolo svetlolisastega (simodolskega) goveda s sedežem v Ljutomeru. Ustanovni občni zbor je bil dobro obiskan, kar je znak, da se -živinorejci za napredek živinoreje zelo zanimajo. Po primernem pozdravu na zborovalce je predsednik podružnice g. Škof naglasil, da je potrebno v našem srezu posvetiti več pažnje vzgoji ž vine in da so živinorejske organizacije neobhodno potrebne. Na prošnjo podružnice je predaval g. inž. Wenko iz Murske Sobote o pomenu živinorejskih organizacij in je v poljudnih besedah razložil prisotnim živinorejcem naloge in koristi rodovniških društev. Nato se je konstituiral odbor iz sanrh naprednih živinorejcev. Kmetijski referent g. Zni-darič je pri tej priliki op'sal društvene razmere pri Živinorejski zadrugi v Središču. Od novoustanovljene organizacije si obetamo znaten korak naprej k zboljšanju tukajšnje živinoreje. 3IALA NEDELJA. Novo leto smo pričakovali v veselem razpoloženju v Društvenem domu na Silvestrovem večeru Narodnega kulturnega dru- Boteščan: Dedinja treh gradov Povest iz starih časov. Zohar je ni maral begati, marveč se je ogrnil v plašč poguma. S prsti se je zgrabil za čelo, prav iz glave je hotel vzeti rešilno misel. «Gospa, kdor se loti močnega, mora biti močnejši», je važno poudaril. Odvrnila mu je počasi: «Vem, da ni častno podleči. Junak je zmagovalec.* « Vztrajal bom do zadnjega konca. Vitezu moram zdrobiti ščit in čelado .. .> cTežje je storiti kakor govoriti. Pokaži mi svoje načrte b «Ptičica je v kletki, kajneda. Iskali jo bodo med skalovjem, kjer je ne bodo našli. V ječo ne bo nikogar, o tem sem prepričan.* «Kadar spoznajo mojo hčerko, bodo začeli kaj sumiti... Nastale bodo različne govorice ...* cMilostiva, še hvaležni vam bodo iz ljubezni do graščaka. Porečejo, da ste modro ravnali. Marica se bo že znala prikupiti. Graščak bo polagoma pozabil svojo edinko, ako jo bo sploh pogrešil. Vzljubil bo njeno namestnico kakor rodno hčerko. Tako bo vaša hčerka podedovala tri gradove.* «Toda sod'šče bo zahtevalo dokaze, da je Marica res mrtva.* «Saj jih bomo tudi preskrbeli. Nekdo bo našel v rebri njeno krvavo krilo, kar bo dokazovalo, da je umrla. Naposled bo obveljalo mnenje, da so jo raztrgali volkovi. To bo zadostovalo.* «Lenard ne bo prenesel strahovitega udarca. Ako umrje prezgodaj, bo vse izgubljeno.* cStarec je vajen trpljenja. Slepota je tudi nesreča, pa jo potrpežljivo prenaša.* štva. Zabava je pretekla v splošno zadovoljnost. — Ljudska knjižnica Narodnega kulturnega društva vabi k pristopu in poravnavi članarine za leto 1931. '— Kakor se sliši, bo prva velika zabavna prireditev gasilnega društva v Mali Nedelji v nedeljo 1. februarja v Društvenem domu, na kar opozarjamo vse prijatelje gasilstva. — Ker bo «Domovina* v bodoče prinašala vedno tudi razne domače novice, se vsakomur priporoča, naj si naroči ta zanimivi tednik. — Odprta noč in dan so groba vrata... V bolnici v Šibeniku je umrl mladenič Edo Mežnarič, doma v Bučkovcili pri Mali Nedelji. Službujočega pri mornarnici, je ob sinji Adriji pokosila kruta smrt v najlepši mladosti, komaj pet tednov poročena, je umrla mlada gospodinja Žajdelova, rojena Žmančeva, iz Moravcev pri Mali Nedelji. Velika množica je spremljala 4. t. m. k zadnjemu počitku prerano umrlo gospodinjo Magdiče-vo iz Godemarcev pri Mali Nedelji. Naj bo pokojnikom žemljica lahka, žalujočim naše sožalje! JARENINA V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna kosa.) Usoda življenja je neizprosna. Na novega leta dan, ko si vsi križem želimo srečno pot v življenje naprej, smo v Jarenini spremili v zadnji dom k večnemu počitku Franca Šefa, ki je nad 30 let vestno in pošteno oskrboval viničarijo (sedaj Ornik-Skrb nšek) v Jare-ninskem dolu. Še teden dni pred smrtjo je bil z veseljem na delu, pa se ga je lotila pljučnica in mu ugasnila luč življenja s starim letom vred. Štel je 70 let. Zapušča ženo, dve vzgledni hčerki in že neoženjenega sina. Blag spomin vrlemu možu! SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Tudi pri nas se budimo iz sna. Poleg kmetijske nadaljevalne šole, ki se je ustanovila lansko leto, in poleg močne podružnice Kmetijske družbe smo na novega leta dan ustanovili še podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva. Število članov sicer ni veliko, vendar pa bo štela podružnica okrog 30 članov. Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je vodil pripravljalni odbor s predsedn kom g. Dragom Predanom na čelu in tajnikom g. Vinkom Jurančičem, se je izvolil Marta je prikimala in skomignila z rameni. Upanje so ji gasili dvomi, kamere je Zohar spretno odganjal. Spretno je pobijal ugovore, vsak pomislek je znal temeljito zavrniti. Za skrbmi in dvomi jo je objela mučna žalost. Spomnila se je svoje edine hčerke, katero je vrgla v žrelo svoje požrešnosti, v plamen hrepenenja po tujem imetju. Poslala jo je po srečo, zato pa je pravo dedinjo pahnila v nesrečo... Zohar jo je tolažil: «Marica je razumno dekle, ki bo starega Lenarda ovilo okrog prsta. Niti spoznal je ne bo in če jo spozna, jo bo ljubil kakor svojega otroka.* cPreden je odšla, sem jo poučila*, se je po-bahala. «Tudi, kako naj se vede pred Hermanom?* je vprašal radovedno. «Kodrman mi je obljubil, da jo bo tudi na to pripravil.. .* «Hm, njene oči so zapeljive. Sama si bo znala pomagati.. .* «Mlada je še, preveč ne moremo zahtevati od otroka.. .* «Pa je dobro razvita. Vitez ne bo prelival solz, njena lepota ga bo omamila.* Marti je ugajalo, ker se Zohar ni dal ugnati. "Kam bomo pa shranili grajsko edinko?* ga je nenadoma prekinila. «Nočem, da bi umrla kot jetnica. Take krivde ne maram na svoji vesti.* «Butolin jo bo kam odvedel, kadar bo dogodek nekoliko zastaral. Daleč tam za gorovjem prebivajo oglarji in pastirji. Usmiljenih ljudi je dovolj na svetu.* «Prav izvrstna misel! Ne dovolim, da bi jo umorili.* «Vaiu na ljubo sem izpremenil načrte. Zdelo se mi je, da vam bom ustregel.* naslednji odbor: za predsednika Tomaž Toš, za podpredsednika Franc Kostanjevec, za tajnika Vinko Jurančič, za blagajn ka Rudolf Cobec, za odbornike pa: Alojzij Druzovič, Franc Vojsk, Jakob Zorko, Josip Suhač in Drago Predan. Izvoljeni odbor nam jamči, da bo podružnica dobro uspevala. Podružnica si bo nabavila lastno sadno škropilnico in bo že v prihodnji pomladi na ta način skušala zatirati številne sadne škodljivce. Podružnici želimo obilo uspeha! SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Pisec v eni zadnjih številk se je motil, ko je trdil, da bi na Miklavževo kateri fant dobil živčni napad. Tudi ni bilo pijancev v Miklavževem spremstvu. BUNČANI POD VERŽEJEM. Minil je ad-ventni čas in spet se bodo oglasili ženini. Seveda se bodo morali podvizati, ker do pusta je kratek čas. — Tudi pri nas občutimo gospodarske težave. Vsega je bolj na malo, le vinotočev imamo dovolj. Kakor se čuje, želijo mnogi, da bi občina uvedla trošarinske doklade na alkoholne pijače. — Lansko leto se je nekaj govorilo o napeljavi električne razsvetljave v občino. Bilo bi dobro, če bi se spet kaj začelo razmišljati o tem. V slogi je moč, pravi star pregovor. — «Domovina» se pri nas zelo čita in širi. VRHEK PRI TRŽIŠČU. (Smrtna kosa.) Na Vrhku pri Tržišču je umrla po kratki in mučni bolezni ga. Uršula P a v 1 i j o v a, rojena Borštnarjeva. Bila je splošno spoštovana žena. Dosegla je lepo starost 70 let. Bila je tudi vneta bralka «Domovine*. Pokoj njeni blagi duši, njenim domačim pa iskreno sožalje! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk OPEŠANO SADNO DREVJE. V letošnji jeseni smo imeli dosti lepo priliko, da bi sadnemu drevju kaj bolj postregli. Toda kaj smo storili? Koliko drevja smo pregledali, očistili in pognojili? Zal, da puščamo sadno drev- Hvaležno mu je stisnila desnico in rekla: «Zohar, tudi tvoje plačilo bo veliko. Povej mi, koliko zahtevaš!* «Ničesar>, je odklonil. «Nikdar več ne ponovite tega vprašanja!* «Zastonj se ne boš trudil in podajal v nevarnost .. .* «Dali ste mi varno zavetje, za kar vam dol-gujem vso zahvalo. Nikjer ni tako pripravnih prostorov kakor pod to graščino. Tukaj se lahko nemoteno ukvarjam s svojim delom .. .* «Kakšni so neki ti prostori? Zanimivo bi jih bilo videti.* «Morda tudi koristno. Ako Inčete, vam jih razkažem do zadnjega kotička.* «Ali ne smrdi po plesnobi? Takega smradu ne morem prenašati... Pojdiva!* Gospa se je odločila, gnala jo je silna radovednost. Robec je napojila z dišečo tekočino in ga pritisnila na. usta. Zohar je prižgal svetiljko. Mračen in zadehel hodnik ju je privedel do močnih železnih vrat v pritličju graščine. Zohar jih je odklenil z velikim zarjavelim ključem iu odrinil zapahe. Ko sta stopila v temno, obokano votlino, jih je zopet zaprl. Obstala sta ob široki kameniti plošči sredi votline. Zohar jo je dvignil z železnim drogom, ki je slonel v kotu. Pod ploščo je zazevala okrogla odprtina. «Tu se pričenjajo stopnice*, jo je opozoriL «99 jih je do spodnjega hodnika.* «Strah me je globočine. Hodi blizu mene!* • «Milostiva, primite se za držalo. Stopajte počasi in previdno!* Spodnji hodnik je bil popolnoma temen; nad njima se je bočil vlažen zid, tla so bila obložena s kamenjem. Ob straneh so bila vrata v celice, kamor so nekdaj zapirali jetnike. je še zmeraj v nemar, kakor da mu ni treba nobene pomoči. Po našem drevju se širijo uši in lišaji, ki slabijo rast in uničujejo drevje. To nastopanje škodljivcev nam kaže, da se drevju slabo godi in da mu manjka življenske moči, da je opešano in tudi zaradi tega bolj podvrženo raznim poškodbam. To je toliko laže umeti, ker našemu drevju navadno nič ne gnojimo in mislimo, da mu tega ni treba. Dajmo si vsaj ta trud, da drevje enkrat na leto dobro pregledamo glede na njegovo rast in rodovitost in da mu pomagamo, če je potreba. Nikar ga ne puščajmo tako brezskrbno v nemar, kakor se to danes godi! Sadno drevje je večkrat že po svojem prostoru obsojeno, da nam slabo raste in slabo rodi. Saj ni vsaka zemlja in vsaka lega za sadno drevje. Marsikod je lega preplitva, prepusta ali pre-vlažna in nam že zaradi tega drevje peša in hira. Napačna je misel, da je za sadno drevje vsak prostor dober, da je le prazen. Če je že lega neprimerna in če drevja vrhu tega nič ne oskrbujemo, je več kot naravno, da nam mora hirati in opešati. S takim drevjem ne moremo imeti veselja. Če nam sadno drevje peša, je naša naloga, da poiščemo vzroke in da jih skušamo odstraniti. V večini primerov bo krivo pomanjkanje vsakega gnojenja. Sadno drevje potrebuje prav tako gnojilnih snovi kakor vsaka druga rastlina. Z arbo-rinom tega ne dosežemo. Arborin je dober za preganjanje škodljivega mrčesa, ni pa za neposredno pospeševanje rodovitosti in rasti. Pri nas pričakujemo rodovitost še zmeraj in vse preveč od tako imenovanih «dobrih letin». Po drugih deželah drevju splošno gnoje. Zato so po teh krajih tudi sadne letine bolj redne in pogoste. Kakor moramo vinograde redno gnojiti, da nam rode in ne omagajo, tako moramo tudi sadnemu drevju gnojiti, da nam ne opeša v rodovitosti in rasti. S primernim gnojenjem bomo največ dosegli, da se bo opešano drevje zopet popravilo in da bo bolje rodilo. Dosegli bomo pa tudi to, da se bo sadno drevje bolj uspešno upiralo raznim škodljivcem in bolezn m. Kar smo v tem oziru zamudili jeseni, storimo sedaj pozimi in v zgodnji pomladi! MLEČNOST RASTE PO ŽELODCU. Vrednost krave se ravna po mlečnosti, čim več daje mleka, več je vredna, Danes imamo goveje pasme, ki so v svoji mlečnosti že zelo napredovale. Naše krave so v primeri z drugimi pasmami bolj slabe molznice, pa tudi med njimi se nahajajo dobre molznice. Različna reja in oskrba najbolj vpliva, kako so krave mlečne. Krava sama veliko pripomore k večji mlečnosti in zato velja že od nekdaj vodilo, da je treba dobre molznice pridobivati s tem, da od-biramo za pleme zarod od najboljših krav. Čim boljša je namreč mati za molžo, tem laže se zanesemo, da bo tudi njena hči dobra. Kjer imajo vobče dobro molzno goved, tam je najlaže dobiti dobre krave, kakor n. pr. v Švici, na Holand-skem itd. Zato imoviti živinorejci že od nekdaj radi kupujejo plemensko goved po teh krajih. Seveda je ta pot za poplemenitev domače govedi precej draga, zanesljiva pa le v tem primeru, ako od zunaj nakupljenim živalim lahko nudimo potrebne pogoje za višjo mlečnost. Ti pogoji se tičejo v glavnem boljšega krmljenja, kajti če pogledamo v kraje, odkoder dobivamo dobro molzno goved, vidimo, da se ti kraji odlikujejo povsod z obilno in dobro krmo in naravno tudi s takim krmljenjem. Brez teh pogojev ni misliti na boljšo mlečnost. Najboljši protidokaz so kraji, ki trpijo na pomanjkanju krme, kakor n. pr. pusti peščeni ali kamniti kraji, kakršne imamo po Krasu, v Primorju in Dalmaciji. Zato pa vidimo, da je dobro krmljenje res najbolj izdaten pogoj, če hočemo izboljšati mlečnost naših krav. Kakor je važno in potrebno, da pridobivamo z odbiranjem zaroda od dobrih molznic dober mlečni naraščaj, tako in še bolj je važno, da skušamo z boljšim krmljenjem dvigniti mlečnost naših krav. Po tej poti pridemo namreč še najprej do večiih uspehov. Krava pri gobcu molze. Po tem načelu so prišli tudi po krajih in deželah, kjer se danes ponašajo s svojo dobro ! molzno živino, do današnje visoke mlečnosti. Ko I so v Nemčiji pred leti splošno izboljšali krmljenje, so s tem splošno d ''Tiili tudi mlečnost skoraj za eno tretjino. In ta p >• velja tudi za nas, če hočemo mlečnost domačih krav dvigniti. Mlečnost pada in raste potom želodca. Laže kakor z dragoceno tujo živino, za katero nam manjka denarja, pridemo pri nas s pomočjo dobrega krmljenja do mlečne živine. Obenem si na ta način ustvarimo tudi trdno podlago za bolj uspešno napredovanje v živinoreji sploh. Namesto da kupujemo po tujih krajih dragoceno plemensko goved ob nezadostnih pogojih, posnemajmo rajši ondotni način krmljenja in oskrbe in ustvarimo na ta način potrebne pogoje za boljšo bodočnost! Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Med prazniki je kupčija z živino počivala. V kolikor pa se je vršila, so ostale cene neizpremenjene. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 185 do 207 50 Din; t u r š č i c o, baško, umetno sušeno, po 14250 do 145 Din, moko «0», banatsko, po 340 do 345 Din. Sejmi 12. januarja: Planina pri Brežicah, Krka, Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah. 13. januarja: Metlika. 14. januarja: Sv. Filip v Veračah. 17. januarja: Kapela pri Brežicah, Videm (Do-brepolje), Cerklje, Železniki, Kostanjevica, Kotredež, Petrovče, Sv. Peter pri Ljutomeru, Guštanj. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 794'12 do 79612 Din; Vstopila sta v prvo celico, kjer je razpadalo i borno pohištvo: miza, stol in raskava deska za posteljo. V kotu sta našla umazan vrč med smetmi in nesnago. Celico na drugi strani so bile lepše in prostornejše, vanje je prihajalo nekoliko svetlobe. Ob zidu so stale omare s policami in predali. Vsaka je bila napolnjena z zlatnino in s srebr-nino. «Vse to je našo, ji je pokazal naropano bogastvo. je kriknila Marta, ko je stopila na človeško lobanjo. Spremljevalec ji je brž ponudil roko in jo povedel ven na hodnik. Šla sta naprej po rovu, ki se je nižal in ožil. Tik nad glavo jima je že viselo kamenje, zapleteno med močne korenine. «Tukaj je tajni izhod», ji je pokazal pečino. I «Zunaj je najnižja dolina v soteski pod graščino.* «Kje pa je Marica ?» se je spomnila nedolžne jetnice. Krenila sta nazaj pred celico, zavarovano z močnim železjem. Žohar je odrinil zapahe in odprl omrežje, potem pa je odklenil debela hrastova vrata. «Stoj!* ga je ustavila, še preden jih je odprl. •^Marica me bo spoznala. Nekoč me je srečala na izprehodu.* «Saj res!* se je udaril z dlanjo po čelu in preklinjal svojo pozabljivost. Brž je odšel v srednji oddelek po krinko in belo ogrinjalo. Oboje je dal gospe, ki se je mahoma izpremenila. «Poglejte, milostiva, kako sem vas predruga-čil», jo je pohvalil, ko si je nadela krinko in ogrinjalo. Hitro je odprl vrata in jo potisnil v celico. Glavo v dlani in s komolci, opitimi na mizo, tako je sedela Marica v vlažni podzemski ječi med nesnago in nadležnim mrčesom. Pred njo je stal vrč vode in krožnik s slaščicami, katerih se še ni dotaknila. Plašno je pritegnila k telesu roke in noge, tako se je prestrašila. , kako z veseljem te pričakujemo in citamo, ker bi tako bogata na svojih lepih poukih in nasvetih. Zlasti vse hvale vredno je vaše nastopanje proti pijancem. Žal, moram reči, da je večina vaših opominov kakor bob v steno. Eni se smejijo, drugi se hudujejo, češ, da, ste jim «fovš», a tretji sploh ne vedo, kaj piše list. Da bi pa duhovnik mogel kakega pijanca s prižnice izpre-obrniti, je popolnoma izključeno, ker gre pijanec namesto k pridigi rajši v oštarijo. V tem pogledu bo treba napeti druge strune, če hočete, da bo kaj pomagalo. Treba bo stroge postave. Preveč je gostiln in vinotočev. Ljudem naj bi se ne dalo toliko pijače! Mislim, da je za enkrat pol litra več kakor dovolj, saj ga mnoge žene še niti osminke ne dobimo vse leto, pa moramo tudi težko delati. Naj bi vsakega pijanega dedca za več dni zaprli v kako temnico brez jedi, po ' vrhu pa mu jih še natrosili nekaj krepkih na zadnji del telesa. Mislim, da bi to bolj pomagalo kakor vsi vaši lepi opomini, saj me žene najbolj vemo, kaj so pijanci. . * V znamenju slabe losne kupčije. Zaradi slabe lesne trgovine se blejski lesni podjetniki odpustili nad sto delavcev. Lesni trgovci imajo nakupičenih več sto vagonov drv, a kupcev ni. * Povečana sirarna. V Hrašah pri Lescah so znatno povečali in moderno opremili tamkajšnjo sirarno. Pod načelstvom leškega župana g. Ažmana se sirarna kaj lepo razvija in napreduje. Izkušeni sirar Jožef Malej izdeluje prvovrstni sir, ki je bil odlikovan že na več razstavah. * Kože divjačine naj se pošljejo na naslov: «Divja koža>, Ljubljana, velesejem. Kože bodo prodane na velesejmu za račun pošiljatelja na dražbi 26. t. m. Vendar pa naj poš'je vsakdo le dobro pripravljene kože, ker le-te dosežejo tudi dobre cene. Slabih kož noče nihče kupiti. Zgodilo se je, da so nekateri poslali «Divji koži» samo slabo blago, ki ga jim niti razni podeželski prekupci niso hoteli odvzeti. To provzroča samo nepotrebne stroške in izgubo časa. Torej vse dobro prikrojene kože izročite v prodajo «Divji koži» v Ljubljani, velesejem. * Velik plaz z Meljskega hriba. Iz Maribora poročajo, da se je zaradi več dni trajajočega deževja in mokrega snega utrgal v noči na zadnji ponedeljek z Meljskega hriba pri Mariboru velik plaz kamenja in zasul spodaj cesto. Delavci so prometno oviro že deloma odstranili. | * Požar pri Celju. Te dni je nastal požar v gospodarskem poslopju posestn ka čeliovina, po domače Kovača, v Tremerjah. Celjski gasilci so takoj odhiteli na mesto požara, kamor sta prispeli tudi gasilni društvi iz Laškega in Gabrja. Gasilcem se je po velikem naporu posrečilo po-gas ti ogenj na sosednjem poslopju, dočim je Čehovinovo gospodarsko poslopje pogorelo do tal. V poslopju je bi! shranjen ves lanski poljski in travniški pridelek, ki je popolnoma zgorel. Rešena je bila le živina. Škoda je velika. Poži-galec je neznan. * Nesreča dvanajstletnega fanta. Na starega leta dan se je zgodila v Mlaki pri Kočevju huda nesreča. Učenec IV. razreda osnovne šole, sin delavca Krša, se je mudil pri svoji teti, ki je grela vodo v velikem kotlu, ki pa je bil slabo pokrit. Misleč, da je dobro pokrit, je nečak sedel nanj, da bi se malo pogrel; pri tem pa je padel v vročo vodo in dobil po telesu hude opekline. Nesrečnega fanta so prepeljali v ljubljansko bol-niščnico. * Huda nesreča v kamcnolonu. Te dni se je prpetila huda nesreča v Haukovem kamenolomu v Trbovljah. Anton Pavlic, 391etni delavec, je razstreljeval kamenje, nesreča pa je hotela, da mu je pri eksploziji precej težka skala prilelela na desno roko in mu jo do zapestja zmečkala. * Nesreča pri delu. Te dni se je med delom vsekal v levo nogo 281etni hlapec Vinko Gorin-šek iz Letuša in si prerezal kite. Bil je prepeljali v celjsko javno bolniščnico. * Žrtev podivjanih konj. Na Silvestrovo so se na cesti pri Grajski vasi v Savinjski-dolini spla-šili nekemu hlapcu konji in zdirjali z vozom po cesti. Med potjo so podrli 611etnega dninarja Jakoba Poholeta iz Grajske vasi. Ponesrečenec je obležd na tleh z dvema zlomljenima rebroma na levi prsni strani. Rebri sta se mu vrhu tega še zapičili globoko v prsno votlino. Pohole je bil prepeljan v celjsko bolniščnico. * Bog iz življenja. Nad življenjem je obupal 251etni hlapec Andrej Humar, ki je bil dalje časa uslužben pri vejetrgovcu g. Bonu v Krškem. Usoda je hotela, da se je čez glavo zaljubil v neko dekle in je bilo dogovorjeno, da se vzameta. Nenadoma pa je fant obupal menda nad nadlogami, ki so ga trle, ter se ustrelil s pištolo v desno uho. * Neznan samomorilec. Blizu tako zvanega Kroljevega otoka se je na bregu ob cesti proti Št. Petru pri Mariboru vrgel v Dravo neki moški srednjih let in utonil. I * Samomor obupanega mladeniča. Iz Vur-berga pri Ptuju poročajo, da je tam našel neki uslužbenec Herbersteinovega posestva obešenega Franca Zebuka, mizarskega pomočnika. Fant je zadnje dni popival po gostilnah in je bil baje zaradi nesrečne ljubezni ves obupan. | * Kon'a si je prilastil pri belem dnevu. Minilo soboto popoldne je jezdil Rudolf Kincl iz Št. Jurija ob južni železnici po opravkih proti Slivnici. Konj, ki je bil šele pred dnevi kupljen, se je blizu Čatarjevega brega splašil, vrgel jezdeca na tla in zdirjal nazaj proti Št. Juriju. V Novi vasi ga je prijel neki posestnik. V tistem hipu je prišel mimo tujec in rekel: «Hvala lepa, da ste mi prijeli konja«. Nato je sedel nanj in odjezdil. Prav začuden je pogledal lastnik konja, ki je medtem taval okrog po travnikih in iskal konja, ko je naenkrat zdirjal mimo neznanec, ne da bi se zmenil za Kinclove klice. Od Slivnice je tat baje krenil po novi cesti proti Prevorju in izginil neznano kam. * Dolgo iskani vlomilec aretiran v Mariboru. Na podlagi tiralice orožniške postaje Sv. Duh-Loče je mariborski policiji prišel v roke 341etni brezposelni delavec Rudolf Vodlak iz Braslovč, ki je osumljen, da je nedavno vlomil v Šalamo-novo trgovino v Zbelovem pri Poljčanah. Možak dejanje taji. Policija domneva, da je Vodlak tudi v zvezi s številnimi vlomi, ki so bili zadnje dni izvršeni v Mariboru. - * Krvav ciganski pretep. Te dni se je zgodila v Kačji ridi, kjer tabore mnogoštevilne ciganske družine, krvava ciganska drama med 201etnirn poročenim ciganom Valentinom Brajdičerri in 261etnim ciganom Jožetom Brajdičem. Zadnji je v prepiru zgrabil sekiro in z njo navalil na Valentina, kateremu je z ostrino sekire presekal levo ramo in levo roko. Valentina so pripeljali s strašnimi ranami v kandijsko bolnico, kjer so mu rane zašili in obvezali. Brajdič Jože je po krvavem činu pobegnil neznano kam. Orožništvo ga zasleduje. * Smrtna žrtev prepira. Pred senatom trojice v Mariboru se je te dni zagovarjal 431etni posestnik Tomaž Glažar iz Stojncev. Spri se je bil nedavno z Jožefom Vidovičem in ga pahnil v jarek. Vidovič je z glavo priletel na betonski rob ter kmalu podlegel po?kodbi. Glažar je bil obsojen na mesec dni zapora. * Zagoneten zločin v Blatiti Brezovici. V Blatni Brezovici pri Vrhniki je bil izvršen zagoneten zločin, katerega žrtev je postala posesš-nica Marija Jerinova, 741einu posestnikova žena. Ko je sedela v sobi, je nenadoma počil strel in jo je krogla, ki je prebila šipo, zadela v vrat. Težko ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolniščnico. * Drugim je hotel pomagati, pa jo je sam skupil. 181etni Lojze Bučar, zidarski pomočnik iz Pake nad Št. Petrom, je šel na novega leta dan v Herinjo vas na obisk k Trkaju. Tja pri-šedši je začul v hiši prepir in se je mislil kar oddaljiti, ko so ga domači zapazili in ga prosili, naj vendar gre v hišo in pomiri domačega Lojzeta, ki je razsajal po sobi. Pa je šel Bučar noter in posredoval, opravil pa ni ničesar. Obrnil se je k vratom, da gre spet domov, pa mu je Lojze zaprl pot in ga nahrulil, s kako pravico ga spravlja iz domače hiše. Konec prepira je bil tak, da je prišel Bučar iz hiše raztrgan in z globoko rano na desni strani hrbta. Moral je v kandijsko bolniščnico. * Aretacija izsiljevalca. Jožef Polajnar, pristojen v občino Preddvor, brezposelni delavec brez leve roke, že kaznovan, je bil v letih 1927. in 1928. zaposlen pri posestniku Ivanu Štularju v Zgornji Knkri kot pastir in pomožen lovski čuvaj. Ker ni bil gospodarju pokoren, je moral zapustiti službo. Od onega časa naprej se je uda-jal pijači in .grozil bivšemu gospodarju z nasiljem. Zato mu je sresko načelstvo v Kranju od- vzelo pravico do uporabe lovske puške. Polajnar je tožil Štularja, češ, da mu ni izplačal vsega zaslužka, a je tožbo izgubil. Zato je iskal priliko, da bi se maščeval nad Štukirjem. Napram vašča- i nom in celo orožnikom se je javno izražal, da mu bo zažgal ali pa ga bo ubil. Zato so orožniki stalno pazili*nanj. V začetku decembra 1930. je začel zopet groziti. Na novega leta dan pa je dobil Štular pismo, v katerem je Polajnar zahteval od njega 20.000 dinarjev ali pa bosta račun krvavo poravnala. Orožniki so nasilnika aretirali. * Drzna tatvina. Iz Dolnjega Suho rja nam pišejo: V noči od 2. na 3. t. m. so se neznani dolgoprstniki vtihotapili v stanovanje posestnika in gostilničarja Petra Goršeta v Belčjem vrhu pri Dragatušu in ukradli zlato uro, 100 cigar, 200 cigaret in vrhnjo suknjo, v kateri se je nahajala listniea s 1000 dinarji. Tatovi so splezali najprej skozi okno v gostilniško sobo, od tam pa skozi vežo v družinsko sobo, kjer se je nahajala zaloga s tobakom in drugimi gori "omenjenimi predmeti. Orožništvo je takoj uvedlo zasledovanje. Sum je padel na več fantov iz bližnjih vasi, a je orožniška preiskava pokazala, da je ta sum neopravičen. Preiskava se nadaljuje. * Do krvavega pretepa je prišlo te d'ii v neki gostilni v Stranski vas:. V gostilni so bili 281etni Janez Pugelj iz Stranske vasi, 211etni Ivan Šurla iz Lukanc, lSletni Franc Kastelic in njegov prav tako stari tovariš Alojzij Stangl iz Jurne vasi. Prva dva sta se začela naenkrat prerekati, druga dva pa sta medtem odšla iz gostilne. Zunaj so naenkrat trčili skupaj in je Pugelj najprej s pestmi, potem pa z nožem navalil na Kastelica, mu razreza] suknjo in ga precej ranil na glavi. Še nevarnejše rane je dobil Stangl. Ta ima ranjena tudi pljuča in je bil prepeljan v kan-dijsko bolniščnico. Prav po nedolžnem jo je it-kupil tudi 291etni kočar Franc Zupančič iz Velikih Grostiic. Na poti je srečal mladeniča Jožeta Lukšiča in Janeza Rajerja. Fanta sta preklinjala na vse pretege in ju je hotel Župančič posvariti. Lukšič pa je skočil domov po motiko in udrihal tako dolgo po Župančiču, dokler ni ta nezavesten obležal na tleh. Nezavestnega je suval in pretepel tudi Rajer. Zupančič je tudi v bolnišč-nici, napadalci pa so že pod ključem. * Ne sme v gostilno. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je s pravnomočno sodbo prepovedalo Petrinu Gregorju, 311etnemu delavcu iz Loke, občina Mozirje okolica, obisk krčem za dobo dveh let. * Pri apncnju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanjem uporabljanju male množine «Franc Jožefove vodo iztrebljenje črevesa brez hudega prit ska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri enostransko ohromelih s «Franc Jožefovo vodo» najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. «Franc Jožefova grenčica> se dobiva v vseh drogerijah, lekarnah in špecerijskih trgovinah. | Neprezračena stanovanja so varno leglo jetike in mnogih otroških bolezni, kakor: škrofuloze, angleške bolezni in drugih. Okrog močno zakurjene peči se suši perilo in marsikje tudi neoprane plenice, da je ves dan zrak prenasičen vlage. V takem toplem, vlage prenasčenem zraku pa se naša pljuča tako pomehkužijo, da so dostopna pri vsaki priliki za katar. Posebno ob času hripe ali španske vročice so stanovalci z zabitimi in zasutimi okni vedno bolj izpostavljeni tej za-1 vratni bolezni kakor stanovalci zračenih stanovanj. Pa ne le to! Smrdljive izbe z okni, zadelanimi z žaganjem, so sramota za ves narod, saj so kričeč znak naše zaostalosti v pogledu narodnega zdravstva. Mimo škodljivosti za zdravje in sramote pa so pozimi taka stanovanja v primeri z zračenimi najmanj trikrat dražja, ker se izprijen zrak slabo segreva; čeprav je sicer peč ves dan vroča, je po kotili vlažen mraz. Svež, suh zrak se po zračenja hitro in dobro ogreje, zato se ne bojte zračenja. Vem, da mi večina ne verjame. Zato vam svetujem: poskusite parkrat in boste videli, da ima prav pisec teh vrst in ne vaša trdoglav-nost! K- , ja za. Eovo Polet v vse mirni prostor — Hude nesreče ira bolezni zdravila zoper raka Izum Ob koncu vsakega leta se pojavljajo p'o svetu razni preroki, ki napovedujejo za prihodnje leto razne velike dogodke, ki pa se, seveda, le slučajno izpolnijo. Naj navedemo napovedi petih takih čarodejev. Pariški napovedovalec iz zvezd Abel obeta velik napredek v tehniki, osobito v letalstvu. Neki Francoz bo baje prvi rešil vprašanje letala, ki se lahko dvigne navpično v zrak brez začetnega zaleta, tako da letališč ne bo več treba in bo letalo prevzelo vlogo, ki jo ima danes avtomobil. Američanom se bo posrečilo razrešiti vprašanje neposredne izpremembe. solnčnih žarkov v elektriko. Obdržali bodo tajnost zase, toda neki nemški ogleduh jim bo ukradel skrivnost, nakar bodo prisiljeni, da jo izdado v prid vsemu človeštvu. V politiki pričakuje Abel tesne zveze Francije in Nemčije in na tem sporazumu bo osnovana zveza proti Rusiji. Jasnovidka gospa Fraya prerokuje Parizu velikansko nesrečo, najbrž bo kak požar gledališča, ki bo presegel po straliovitosti vse dosedanje slične dogodke. Na Nemškem se bodo nadaljevale rudniške nesreče, od katerih bodo nekatere tako grozotne, kakor jih ne pomni zgodovina. Prerok Violet pričakuje nastopa nalezljive bolezni, ki se bo razširila po vsej Evropi in bo pokosila milijone ljudi kakor hripa pred nekoliko leti. Nastala bo na Balkanu, odkoder se bo razširila na zapad in bo zlasti tu strahotno divjala. Zdravniki bodo proti njej brez moči, dokler ne bo pariški Pasteurjev zavod našel proti kugi učinkovitega zdravila. Zvezdoslovec Lee pa pričakuje baš v zdravstvu največjih uspehov. Pomladi bo odkril neki Nemec povzročitelja raka in že 'jeseni odkrije neki londonski zdravnik zanesljivo sredstvo proti tej strahoviti bolezni modernega človeštva. Na enem nemških vseučilišč bodo odkrili Rontgeno-vim slične žarke, samo da bodo štiristokrat močnejši in bodo imeli tudi štiristokrat večjo zdravilno moč. Nekemu Američanu se bo posrečilo odkriti zadnjo kemično prvino. Trgovina z diamanti se ne bo več izplačala. V Indiji bo neki kemik odkril način izdelovanja diamantov iz oglja in vsi diamantni rudniki bodo morali ustaviti svoj posel. Jasnovidec Whitecomb napoveduje za 1.1931. smrt dveh velikih evropskih mogotcev. Ameriškim borzam obeta dva črna dneva. Poloma bosta nastala v mesecih marcu in oktobru. Francijo bo zadela velika narodna nesreča, ki bo izzvala obče žalovanje. V tehničnem oziru pride do poleta v vsemirni prostor, kamor bo prvi letalec prodrl 20 km. Polet se bo izvršil v balonu z večjo-posadko in bo dosegel popoln uspeh. T^o-novitev poskusa pa se bo ponesrečila. Odgovornosti za točnost vseh teh napovedi pač ne moremo prevzeti. O zraku in zračen? si Te dni sem videl mlado žensko, kako je na-sipala v okno žaganja. Pa sem jo vprašal, čemu to počenja. <;Da ne bo silil mraz v sobo!» mi je odvrnila tako samo ob sebi umevno, da se mi je skero zdelo, da ima prav «Kako pa zračite, ko vendar ne morete odpreti oken vso zimo?> jo vprašam. «Saj hodimo ves dan ven in noter in se dovolj prezrači in sliladi soba. Kdo nam bo pa dajal za kurivo, če hočemo še zračiti? Učite vi gospodo, nas pa pustite pri miru!» mi je obrnila ženska hrbet in zaloputnila vezna vrata za seboj... Res čudni ste, ljudje božji! Namesto da bi dali popraviti notranje oknice in obesili za zimo še zunanje, zimske oknice, uasipate žaganje na okna. Pa porečete, da nimate denarja, in sploh, da so vaši dedje tudi tako delali, pa so vendar učakali devetdeset in celo sto let. Počasi prijatelji! Denar, ki ga prištedite pri razdrapanih oknih, ne bo še oddaleč odtehtal tisočakov, ki jih boste morali odriniti za zdravnika in zdravila za vse liste bolezni, ki se jih boste nalezli vi in vaši otroci v smrdljivih, vlažnih in neprezračenih sobah. Da so vaši dedje učakali visoko starost, ni zasluga žaganja na oknih, temveč njihova trdna narava, da so tudi v zatohlih hišah ostali zdravi. Današnji rod pa se je, žal, že močno spridil, zato se m iramo čuvati vseh reči, ki bi mogle biti našemu zdravju v kvar. Draga suobača Ne vem, če je danes še kaj takih študentov-skih gospodinj, kakor je bila ona dobra ženica, pri kateri sem stanoval jaz, ko sem trgal hlače po ljubijansk h gimnazijskih klopeh, šiškarjeva Nana so ji rekli po domače, pisala pa se je za Ano Kraljevo in je bila vdova po zgodaj umrlem železničarju. Precej pestro je število onih, ki so bili v deški in mladeniški dobi deležni njene materinsko-gospodinjske skrbi. Duhovniki in redovniki, profesorji in učitelji ter raznovrstni uradniki in mnogi izmed njih so že danes sivo-j lasi možje, ki so nekdaj imenovali to žensko svojo gospodinjo. Notranjcev je skoro vedno po nekaj stanovalo pri njej, pa je oče še mene izročil v njeno varstvo, ko je bilo po dolgih posvetovanjih sklenjeno, da se ne bom več ukvarjal s pastirovanjem, ampak z učenostjo po latinskih šolah. Ko sem se zavedel v Ljubljani, se mi je ?eveaa hitro stožilo po domu. Gospodinja, ki ji je bil oče izročil vso oblast nad menoj, je bila na moč stroga in je , nam, razigranim nevgnancem, čez noč odvzela vso prostost. Samo po pol me na dan smo smeli na izpreliod. Joj, kako se mi je tedaj tožilo po domu. Kadar sem skrivaj pokukal skozi okno na ulico, je ulica izginila in se je odprla pred menoj dolina, ki se razgrne pred človekom, če pride onkraj Logatca na vrh Ravnika. Videl sem rojstno vas, celo hišo našo sem videl. V ozadju me je z leve vabil Javorn k, z desne prijazno Medvedje brdo, vse pa, kar je bilo zajeto med njima od Ravnika tja do Godoviča, je bilo kraljestvo moje mladosti. «Učit!» je pregnal solnčne sanje gospodinjili ostri glas, pa sem se zdrznil in prihuljeno sedel za mizo. Tako so mi počasi minevali dnevi in se je pletel čas, polagoma sem se celo privadil temu, le po vsakih počitnicah je bilo grenko. V drugi šoli je menda bilo in na stanovanju je bil razen mene še en dijaček tam nekje od Črnega vrha. Dasi je bil s kmetov, mu je delal i prirodop's velike težave in je moral celo prvi j razred ponavljati zavoljo tega. Ostali smo ga dra-; žili, da ne loči repe od krompirja in ne pšenice od fižola, naposled pa sva midva sklenila zvezo in se odločila, da bova to težko znanost, spoznavanje prirode, premlevala skupaj. Kadar se uče v šoli o raznih rastlinah, je treba, ako so majhne, prinesti dotična zelišča cvetoča in s korenino vred s seboj, pri večjih rastlinah in drevju pa mora dijak prinesti v šolo cvetočo vejico posameznih vrst. Jeseni se seveda ivsmo učili rastlinstva, vendar sva moj tovariš, France mu je bilo ime, in ' jaz znala premotiti gospodinjo, da je zdaj učni red izpremenjen in da se tudi jeseni učimo rastlinstva. Tako sva si po dvakrat na teden priborila s to zvijačo prosto popoldne, češ, da morava iti nabirat za šolo potrebnih rastlin. To je bila pridobitev! Ljubljansko polje vse do Save je bilo najino. Grad, Golovec, Štepanja vas in Fužine z ljubkim otokom sredi Ljubljanice, polnim zasanjano skritih kotičkov pod visokimi olšami, polnim stezic in mostičkov, vse to je bilo lake popoldneve najino. Temeljito sva se odškodovala za vse tiste ure, kar sva jih proti volji presedela v zatohli sobici v šentpetrskem predmestju. Seveda sva tudi redno z najinih pohodov prinašala domov toliko cvetlic, da se je gospodinja kar čudila, odkod toliko cvetja v jeseni. Bila je prepričana, da se zdaj tudi Francetovi možgani odpro za pri-rodopisno znanost in je sporočila njegovim roditeljem, kako se je fantek poboljšal in s kakšnim veseljem se je letos oprijel učenja. Mene je često vpričo nas vseh hvalila, ker sem se tako požrtvovalno zavzel za manj nadarjenega tovariša. Celo v hrani mi je dala tu in tam kak priboljšek in za malico sem tedaj dobival vedno največji kos kruha. Kakor mi je vse to dobro delo, me je le na tihem pekla vest in me je grizel strah, kaj bo, če pride najina zvijača na dan. Rotil sem Franceta, naj se uči, da ne bo v šoli kaj narobe, kar mi je tudi res obljubil in vedno sproti zatrjeval, da mu gre letos imenitno. Tedaj se je bližal god Francetove matere. Z združenimi močmi sva sestavila g nljivo pismo in sva ji navoščila toliko lepega in dobrega, da je vzradoščena ženica poslala sinu celih pet kron! Pet kron je bilo tedaj premoženje, ki ga je bil deležen le malokdaj in prav malokateri dijaški žep. V priznanje odličnih zaslug pri sestavljanju dobičkanosnega pisma mi je France od tolikšne obilice takoj odstopil dve kroni. Prvič, ko sva po tem uspelem podjetju spet prisleparila prosto popoldne, sva kakor razvajena bogataša hitela iz me=ta. Vstavljala sva se s potjo pri branjevkah, pokusila tu fige, tam piškote ali čokolado in sva hitela potlej naravnost na Fužine. Lovila in podila sva se po otoku in se nisva dosti menila za to, če naju je kje zadrževalo in prijemalo za obleko gosto vejevje. Šele na večer naju je somrak opozoril, da bo treba domov. Takrat se je oglasil strah. Najina obleka je bila zamazana in povaljana, tu in tam celo prav bojevito razcefrana, cvetoče rastline pa nisva premogla nobene in tudi nobene nis^a nikjer mogla iztakniti, tako naju je poparil strah. Kakor stepena sva tavala proti mestu. Dasi sva hodila na moč počasi, se nama je pot le zdela čudovito kratka. Bolj ko sva se bližala Ljubljani, huje naju je trlo. V Mostah je že bilo, ko nama šine rešilna misel v glavo. Pri neki branjevki zagledava pomaranče in si kupiva vsak po eno. Bili sta na moč ksli, a sila je naju s tovarišem napravila na moč iznajdljiva. Z ostrim oranžnim sokom sva si nabrizgala oči, ki so nama takoj zatekle in se jele topiti v solzah, midva pa sva si izmislila zgodbo, da so naju preganjali pri iskanju cvetlic sirovi hlapci. Tulila in zavijala sva na vso moč in prepričala gospodinjo o svoji nedolžnosti tako temeljito, da je nejevoljno godrnjala zoper šolo, češ, zakaj neki goni ubogo mladež v tako nevarnost, ko vendar človek lahko bere mašo, če loči ' krompir od repe ali ne! Bili smo namreč vsi namenjeni za duhovski stan. | novo leto zjutraj, ko sem bil še ves zaspan od | Tino nekaj časa nadleguje misel na čudni do-silvestrovanja, pride v mojo sobo oče. Grdo se ' življaj, polagoma pa pozabi na to. Ker se ne upa 1 Cl n I"/ n I 1 r r\ 4- KifiX n ti/~vrl II, „„1,! J« J .. .. . ... je držal kot birič pred jetnikom in v roki je držal pismo, a roka se mu je tresla in tudi glas mu je srdito podrhteval, ko mi je voščil srečno in veselo novo leto. «Da bi ga bolj pametno končal kakor staro!» je trdo pristavil na koncu. Skušal sem se braniti z nedolžno nevednostjo, več hoditi ponoči okrog, pregovori očeta, da mu izroči grunt, pa se še tisti predpust oženi. Kržinova Meta je z mladim možem prav zadovoljna, toda sreča traja malo čas^. Kakor bi jih burja znašala, lete nezgode na kup. Zdaj pogine prase, zdaj zboli govedo, potlej pokonča toča setev, gorje na gorje, da je Tina kmalu ves toda oče ni rekel ničesar, ampak mi je pomolil prepaden od skrbi in lazi okrog kakor starec. pod nos gospodinjino pismo. Malce nerodne črke so nemo kričale moj greh — vse od začetka do kraja, tudi tisto o namišljenem hlapčevskem napadu. Gospodinja je bila namreč po naključju srečala takoj prvi počitniški dan Francetovega profesorja za prirodopis in je začela fantiča na vse pretege hvaliti. Ko je začela praviti o jesenskem cvetju, se je jel profesor hudomušno smejati in je gospodinji brez ovinkov povedal, kako in kaj. Križ božji! Ženska domov, pa brž pero v «Zdaj se bo menda vendar nehalo«, išče tolažbe pri ženi, ko se po Malem šmarnu vrne z Višanj, kamor se je bil zaobljubil. Meta ga bodri in tolaži, dasi je tudi sama vsa iz sebe ob tolikih udarcih. «Le voljno potrpiva, Tina,» mu prigovarja, «vekomaj ne bo trajalo!« In res ni. Ko so na zimo spehavali hlode z gore, je Tino zgrabila v snegu skrita veja in ga «to desno roko> in je pisala mojemu očetu, češ, ! spodnesla, da je padel na drčo pod hlod, ki ga da sem gotovo jaz skuhal to kašo, ki naj mi jo Je bliskoma Odnesel v dolino. oče tudi toplo zabeli, da se bom pcšteno ogrel. Kar potil sem se, ko sem prebiral, a oče: «No, kaj je s tem?* Pomislil sem malo in sem skomignil z rameni. Ce sem videl, da je kaka moja porednost od-i krita, nisem nikoli tajil, zato sem tudi zdaj samo ' vdano odvrnil: Breme je bilo odloženo in Tinovo srce se je umirilo. Proti koncu adventa so oznanjali zvonovi, da je odšel za rajnim sosedom Jernejem. Ivan Albreht. Imetnikom raznih srečk «Kar je, to je! Saj ni vse skupaj nič vredno!* Ugotovljeno Je, da je za 63 milijonov dinarjev «Zato te bo spremljal tudi prazen nič v žepu, nedvignjenih dobitkov srbskih tobačnih srečk iz Ji°..,P?ldeš S P°"tnic nazaj v Ljubljano>>' od- leta 1888. in srečk Srbskega Rdečega križa iz leta 1917. ločil oče. Neprijetno me je presunilo, a oče je ostal trd Brez beliča v žepu sem se moral vrniti v mesto, Iz zadevnih listin je razvidno, da je do danes samo vozni listek mi je kupil na postaji, pa se še nedvignjenih za okrog 39 milijonov dinarjev je vrnil domov. dobitkov izžrebanih srbskih tobačnih srečk in za Tako drago in grenko sem plačal prizvijačeno okr°£ 24 milijonov dinarjev srečk Srbskega Rde-svobodo dveh tedenskih popoldnevov. Daleč je čega križa. že to. Tovariš France spi večno spanje tam nekje Skupna vsota teh dobitkov predstavlja ogrora-v Karpatih, mene pa vsako novoletno voščilo ni znesek 63 milijonov dinarjev, ki niso bili izplačani do danes samo zaradi lahkomiselnosti, oziroma nevednosti srečnih dobitnikov. spomni te drage nekdanje svobode. Ivan Albreht. Dosi letos ti! Gospodinjina jeza je šla celo tako daleč, da je pregovorila nekega gospoda, ki je prej kot dijak stanoval pri. njej, a je tedaj že bil uradnik in dopisnik «Slovenskega naroda*, naj za ta dnevnik opiše najino mučeništvo. S Francetom sva se zadovoljno smejala, ko sva potlej kmalu res zagledala v listu poročilo, kako so naju, nedolžna študentka, napadli sirovi hlapci in naju bridko zmrcvarili in pretepli. Tako imenitno se nama je vse posrečilo in obneslo, da sva komaj čakala božiča. Z veseljem sva se odpeljala vsak na svoj dom in France mi je obljubil, da me za praznike obišče. Čakal sem ga dan za dnem, toda zaman. Bolj ko sc se počitnice bližale h kraju, bolj me je skrbelo. Pa ti na Toda ne samo pri srbskih tobačnih srečkah in srečkah Srbskega Rdečega križa, temveč tudi • pri raznih drugih vrstah srečk izkazujejo seznami «Noč ima svojo moč», je slišal povedati že nedvignjene zaostale zneske, marsikdo, a zlepa še nihče ni tega občutil tako j Odkod ta nepoučenost in kdo ji Je vzrok? kakor njega dni Čevhov Tina iz Sel. j izdalo je srbske tobačne srečke finančno mi- Tina je bil takrat še fant in mu ni dala žilica nistrstvo, srečke Srbskega Rdečega križa pa miru, da bi ostajal zvečer doma. Čim je po ve- Srbsko (sedaj Jugoslovensko) društvo Rdečega | čerji družina odmolila, se je izmuznil iz hiše, pa križa v Beogradu. Oba izdajata sicer po vsako-hajdi vasovat! Če je še tako škripalo od mraza, kratnem žrebanju službeno listo, ki jo na zahtevo ga le ni zadržalo. Petek ali svetek, njemu je bilo pošljeta tudi vsakemu zanimancu, nikakor pa malo mar! Tako je odšel tudi na starega leta žrebalnih list ne morejo pošiljati vsem lastnikom večer na Zavrh, kjer je vedel, da ne bo zastonj srečk, trkal pri Kržinovi Meti. i , , . ,, . .... ako to sami ne zahtevajo, ker jima niti ni znano, 1 ja grede mu je šlo vse po sreči in tudi z kdo je lastnik te ali one srečke, deklino sta se lepo pomenila. Za slovo ji je še Srbske tobačne srečke in srečke Srbskega voscil srečno novo leto, pa jo je mahnil nazaj Rdečega križa niso samo zelo razširjene med proti selam. Gre in uka in žvižga in poje, ko se ljudstvom v naši državi, temveč jih je mnogo mu zazdi, da mu nekdo lomasti nasproti. tudi v roi, ki nam prinaša vedno toliko novic iz naše ljube domovine. Kakor smo že poročali, se je ustanovilo pri nas 14. decembra Jugoslo-vensko rudarsko društvo, čeprav imamo že Društvo sv. Barbare, ki tudi dobro napreduje, vendar vsem našim rojakom ne ugaja. Novoustanovljeno društvo že prav dobro "deluje. Pristopili smo tudi k Zvezi jugoslovenskih delavskih in podpornih društev, katerih sedež je v Essen-Stoppenbergu na Westfalskem. Na praznik sv. Štefana smo bili povabljeni v sosedni Sudenvich, kjer je bilo obdarjanje otrok. Bili smo zelo lepo sprejeti, za bar se rojakom najsrčneje zahvaljujemo. Prireditev nam je zelo ugajala. Pozdravili smo v našem krogu priljubljenega gosta, izseljenskega komisarja g. Deželica iz Dusseldorfa, v spremstvu g. soproge, G. Deželic je imel prav lep nagovor. Svirala je znana češka godba. Miklavž je obdaroval tudi odrasle. Naj nam bo delavno Jugoslovansko delavsko in podporno društvo v Suderwichu kot prvo društvo na \Vestfalskeip vsem ostalim društvom v zgled. Najlepša hvala tudi našemu agilnemu zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi /a njegovo neumorno delovanje. Želimo mu nadaljnjih uspehov v novem letu. Vsem čitateljem in citate!ji-, cam «Domovine» želijo srečno novo leto: Jože Kužnik (Mirna peč na Dolenjskem), Anton Am-! brožič (Škofja Loka), Ivan Jesenko (Hrastnik)1,1 Ignac Betar (Litija), Blaž in Adolf Pec (Oplot-1 niča), Franjo Žlbert (Drupolje), Ivan Bevc (Pil-1 štanj), Silvester Bedenik (Trbovlje), Blaž Pirš! (Brežice), Anton Hrovat (Vejenje), vdova Ivana Bizjakova (Moravče). Prosimo rojake iz Herne-Holthausena, da pristopijo k društvu. Če želijo v kakih zadevah informacj, naj se oglasijo pri j predsedniku Antonu Ambrožiču ali pri tajniku Jožefu Kužniku v Her ne-Sodin»enu, Wilhelm-Busch-Strasse 14. Zadeve se bodo reševale samo za društvene člane. LEPA B0ŽIČNICA NAŠIH KOJAKOV V SUDEinVICHU. Recklinghausen, ob koncu decembra. Jugoslovensko delavsko in podporno društvo v Sudervvichu je priredilo na praznik sv. Štefana božičnico, združeno z obdarovanjem otrok, veselico in plesom. Prireditev so posetiii tudi izseljenski komisar g. Deželic, njegova g. soproga in brat ge. Deželičeve (iz Dusseldorfa), nadalje predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev g. Bolha, podpredsednik g. Doberšek, g. Koncilja (iz Bismarcka) in g. Mlakar (iz Recklinghausena). Zastopana so bila tudi bratska društva Bottrop, Erkenschvvick in IJolt-hausen in Društvo sv. Barbare iz Holthausena. Odlične goste iz Dusseldorfa sta ob prihodu sprejeli dve deklici, ki sta izročili ge. Deželičevi šopek lepili cvetic z nagovorom: .Milostljiva gospa! Podarjamo Vam ta šopek cvetic v imenu Jugoslovenskega delavskega in podpornega društva v Suder\vichu.» Zatem je pozdravil odlične goste kakor tudi vse druge navzočne rojak Hii-beršek. Ob koncu njegovega nagovora so vsi rojaki soglasno zaklicali: «2ivela Jugoslavijab O prireditvi in o raznih naših zavedali je govoril g. Bolha, ki je zaključil svoj govor z rodoljubnim pozivom na vse rojaki, naj ne pozabijo na svojo domovino, nakar se je še g. Deželic zahvalil s prisrčnimi besedami za lep sprejem ter pohvalil rodolju^nost in narodno zavednost rojakov v Nemčiji. Po njegovem nagovoru je češka godba zaigrala uašo himno. Ga. Deželičeva je pri obdarovanju dece tudi sama prispevala lepe danove in napravila mnogo veselja našim malčkom in njihovim staršem, ki so na ta način spoznali velikodušnost dobre gospe. Zvečer so se odlični gostje poslovili od nas in se odpeljali proti Diisseldorfu. Zabava pa se je še nadaljevala pozno v noč. Zahvaljujemo se po tem potu vsem onim, ki so nas ob tej priliki posetiii Najtoplejša zahvala pa g. Bolhi, izseljenskemu komisarju g. Deželiču in njegovi gospe soprogi, ki so še posebno pripomogli. da je ta prireditev tako lepo uspela. Ge. Deželičevi izrekamo še posebe lepo zahvalo za njen dar, ki ga je poklonila naši deci. na 250.000 dolarjev, to je na okroglo 14 milijonov dinarjev. Cerkev bo dovršena do septembra letošnjega leta. Pozdrav iz Francije. Iz mesta Chalona sur Saone nam pišejo: Srečno novo leto želimo vsem slovenskim fantom in dekletom tukajšnji rojaki tesarji. Tu se prilično zasluži, kdor hoče delati. Delo pa je zelo nevarno in je zahtevalo že več smrtnih žrtev. Imeli smo v tem kraju tudi več lenuhov, ki so mislili-, da bodo samo franke po cesti pobirali. Zdaj so odpotovali kar peš v Jugoslavijo. Božične praznike- smo prav prijetno preživeli. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam' in uredništvu: Andrej Babec (Bjelovar), Anton Brodarič (Boginja vas), Anton Rožman Jožef Jurjevčič (Gradac) in Mate Jandrijevič (Sanski most v Bosni). BOŽIČNO UGANKO so pravilno rešili (siromak je imel, ko je stopil v prvo cerkev, 1 Din 75 p) še naslednji: Marija Gomilškova (Cven pri Ljutomeru), E'afij Puc (Dvor pri Žtfžemberku), Anton Celinski (Usti nad Labetn, Češkoslovaška), Grga Tušek (Go-rači pri Čabru), Maks Dibelčar (Slatina-Raden-ci), Emica Starčeva (učenka I. meščanske šole, .Središče ob Savi). Novice iz Amerike. Slovensko pevsko društvo «Slovan» v Cliicagu je obhajalo nedavno 25let-nico svojega obstoja. Zbor šteje 40 pevcev. Ob priliki svojega jubileja je a najboljših svetovnih tovarn. Otroški vo-žički od najpreproslcj>ega do najfinejšega modea. izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, moiorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Priporočite in Širite »Domovino": vsabdom! VI ali kdorkoli iz VaSe družine lahko v kratkem času igra Kak instrument potem našega brezplačnega p smenega učnega teča a ter si ustvari doma pri etne večt re Zahtevajte še danes naš velik BREZPLAČNI KATALOG, s katerim dobite tudi zastonj poučno knjižico: »Kako postanem dober godbenik«. Prilika za nakup je ugodna, instrumenti poceni, učenje lahko. Nudimo Vam: od Din od Din navzgor navzgor violine..... 95 klarinete................120 mandoline.. 136 trombe..................480 gitare ..... 207 klavirske citre... 192 tamburice .. 98 gramofone............380 ro. ne harmonike 85 Največja odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji tvoruica glasbil, gramofonov in harmonik. Prodaina podružnica Maribor št. 104. Ako čebelarite ali če želite postati čebelar, čitajte naš čebelarski list „Pčelarski glasnik", ki izhaja mesečno. — Celoletna naročnina 28 Din. Številko na ogled in cenik vseh čebelarskih potrebščin pošiljamo brezplačno. — Jugoslavenska pčelarska industrija L. RITZMANN, Novi Vrbas, dunavska banovini. POPOLNA SEZIJSKA PRODAJA MANUFAKTURNEGA BLAGA — ZA 20 do 30 ODSTOTKOV ZN1ZANE CENE Prihranek illl 20% " in več ŽENSKO za plašče, volneno . . za obleke, volneno . baržuni, modni . . . . flanele — barhenti . blago za rjuhe .... sifoni — bele tkanine BLAGO: od 69 Din 60 „ 35 „ 12 „ 24 „ 10 „ od od od od od navzgor JjpFrih ^mmm MOŠKO BLAGO: modni ševiot.....od 60 Din črni, plavi kamgarn . od 118 „ modni čisti kamgarn od 139 „ ZA ZIMSKE SUKNJE: modno, double in črno od 95 Din pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg št. 15 Nasproti nunske cerkve Gospodinje in gospodarji, izkoristite priliko - oglejte si veliko izbiro! Prodaja se vrši samo: Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,