S SOBO D KB S LOVEN 1]9

Slovenska velikonočna procesija
v Buenos Airesu

Zgoraj: Začetek procesije  — skupina ministrantov. Spodaj: Pevski
zbor  — duhovščina z Naj svetejšim.

3ita, Jiackas in sedat  - Dimitmu?

PRVI USPEHI

Sovjetska mednarodna politika je
od konca vojne stremela samo za
enim ciljem: za vsako ceno pre¬
prečiti ureditev razmer v tistih
delih sveta, ki niso pod komuniz-
mcm' Zlasti pa so se sovjetski za¬
stopniki v UNO trudili, kako to
organizacijo čimprej onesposobiti
za sleherno delo. Sovjeti so to lah¬
ko lepo dosegali na ta način, da
so izrabljali pravico “veta”.

To je sedaj privedlo do tega, da,
so se države ob Atlantiku poveza¬
le v posebno obrambno zvezo. So¬
vjeti so zaman skušali ©strašiti
podpisnike teh pogodb s trditvami,
da komunisti nikdar ne bodo za¬
grabili za orožje za obrambo svo¬
jih domovin pred sovjeti. Kakor
pcprej niso uspeli, da bi s komuni¬
stičnimi stavkami zavrli izvajanje
Marshallovega načrta' in njegov u-
čmek pokopali, tako so naleteli na
isti neuspeh pri gonji proti Atlant¬
ski pogodbi.

Toda organizacija proti sovje¬
tom — in povsem izgleda — da
z;lo uspešno gre naprej. Vsa Ev-
rcpa, ki je že v Atlantski pogodbi
in izven nje (švedska, Irska, Švi¬
ca) se povezuje v “evropsko zve¬
zo ” in 2. maja bo v Londonu prva
seja za pripravo” evropske unije.
Kakor poprej in kakor bo tudi
vedno držalo, pa stoji, da je or¬
ganizacija Evrope nemogoča, ako
ostane Nemčija iz take celote iz¬
ključena. Zato je bilo ob podpisu
Atlantske pogodbe v Washingto-
nu sklenjeno, da se naj zahodna
Nemčija čimprej uredi kot samo-
rtojna remška država. Ta sicer le
delna Nemčija bi bila nato del
“evropske unije”.

Seveda' lahko sovjeti svoj del
Nemčije tudi preurede v samostoj¬
no državo, ki bo komunistična. To¬
da tai njihova Nemčija bo le pres¬
lab odsev tiste Nemčije, ki bo za-
mogla čisto drugače uspevati v o-
kviru tistega sveta, ki še ve, kaj
je to svoboda, pravica in neodvi¬
snost. Nič ne more sovjetski pro-
nagandi bolj škodovati kot to, ako
ob njihovem območju živi svet na
teh treh temeljih in ima poleg te¬
ga šo takšno gospodarstvo, ki člo¬
veku dovoljuje njegovemu poslan¬
stvu dostojno materijalno podla¬
go. Zato no sedaj začeli sovjeti po¬
nujati odpravo berlinske blokade
in tudi žele nadaljevanje razgovo¬
rov “štirih”.

Da so , prišli sovjeti do take pre¬
soje, je vsekakor velik uspeh do¬
sedanje mednarodne delavnosti
zahodnih zaveznikov. Atlantska
pogodba preprečuje sovjetski ne¬
nadni naval, Marshallov načrt je
postavil trdne temelje evropski ob¬
novi. Vsa nekomunistična Evropa
se skuša povezati v unijo, ki bo za
svojo ustalitev morala poiskati ti¬
stih idej in temeljev, na katerih
se je že od srednjega, veka naprej

Nenadoma je zbolel v Sofiji
predsednik bolgarske vlade Dimit¬
rov in moral oditi na zdravljenje
v Sovjetsko zvezo; zgodilo se je to
kmalu za tem, ko je odstranil iz
vlade enega vodilnih bolgarskih
komunistov — Trajčo Kostova.

Iz raznih poročil se da o vsem
tem sestaviti tale slika: Dimitrov
je bil tisti, ki je bil prvi posvarjen
iz Moskve, da ne sme delati neke
zveze balkanskih sovjetskih re¬
publik. To je bilo pol leta pred
tem, predno je kominform Tita
obdolžil “nacionalističnih” in troc¬
kističnih tendenc. Tito je bil nato
izobčen iz kcminforma.

Sedaj pa piše j e listi, da je ugo¬
tovljeno, da je vodja grških upor¬
nikov general Markos zdrav in živ
in sicer sedi v Moskvi, toda v ječi
Lubljanki, v celici tretjega nad¬
stropja, kjer ga drže kot sovjet¬
skega “državnega ujetnika”. Mar¬
kos je namreč novembra lansko
leto prejel od Tita pismo, v kate¬
rem mu ta ponuja 30.000 svojih
vojakov, da z njimi zasede Solun,
ki bi ga nato prepustil Jugoslavi¬
ji, sam pa prejemal nato še večjo
podporo iz Titove Jugoslavije. Ti¬
to je tudi pisal, da misli Stalin v
pogajanjih z zahodom Balkam
“prepustiti” imperialistom in za¬
to je nujno, da se komunisti posta¬
vijo sami na svoje noge v teh de¬
želah. To pismo so prestregli so-

gradila njena duhovna enotnost.
Samo ako se bo pravočasno ugoto¬
vila. tudi ta, potreba, tedaj bodo ti
prvi uspehi Evropi rešili njeno bo¬
dočnost.

vjetski agentje. Kmalu nato so
prišli v Sofijo visoki oficirji rdeče
vojske iz Moskve, da razkrinkajo
trockistične zarote na Balkanu,
•zlasti pa v Bolgariji. Delegacijo
sovjetskih oficirjev je vodil bivši
hrvatski polkovnik Prodič in pa
bivši bolgarski polkovnik Maka-
lcv. Oba sta povabila generala
Markosa na važen razgovor v vas
Zdolnik ob grško - bolgarski me¬
ji. Markos je na razgovor prišel,
toda bil takoj aretiran, prepeljan
v Sofijo in od tam z letalom v Mo¬
skve. — Dejstvo, da so pozneje
objavili, da je Markos odstopil iz
zdravstvenih razlogov, so storili
le zaradi tega, ker bi resnična po¬
ročila o aretaciji prehudo in poraz¬
no vplivala na čete v Grčiji.

Tudi Dimitrov je odšel v Sovjet¬
sko zvezo iz zdravstvenih razlo¬
gov. —• Toda to še ni vse. V ro¬
munski vladi je prišlo do čiščenja
in prav tako poročajo iz Prage, da
hcčejo sovjeti odstraniti iz vod¬
stva vse tri glavne: predsednika
republike Gottwalda, predsedni¬
ka vlade Zapotockega in zunanje¬
ga ministra Clementisa. Vodilna
mesta v češki vladi bi naj prejeli
nekatari sudetski Nemci; pred
nekaj tedni pa sta bila v Pragi
ista Prodič in Makalov in konča¬
la čiščenje v sovjetski armadi.

NOVE SOVJETSKE
PONUDBE

Listi so dne 19. objavili precej
nenadno novico da je sovjetski ge¬
neral Malini n nenadno odpotoval
iz Berlina v Washington. Ameri¬
ški komentator Drey Peearson je

LA YUGOSLAVIA DE TITO ES
UN PAIS COMUNISTA

La contienda entre Tito y Stalin
indujo a algunos ignorantes del co-
munismo y de sus metodos a la opi-
nion de que Tito habia evoluciona-
do hacia el nacionalismo, dejando
de ser comunista.

Sin embargo todos aquellos que
conocieron el comunismo en sus pa-
trias, que han visto los preparati-
vos y estallido de la revolucion co¬
munista, aue han vivido la zozobra
presenciado los horrores de las ma-
sacres de decenas de miles de los
adversarios del comunismo, el cual
logro imponerse bajo la proteccion
de las fuerzas del exterior, sujetan-
do al pueblo a la mas tiranica dic-
tadura que jamas se habia cono-
cido, se dieron en seguida cuenta,
de que no se trata mas que UN
ENTREDICHO F AMILI AR ENTRE
LOS COMUNISTAS, SIN QUE EL
NACIONALISMO TENGA ALGO
QUE VER EN ESA PELEA.

El mismo Tito se expreso en tal
sentido en el ultimo congreso del
Frente Popular comunista, decla-
rando solemnemente a todo el mun-
do DE QUE SU PAIS ES Y SIGUE
SIENDO COMUNISTA.

Nadie puede poner en duda de
que alli tiene todo poder el partido
comunista; que no hay oposicion
alguna, porque todos los deraas
partidos politicos han sido suprimi-
dos. Todos los personajes de la opo¬
sicion se hallan encarcelados o con-
finados. La persecucion de los opo-
sitores continua. La Iglesia Catoli-
ca es el blanco de ataques fanati-
cos. Se hace todo posible para des-
arraigar la fe y corromper a la ju-
ventud. Sistematicamente se intro-
duce la colectivizacion comunista
en la agricultura.

Para engahar mejor hablan de
la "socializacion", ya que el mun-
do Occidental suele dar otra inter-
pretacion a ese termino. Es una de
las mascaras, de las cuales se vale
el comunismo para atontar a los
candidos, encantados con las dul-
ces palabras de la lengua, sin que
sospechen el veneno que viene es-
condido en la cola.

seveda takoj napovedal senzacio¬
nalne dogodke, ki jih pa večinoma
zanikajo. Vendar menijo, da se bo
general Malinin v Washingtcnu
sešel z Deanom Achesonom in ko¬
likor se dosedaj strinjajo poročila
listov, namerava predlagati olaj¬
šanje blokade Berlina in prav tako
hoče dobiti podrobna obvestila c
vsebini Atlantske pogodbe.

Malinin je tisti, ki je Stalinu na¬
svetoval uporabo blokade Barlina.
Ta je sedaj že propadla in zato ne¬
kateri menijo, da bi moral on biti
tisti, ki bi sedaj v Nemčiji jn Ber¬
linu organiziral sovjetski umik ta¬
ko, da sovjetski prestiž ne bi bil
prizadet.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. IB.

ARGENTINA

Velikonočni praznik
v Buenos Airesu

Večina slovenskih imigrantov je
letos prvič praznovala velikonočne
praznike v Argentini, tako zlasti
V prestolnici sami, kakor tudi v
San Martinu in Ramos Mejii, pre¬
cej Staroslovencev pa na Avella-
niedi. Povsod so se Slovenci spom¬
nili Kristusovega Vstajenja, zlasti
lepo in domače pa je bilo v central¬
ni fari na Calla Belgrano.

Vreme je v velikem tednu zo¬
pet postalo vroče, kot da hoče Slo¬
vence spomniti še posebej na vsta¬
jajočo moč sonca v domovini v
prvih pomladnih mesecih. V vse
je živo vstopilo velikonočno ču¬
stvo, povezanost z domačim Vsta¬
jenjem pa tudi spomin na taborišč¬
ne procesije in molitve pri božjih
grobih. Zato so se Slovenci obilno
udeleževali postnih pridig, zlasti
pa molitev na Veliki petek, ko so
opravili v zbrani pobožnosti kri¬
žev pot, poslušali pridigo in pasi¬
jon, ki so ga podajali najboljši pe¬
vci. Morda je bila ta pobožnost
najprisrčnejša v vsem tednu/

Velika sobota pa je prinesla prvo
slov. procesijo Vstajenja v Buenos
Airesu, ki tukaj sicer ni v navadi.
Očetje salezijanci so dali zanjo na
razpolago svoje veliko dvorišče, da
smo Slovenci lahko na svoj način s
svojimi velikonočnimi pesnrmi po¬
častili vstajenje Njega, ki je pre¬
magal greh in pekel. Da Slovenci
v Buenos Airesu nismo duhovno
mrtvi je pokazala prav ta procesi¬
ja. Nad tisoč moških in žensk pa
tudi belo oblečenih otrok je pos-
premimilo vstalega Zveličarja, k
slavnostnemu pohodu, katerega je
uvajal vstajenski križ, pa sprem¬
ljalo bandero svetogorske Marije,
ki so ga prinesli Staroslovenci, ka¬
teri so se tudi udeleževali naših
pobožnosti. Molitev rožnega venca
je spremljala sprevod, cinglamge
ministrantov in lepo zborovsko pe¬
tje zbora Gallus, ki je donelo med
stebri koridorja nam je pa priča¬
ralo popolnoma slovensko procesi¬
jo tam v naši vasi, v kateri smo
živeli te lepe slavnostne velikonoč¬
ne hipe naše prve imigrantske
procesije.

S prelepim slovenskim Magnifi-
catom in mogočnim Tedeumom
smo se zahvalili Slovenci v prena¬
polnjeni cerkvi za milost Vstaje¬
nja.

ZDRUŽENE DRŽAVE. Ameriška voj¬
na mornarica je sklenila zgraditi naj¬
večjo letalonosilko, s katere bodo lah¬
ko odhajala letala, ki bodo mogla no¬
siti atomsko bombo. Letalonosilka bo
imela 65.000 ton in bo stala 186 miljo-
nov dolarjev; dokončana bo v 4 letih.

Vojaški strokovnjak Elliot meni, da
bodo USA morale zagroziti Sovjetski
Zvezi z atomsko bombo in to še pred le¬
tom 1952; po tem letu bo Rusija imela
atomsko bombo in tudi dovolj letalskih
obrambnih sil. Po letu 1952 bodo so¬
vjeti imeli atomsko bombo in se je ne
bodo poslužili samo tedaj, če bodo vede¬
li, da jih imajo Amerikanci dvakrat
več. Izbruhnila bo vojna, ki bo vse na
svetu popolnoma uničila.

Ameriški časnikarji pišejo, da so se
udeleženci podpisa Atlantske pogodbe
razgovarjali o obrambi Evrope. Prvot¬
na obrambna črta Bremen—Basel je bi¬
la opuščena in bi se glavna obramba
začela organizirati v severni Afriki, do-
čim bi skušali držati španski polotok
kot oporišča za letalske sile.

Španski letalski minister diviz. gen.
Eduardo Angel Gonzalez Galiarza je
prišel s svojim spremstvom na Veliko
nedeljo na uradni obisk argentinski
vladi. Predsednik republike general Pe¬
ron je visokega gosta sprejel v dolgi
enourni avdienci, argentinski letalski
minister je pa priredil svojemu tovari¬
šu na čast slavnostno kosilo. Visoki
španski gost se še vedno mudi v Argen¬
tini in ima razgovore z vodilnimi argen¬
tinskimi vojaškimi osebnostmi.

Ameriški letalski strokovnjak major
de Severski, ki je ves čas svojega bi¬
vanja v Argentini uradni gost argentin¬
ske vlade, se je vrnil v prestolnico, po¬
tem, ko je obiskal argentinska letalska
središča v notranjosti republike, pred¬
vsem pa v Cordobi. Sprejet je bil tudi
pri predsedniku republike generalu Pe¬
ronu in njegovi soprogi Mariji Evi
Duarte de Peron. V torek, 19. t. m. je
pa imel pred visokimi argentinskimi vo¬
jaškimi osebnostmi na čelu z ministrom
za narodno obrambo generalom Soso
Molinom strokovno predavanje o nalo¬
gah zavezniškega letalstva v bodoči voj¬
ni. Major de Severski je v svojem pre¬
davanju poudarjal, da se mora ameriško
letalstvo že sedaj pripraviti na svoje na¬
loge in tega ne sme odlašati na jutri,
ker bi bilo to že prepozno. Za bodoči
vojni spopad je omenjal tudi veliko vlo¬
go, ki jo bo igrala Arg-entina. Pri pre¬
davanju je bil navzoč tudi španski le¬
talski minister, ki se mudi na obisku v
Argentini.

Argentinski letalski zavod v Cordobi,
v katerem je zaposlenih nad 6.000 uspo¬
sobljenih delovnih moči, je vodilna le¬
talska industrija v vsej Južni Ameriki.
To je poudarilo v svojem poročilu se¬
vernoameriško trgovinsko ministrstvo.

V direkciji za emigracijo so po pre¬
ureditvi te ustanove odkrili, da je več
vodilnih uradnikov zaviralo emigracijo
in uganjalo tudi druge nepravilnosti.
Oblasti so štiri vodilne uradnike takoj
odstranile, ostalemu uradništvu so pa
sporočili, da bo vsakdo, ki ne bi delal po
navodilnih vlade glede prihoda emigran¬
tov v republiko okusil vso strogost za¬
konov.

Največji frigorifiki - hladilne tovarne
za konserviranje mesa—izjavljajo, da so
zašli v težave, ker so na eni strani mez¬
de delavcev zelo zvišane, na drugi stra¬
ni pa primanjkuje sredstev za nabavo
potrebnih surovin. V to vprašanje bo
sedaj posegla vlada in ga rešila. Na
razpolago bo dala potrebne kredite, v
bodoče bo pa v njih imela tudi svojo be¬
sedo. Precej teh velikih tovaren je nam¬
reč še vedno v tujih rokah.

Federalna policija je že dolgo opazo¬
vala podtalno delovanje tuk. komuni¬
stov. Odkrila je, da so komunisti usta¬
novili tudi svojo posebno “šolo za pri¬
pravo svojih članov za višje kurze”, s
katerifni se stranka pripravlja za pre¬
hod v ilegalo in podtalno delovanje. U-
deležence teh tečajev so vodilni komu¬
nisti poučevali kako organizirati celice
in kako pripravljati razna sabotažna de-

IRSKA. Na' velikonočni pondeljek je
Irska oklicala svojo popolno samostoj¬
nost in se poslej smatra za neodvisno
republiko. — Irski zunanji minister se
mudi v Združenih državah in je v po¬
sebnem govoru v Chicagu izjavil, da
mora nova republika doseči priključitev
Ulsterja, ki je odtrgan od ostalega de¬
la Irske zaradi napadalne politike An¬
glije.

PERZIJA. Perzija je leta 1921 pod-

janja. Policija je 13. t. m. zalotila vse
kom. “profesorje in njihove učence’’
ravno pri “strokovnem pouku” ter je
vse zaprla. Mnogo propagandnega gra¬
diva je pa zaplenila.

Komunisti so priredili te dni v Ca-
pitalu zborovanje kot “pozdrav komu¬
nističnemu mirovnemu kongresu” v Pa¬
rizu. Oblasti so za ta namen prepoveda¬
le uporabo dvorane, ker prijavljenci ni¬
so izpolnili vseh pogojev. Manifestante
je pozvala naj se razidejo. Toda komu¬
nisti so nato priredili sprevod po me¬
stu noseč velike napisne table. Policija
je sprevod razpodila in pri tem aretirala
83 komunistov.

Nekatere članice Zveze argentinskih
žena, ki je pod komunističnim vplivom,
so se pred velikonočnimi prazniki posta¬
vile pred cerkve in so hotele dobivati od
vernikov podpise za komunistični “mi¬
rovni kongres” v Parizu. Verniki ko¬
munistični taktiki niso nasedali in so
podpise odklanjali. Na to prepredeno
komunistično taktiko je pa ljudi opozo¬
ril tudi tuk. kat. dnevnik “El Pueblo”,
ki je komunistične metode razkrinkal v
svojem uvodniku “Agitacion y terroris-
mo” dne 17. aprila.

Argentinski avtomobilski dirkač Juan
Fangio je zmagal sedaj že na drugi
mednarodni avtomobilski dirki. Pred
nekaj tedni je zmagal v San Remu, na
velikonočni pondeljek pa je bil prvi na
mednarodni dirki v Pau v južni Fran¬
ciji.

Pogajanja za novo trgovinsko po- -
godbo med Anglijo in Argentino še tra¬
jajo in prehajajo sedaj v zadnjo odlo¬
čilno obdobje. Argentina je namreč od¬
povedala izvajanje določb andeškega
trgovinskega dogovora in je sklenila
dobavljati meso Angliji naprej, toda
meso bo moralo biti plačano po novih
cenah. Dosedaj je bila cena izvoženega
mesa v Anglijo okrog 1.20 pesa. Ker
pa se je proizvodnja zelo podražila, po¬
leg tega pa se je tudi povečala poraba
mesa v Argentini sami, niso več na
razpolago tolikšne količine argentinske¬
ga mesa, kako je to bilo prejšnja leta.
Zato je argentinska vlada zahtevala viš¬
jo ceno in sicer bi bila nova cena pri
nekaterih vrstah skoraj 100% višja ali
pa še več. Angleška delegacija, ki se
v Buenos Airesu pogaja za novo pogod¬
bo, je sedaj v imenu svoje vlade pred¬
ložila svoj predlog za nove cene,, obenem
pa tudi listo tistih predmetov, ki bi
jih Anglija mogla izvažati v Argenti¬
no. Toda nova cena je bila popolnoma
nesprejemljiva, kajti angleška delega¬
cija je predlagala, da bi se cena mesu
zvišala za približno 5 centavov pri kg.
Ta predlog je izzval takoj velik odpor
in bo seveda odklonjen, kakor pišejo li-
gti. Ta teden po Veliki noči je gospo¬
darski svet zopet začel z rednimi se¬
jami in se bo v glavnem pečal s poga¬
janji z Anglijo.

Policijske oblasti so v Bs. Airesu za¬
plenile velike količine cementa, ki so ga
prekupčevalci prodajali po visokih ce¬
nah na črni borzi. Več oseb so zaprli.
Pravtako prekupčevalce z nafto.

pisala s sovjetsko vlado pogodbo, ki
dovoljuje Sovjetski zvezi, da njene čete
zasedejo del Perzije, ako sovjetom so¬
vražne sile pridejo v Perzijo. Sedaj je
perzijska vlada sporočila v Moskvo, da
odpoveduje veljavnost te določbe.

NEMČIJA. Ameriške čete bodo v
Nemčiji izvedle velike manevre in si¬
cer vzdolž meje med Bavarsko in Češ¬
ko. Pri manevrih bo sodelovalo 10.000
ameriških letal.

0 vzgoji in kulturi

Iz nove argentinske ustave.

Četrti odstavek četrtega pogla¬
vja ustave govori o vzgoji in kul¬
turi. Pomemben je prvi člen, ki
pravi, da gre vzgoja in izobrazba,
družini in privatnim ter javnim u-
stanovam, ki sodelujejo z njo v
skladu s tem, kar določajo zakoni.
Država skrbi za izobrazbo otrok s
pomočjo osnovnih. srednjih, teh¬
ničnih in visokih šol ter akademij.
Ljudskošolska izobrazba je obvez¬
na in brezplačna v državnih šolah.

Zanimivo je določilo, da bodo u-
riverze ustanovile obvezne teča¬
je, namenjene dijakom vseh fakul¬
tet. Nameni teh tečajev bo politič¬
no oblikovanje človeka.

O znanosti in umetnosti pravi u-
stava, da bo država skrbela za
njih razvoj. Izvajanje teh dveh
panog je svobodno, vendar to ne
izključuje socialnih dolžnosti ki
jih imajo umetniki in znanstveni¬
ki.

Umetniške in zgodovinske vred¬
note kakor tudi naravne lepote-
neglede na to kdo je njihov last¬
nik tvorijo del državnega kultur¬
nega premoženja, so pod varstvom
države in jih država lahko razla¬
sti, prepove n jihov izvroz oziroma
odtujitev.

Zavezniška letala, ki vozijo potreb¬
ščine v blokiran Berlin, so dosegle zo¬
pet nov rekord in sicer so v enem dne¬
vu navozila za 13.000 ton blaga.

FRANCIJA. Komunisti so v Parizu
sklicali kongres “za mir”, ki se ga
udeležujejo zastopniki 58 držav. Toda
francoska vlada je odklonila tujcem da¬
ti toliko vizumov, kolikor so želeli; vsa¬
ka zunanja delegacija je mogla dobiti
samo 8 vizumov.

VATIKAN. Francoska radijska služ¬
ba je organizirala prvi televizijski pre¬
nos, v katerem prenaša sprejem neke
francoske delegacije pri sv. očetu. V
vatikanskih krogih silno podčrtavajo po¬
men tega dogodka za ves katoliški svet.

ČEHOSLOVAŠKA. Vlada v Pragi je
sklenila najmoderneje oborožiti svojo
komunistično policijo. Policija bo obo¬
rožena s topovi, tanki in letali.

Sovjeti izčrpavajo nemške rudnike za
uranij v Saški, češki antikomunisti pa
sedaj poročajo, da so izvedli več us¬
pešnih sobotažnih dejanj v teh rudni¬
kih in produkcijo tako precej zavrli.

ŠVEDSKA. Na Švedskem je prišlo
med vojašk. krogi in odgovornimi čla¬
ni vlade do precejšnje napetosti. Gene¬
rali predlagajo, da naj se švedska za¬
radi svoje varnosti bolj nasloni na dr¬
žave Atlantskega pakta, dočim menijo
politiki, da je bolje če ostane Švedska
nevtralna.

ITALIJA. Sovjeti so v Italiji zaprli
vse svoje konzulate. Storili so to tedaj,
ko je italijanska vlada predlagala, da
sme Italija v Rusiji imeti toliko kon¬
zulatov, kakor Rusi v Italiji.

PARAGUAY. Pri volitvah, ki so bile
na velikonočno nedeljo v Paraguayu je
bil za predsednika republike izvoljen
Molas Lopez, ki je bil edini kandidat.
Volitve so potekle v popolnem redu.

ČILE. Policija je odkrila tajno komu¬
nistično organizacijo, ki je pripravljala
izvedbo tajnega kongresa stranke.

KOLUMBIJA. V raznih krajih Ko¬
lumbija, ki se pripravlja na volitve, je
prišlo v nedeljo do spopadov med prista¬
ši raznih strank. Oborožene skupine so
napadle celo nekatera večja mesta. Voj¬
ska je napi-avila red, napadalci pa so
se umaknili v hribe.

MEDNARODNA KRONIKA

Štev. 16 .

SVOBODNA SLOVENIJA

Strem 3.

Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini

STRAHOTNO POMANJKANJE V
KOMUNISTIČNI JUGOSLAVIJI

Iz Avstrije smo pred dnevi dobili pi¬
smo osebe, ki je še do pred kratkim ži¬
vela doma, v zadnjem času se ji je pa
posrečilo pobegniti v svobodni svet. V
pismu nam popisuje sedanje strahotne
gospodarske razmere doma, siroma¬
štvo ljudi, v katerega jih je spravila
sedanja titova komunistična diktatura.
Tako—le pravi:

“Veseli smo bili, ko smo. videli, da se
nas spominjate iz tako dalnje vaše no¬
ve domovine Amerike. Božja roka vas
je vodila, da ste prišli v boljše življenje,
ker niste hoteli služiti komunističnim
rdečec.rmejcem, kakor smo bili prisilje¬
ni mi. Vi tam v svobodnem svetu si
sploh ne morete predstavljati sedanjega
životarjenja ljudi doma, kjer ni mogo¬
če ničesar dobiti. Odkar so prišli komu¬
nisti in prinesli ljudem “svobodo”, je
vedno slabše. Kmetje si že celo leto ne
zaslužijo niti toliko, da bi si kupili mi¬
la, da bi se mogli vsaj pošteno umiti.
Tudi pralnega praške ni mogoče dobi¬
ti. Ljudje so zamazani kakor krti. Po¬
mislite: ljudje že polna štiri leta niso
mogli kupiti niti enega žebljička ne za
čevlje, ne za ostale domače potrebe.
Kmetje so že porabili vse staro orodje,
ki so ga bili svoj čas že zavrgli. Nove¬
ga dobiti ne morejo.

Ljudje ne morejo dobiti tudi sladko¬
rja. Še za dojenčke ga ni, kakor tudi ne
za stare ljudi. Isto je z belo moko. Že
več kot eno leto je ni. Kam izgine, lju¬
dje ne vedno. Vsi doma trpe, silno trpe.

VI

Tako se torej stanuje v naselbini.
Enako preproste lesene stavbe najdeš
prav tako tudi v središču naselbine, iz
katerega naj pozneje nastane mesto. V
takih lesenih stavbah so nastanjeni tudi
krajevni uradi, tako občina, pošta, o-
rožniška postaja itd., prav tako trgovine
in gostilne in prav tako lesena je na¬
vadno tudi cerkev. Pozneje pa si eden
ali drugi, bodisi trgovec, obrtnik ali
gostilničar omisli tudi že zidano hišo,
prvemu sledi drugi, kajti središče do¬
bro uspevajoče naselbine se pač razvija.
Večje in udobnejše zidane stavbe vedno
bolj izpodrivajo lesene, urede se pota,
ki bodo pozneje ulice, napelje se elektri¬
ka itd., novo mesto nastaja polagoma in
se razvija. Kakor čudno se sicer sliši,
je vendar le res, da še dandanes v New
Yorku, mestu nebotičnikov, zunaj v
predmestju še vedno najdeš stare, pre¬
proste lesene stavbe, ki prav nič ne
prekašajo onih v nastajajoči mladi na¬
selbini ter stare in nadložne, kakor so,
nesporno pričajo, kako je iz malega in
enostavnega ter preprostega selišča na¬
stalo današnje največje mesto na svetu.
Taka je pač Amerika!

Preklicano trdo mora biti življenje
kolonista, bo pomislil ta ali oni; od ra¬
nega jutra do pozne noči se pač trudi in
peha, da se prerine naprej. Pa ni tako,
bratec! Kolonist živi udobno in se prav
nič ne pretegne. Čudno hladnokrvni
ljudje so to, vedno dobro razpoloženi,
bodri in Židane volje. Silno enostavna
je njihova življenska modrost, katere
se čvrsto drže: ne živiš zato, da delaš,
ampak delaš zato, da živiš. Ne, ne, pri¬
jatelj moj dragi, pretegnil se še noben
kolonist ni in se najbrže tudi ne bo!

Pa bi morda kdo mislil, da za kolo¬
nista mora biti človek že rojen. Tudi to
ne drži. Res so kolonisti, ki so se kot

Veselega obraza ne vidiš nikjer več.
Vendar so pa vsi prepričani, da bo tudi
to trpljenje minilo in da bo narod re¬
šen sedanjih komunističnih krvolokov.”

TITOVCI ODSTRANJUJEJO VERSKA
ZNAMENJA

V okolici Šoštanja so titovi komunisti
pred kratkim iz vseh kapelic ob javnih
poteh pometali križe in ostala božja
znamenja. Vse so razbili in posamezne
dele razmetali po blatu.

Umrli so: Ivan Koštial, prof. v p. ;
Ivan Malešič, biv. župan v Metliki, Ev¬
gen Ravnihar, pomočnik min. za mor¬
narico, sin dr. Vladimirja Ravniharja v
Ljubljani.

Nove osebne izkaznice. Po vsej drža¬
vi so odredili izdajo novih osebnih izkaz¬
nic. Slike za osebno izkaznico morajo
biti velike 3x4, obraz v pol profilu, po¬
gled obrnjen na levo.

V Harijah pri Ilirski Bistrici so titov-
ci spremenili novo župnišče v krajevno
restavracijo. 18 februarja so neznanci
stavbo zažgali ter je pogorela do tal.

Cerkev na Kopanju pri Grosupljem,
ki so jo partizani zažgali leta 1944, so
sedaj že obnovili. Vso notranjo opremo,
klopi in orgije so dobili iz kapele v ljub¬
ljanskem Marijanišču. Kapelo v Marija-
nišču so pa spremenili v kino dvorano.

župnika Zagorska v Srpenici pri Bov¬
cu so obsodili titovci na 11 let prisilne¬
ga dela.

V Zrkovcih pri Mariboru so razlastili
vsa kmečka posestva. Večino kmetov so
zaprli.

taki že rodili in pri tem tudi ostali. To¬
da vsak gospodarski zastoj, ki je pač
v Ameriki reden pojav, zopet pomnoži
njihove vrste. Tedaj pač v mestu ni de¬
la, ni zaslužka in potem tudi ni jela.
Pa se mnogi v sili in stiski, izmučen in
izstradan, zateče k edini rešitvi, k zem¬
lji, k tej dobri krušni materi naši, ki
nikdar ne odreče. Mnogi so se že tako
zatekli k njej in nihče je ni potem več
zapustil. Potem pa je še tretja vrsta
kolonistov, ki jih tudi mnogo najdeš
tod. To so priseljenci iz starega sveta,
kjer so bili kmetje in tako ljubili zem¬
ljo ter imeli tako trdno vero v njo, da
tudi v novem svčtu niso marili za mesto
in tovarno, temveč so se zopet zatekli
k zemlji. Zlasti mnogo je med njimi
Čehov iz Volinjske pokrajine, ki je po
prvi vojni pripadla Poljski. Najbolj na¬
predni kmetje so bili tam in dobro sto¬
ječi, vendar v svoji narodni zavesti niso
mogli prenašati zatiranja tujega, četudi
bratskega naroda. Odšli so preko luže
in si tu uredili čakre, na katerih prav
vzorno gospodarijo, prilagodivši se raz¬
meram in smotreno izkoriščajoč svoja
bogata izkustva še iz starega sveta.

“Nerodno je, ko pride človek sem”,
sem omenil enemu izmed njih, “nobe¬
nega drevesa ne p^naš, skoro nobene
rastline in kar sram te mora biti.’’

“Čemu vendar!” je odvrnil smeje:
“Vsakemu se godi tako in tudi nam se
ni bolje, čeprav smo zrasli naravnost iz
zemlje. Rastlinstvo tu je popolnoma
drugo kakor pri nas in treba ga je šele
spoznati. Pa to ni težko, kmalu se pri¬
vadiš in potem tudi marsikaj iz starega
kraja lahko še prav dobro uporabiš in
izkoristiš.”

“Kaj pa vrniti se ne nameravate več ? ”

“Ne, tisto pa ne, tudi če bi se raz)-
mere tam uredile. Nad osemnajst let
sem že tu, manj delam in bolje živim,

Buenos Aires, 20. aprila.

SLOVENCI SO LEPO PRAZNOVALI
VELIKO NOČ

V Capitalu

Letošnje velikonočne praznike so slo¬
venski imigranti po dolgih letih begun
stva zopet lahko praznovali kot svobod¬
ni ljudje. Kljub velikim razdaljam, ki
jih je treba vedno prevoziti, so se v ve¬
likem številu udeleževali vseh cerkve¬
nih prireditev, predvsem v kapeli na C.
Belgrano. Na vdliko soboto 'popoldne
so slov. duhovniki na raznih krajih bla¬
goslavljali velikonočna jedila. Nato je
pa vse, kar je le moglo, odšlo na vsta-
jensko procesijo na C. Belgrano. O sami
procesiji, poročamo na drugem mestu.

Cerkev je bila prenapolnjena tudi na
velikonočno nedeljo pri slavnostni sv.
maši, s katero je bilo združeno tudi prvo
sveto obhajilo naših malčkov. Pevski
zbor Gallus je , pel latinsko mašo, vmes
slovensko velikonočno pesem, na koncu
pa veličastno Alelujo iz Handlovega
oratorija Mesija, ki je vso cerkev na¬
polnila s himničnim veseljem nad vsta¬
lim Zveličajem. Z njo je pa zbor poka¬
zal tudi svojo moč in silo. Pri tej sv.
maši je bilo tudi precej Staroslovencev.

Še dolgo po svetem opravilu so si Slo¬
venci pred cerkvijo voščili praznike ter
počasi odhajali na svoje domove, ali pa
na obiske k prijateljem in znancem, no¬
seč jim pirhe in vabeč jih na žegen, brez
katerega letos tu v Argentini prav go¬
tovo nihče ni bil.

Člani pevskega zbora Gallus pa so se
hitro odpeljali v župnijsko cerkev sv.

kot sem tam, čemu bi se torej vračal?”

“Hm! Pravijo, da je podnebje v na¬
ših krajih neprimerno boljše ter da se
tam lažje in dalje izdrži.”

“Tako?” se je začudil. “Ne bi rekel!
Sicer pa je o tem najbolje vprašati mo-'
jega tasta tamle.”

Pokazal je v nasprotni kot, kjer je
sedel starejši možak in prebiral časo¬
pise. Dvignil je glavo, se zravnal, pri¬
stopil bliže in prisedel. Postaven mož
je bil. pokončne drže, vendar že pre¬
cej osivel in nekaj nad šestdeset bi mu
jih bil že prisodil.

“Da podnebje ni dobro tu?” je pov¬
zel. “To pa že ne bo držalo. Kar mene
poglejte! Blizu šestdeset sem jih imel,
ko sem prišel sem. Sam sem namreč
ostal tam preko, vse mi je pomrlo in
le hči tu mi je še ostala. Ker ni hotela
priti tja, sem moral pač jaz sem. Naj-
preje sva živela v Alemu, nedaleč od¬
tod, potem pa se je poročila in poslej
živiva tu.' Sedaj imam že osem križev
na hrbtu in devetega pol, pa še kar
gre. Ej, zdravo pač je podnebje tu in
še kako zdravo!”

“Pa pravijo, da se človek na stara leta
težko privadi tropskega podnebja!”

“Pravijo, marsikaj pravijo tisti ki nič
ne vedo in vendar vedno hočejo soliti
pamet drugim! Tropskemu podnebju bi
se najbrže res težko privadil, pa bodisi
star ali mlad. Tu pa je subtropsko pod¬
nebje, kar je čisto nekaj drugega. Do¬
volj star sem že bil, ko sem prišel sem,
pa sem se kaj hitro in lahko privadil in
lahko mi verjamete, da ne bi zamenjal
tukajšnega podnebja z nobenim dru¬
gim, vsaj rad ne.”

Tako je torej v pokrajini Misiones.
Mnogo sva videla, mnogo poizvedela,
marsičemu se načudila. Tudi tisti kos
zemlje sva si ogledala, ki ga je kupilo
nekaj naših ljudi. Nekoliko vstran je,
vendar ne predaleč od pota, pragozd,
vendar prav na robu že iztrebljenega.
Lepo na pobočju leži in precej dobrega

Julije, kjer so pri sv. maši opoldne peli
iste pesmi, kakor poprej pri slov. maši
na C. Belgrano. Velika in prostorna cer¬
kev je bila polna argentinskih vernikov,
ki so bili vsi očarani nad dovršenim
petjem. Slovenski pevci so se s tem pe¬
tjem oddolžili č. g. župniku Figallu za
vso naklonjenost, ki jo nudi osrednjim
slovenskim organizacijam v Buenos Ai¬
resu.

Pri San Martinu

Lepo so praznovali velikonočne praz¬
nike Slovenci tudi pri San Martinu. V
nedeljo ob četrt na deveto uro so imeli
tudi slavnostno peto sv. mašo, pri ka¬
teri je pel tamošnji slov. cerkveni zbor
Vodopivčevo latinsko mašo. Cerkev je
bila polna slovenskih in argentinskih
vernikov. Po tej sv. maši so pevci iz
San Martina odšli v Boco, kjer so peli
latinsko mašo tudi tam. Pri sv. maši je
bilo navzočih tudi več Slovencev-staro-
'"iselipncev.

Na Avellanedi

Na Veliki četrtek in petek sta bili mo¬
litveni uri primeroma dobro obiskani.
Na Veliko nedeljo je pa bila kapela na¬
bito polna in tudi pevski zbor je zadovo¬
ljil pričakovanje rojakov, starih in no¬
vih avellanedskih gostov.'

V Lanusu

Na Veliko nedeljo popoldne so imeli
nekaj veselja tudi rojaki v Lanusu. Ob
16. uri so se zbrali v cerkvi Santa Faz
in z izrednim veseljem prepevali veliko¬
nočne pesmi in Marijine litanije.

Prihod novih Slovencev. V nedeljo, 17.
aprila, je pristala v Buenos Airesu fran-
(Nadalje vanj e na 4. strani)

lesa je v njem. In ko sva tako stala
ter gledala v tisto valoveče zelenje, na¬
ma je naenkrat fata morgana, čudna
slika bodočnosti priplavala pred oči:
izginil je pragozd in dobro urejene ča¬
kro z ličnimi hišicami so se poredale
ena poleg druge! Pa bodo slovenske?

Dan za dnem je hitro potekal in na
povratek isva morala misliti. Nekam
čudno težko sva se ločila odtod. Pa ka¬
ko tudi ne? Kako pametna je vendar
bila zamisel ustanoviti tu poleg drugih
tudi slovensko naselbino! Kakor neki
matičnjak bi bila naša naselbina, ka¬
mor bi se vsak lahko zatekel v sili In
stiski. Sedaj pa se razkropi vse kot
listje v vetru! Namesto da zaživi tod
v tej božji naravi naš rod zopet novo
življenje v miru in svobodi, se klavrno
izgublja v velkomestnem vrvenju. Na¬
mesto da se nadiha tu zopet čistega in
svežega zraka, vdihava tam doli gosto
mešanico do nevrjetnosti vlažnega zra¬
ka. saj, dima, raznih plinov in druge
nesnage tako, da kar škripljejo pljuča
kakor star kovaški meh in le s teža¬
vo izločijo iz vse te brozge vsaj nekoli¬
ko neobhodno potrebnega kisika.

Pod večer sva se odpeljala s kolek-
tivo zopet v Posadas in potem z vlakom
dalje proti glavnemu mestu. Pred od¬
hodom sva še enkrat potegnila globoko
vase svežega, po bujnem zelenju dehte¬
čega zraka, oči so še enkrat turobno
objele vse tiste prijazne griče, pa čakre
z ličnimi hišicami in temni pragozd v
ozadju, potem pa smo oddrdrali.

Nekam čudno molčeče sva sedela v
vlaku. Nemo sva predla vsak svoje
misli. Da, rdeča zemlja in zeleno zlato!
Ni to deveta dežela, tudi Indija Koro¬
mandija ni. Toda zdravje in življenje
je tam doma! Mlada, bujna in zdrava
ter brhka, kakor je, nudi pokrajina Mi¬
siones prijazno roko vsakemu, ki ljubi
svobodo in življenje, vsakemu, ki mrzi
suženjstvo in podložnost, vsakemu, ki
hoče biti na svoji zemlji svoj gospod...

Ing. J. D.

RDEČA ZEMLJA IN ZELENO ZLATO

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 16.


CERKVENI VESTNIK

ZAKAJ BOMO 22 MAJA ROMALI
V LUJAN!

Odveč in nemodro bi bilo vedno zno¬
va odkrivati na široko rane, ki so jih
zadnja leta zadale svetovne razmere
našemu narodnemu telesu, vendar pa
je treba spomniti naš položaj kratek
čas nazaj v toliko, da bomo vedeli na¬
seljenci tukaj, komu se bomo zahvalili,
da nas čas ni pogoltnil s toliko drugimi
žrtvami vojne med nami in zunaj nas.

Ko smo še trepetali tri leta nazaj v
taboriščih, ali zasilnih zaposlitvah zu¬
naj njih bodisi v Italiji ali Avstriji, je
bila naša rešitev iz tega položaja za¬
vita v polno negovost. Svet ni poznal
ne nas, ne naših žrtev, ki smo jih do¬
prinesli v svetovni borbi idej. Še manj
se je pa kdo zganil, da je treba rešiti
končnega propada ostanek naroda, ki se
je rešil ter mu zagotoviti redno življe¬
nje.

V tem trenutku so med Slovenci tisti,
ki so čutili odgovornost za rešitev be¬
gunskega in izseljenskega vprašanja,
vso težo problema izročili v varstvo dve¬
ma zvestima prijateljema Slovencev
Mariji Pomagaj in slovenskemu škofu,
božjemu služabniku Baragi. V teh na¬
gih zastopnikih smo se vsi Slovenci
obrnili na nju, paj nas pomagata rešiti,
kakor je najbolj prav.

Priznati moramo, da sta nam tudi to
pot učinkovito pokazala svojo zvestobo,
ko se je proti pričakovanju naše naselje¬
vanje začelo urejati, skoro moremo re¬
či čudežno vsaj v tem pogledu, ko so,
šli oblastniki v nekaterih državah pre¬
ko običajnih oblik in formalnosti ter
širokogrudno odprli vrata tudi tistim
med nami, ki so zastonj trkali na vra¬
ta nekaterih dežel, proseč gostoljublja.

Za večino Slovencev: so za nami vse
skrbi naselitve, med seboj gledamo
družine s številnimi otroci, ki so se jih
povsod bali in otepali, veseli moremo
pozdraviti vsaj nekaj vojnih pohabljen¬
cev. Mir so našli nekateri posebej o-
groženi, vsi smo pa prišli sem brez vsa¬
ke nezgode med potjo.

Sedaj smo tukaj in smo si za zače¬
tek dobro uredili svoje življenje ter se
tudi toliko umirili, da moremo trezno
presoditi, kaj se je sploh z nami zgo¬
dilo, kako smo preko vseh težav prišli
tja, kamor smo želeli, da se rešimo in
si uredimo življenje.

Ko trezno pomislimo, bomo poiskali
različne človeške činitelje, ki so vodili
to naše reševanje in prihajanje ter se
bomo tem dobrotnikom iskreno zahvalili.

Naše misli pa bodo, končno obstale
ob nadnaravnih, božjih dobrotnikih, ki
so skrbeli za nas ter nas rešili. Zlasti
bomo morali obstati pri dveh zagovor¬
nikih naših pri Bogu: Pri Mariji Po¬
magaj in škofu Baragi.

Že smo se Bogu in tema dvema do¬
brotnikoma po drobcih sproti zahvalje¬
vali v skupinah, kakor smo prihajali.
Ko smo pa v veliki večini tukaj vsi, ki
smo nameravali, pa hočemo narediti ve¬
liko, skupno zahvalo, ko bomo iz dna
svojega srca rekli: O Gospod Tebi, Ma¬
riji Pomagaj in škofu Baragi se za¬
hvalimo, da smo tukaj!

Da to dolžnost zahvale izpolnimo ne
le posamezniki, ampak vsi v kar naj-
večjih množicah, zato bomo poromali
v nedeljo 22. maja v Lujan.

ŽENINI IN NEVESTE, POZOR
TEMNOMORDO enobarvno
ANGLEŠKO SUKNO
za moške obleke, damske kostu¬
me in plašče je pravkar došlo.

ANTON KOBI — CAPITAL
Maipu 474|VI. A - T. E. 32-4539

Šli bi na slovenske Brezje k Mariji
Pomagaj izreči zahvalo, pa se bomo tudi
v tem vključili v načrt božje Previdno¬
sti in šli k Mariji tja, kjer kraljuje v
deželi, koder živimo.

Na to zahvalno romanje ste vsi slo¬
venski naseljenci lepo povabljeni. Znali
smo prositi, pokažimo, da znamo biti
tudi hvaležni. Vabili smo Vas vsa leta
k prošnjam, vabimo Vas tudi sedaj k
zahvali.

Vaši dušni slovenski pastirji.

Pripravljalni odbor.

Skupnega vlada ne bo, ker so stroški
preveliki in je treba založiti vsoto že
v naprej. Priti bomo morali tja z red¬
nimi prevoznimi sredstvi, zlasti v zgod¬
njih jutranjih urah. Vsa navodila in po¬
droben spored bomo objavljali.

POUK KRŠČANSKEGA NAUKA ZA
SLOVENSKE OTROKE

Eden največjih zakladov, kar smo jih
Slovenci pripeljali s seboj v to deželo,
so naši slovenski otroci. Največji biser,
ki ga oni nosijo v svojih dušah, je sv.
vera. Vsem, ki čutimo odgovornost za
slovenske naseljence, zlasti za najmlaj¬
še med njimi, za otroke, mora biti tu¬
di na tem, kako jim bomo pomagali, da
tega bisera otroci ne izgubijo, temveč
še bolj utrdijo ter se pripravijo za živ¬
ljenje. Starši in duhovniki so prvi od¬
govorni, potem vsi tisti, ki sploh mo¬
rejo pri tem kaj pomagati.

Da bomo mogli otrokom pomagati,
bomo uredili poučevanje krščanskega
nauka po večjih središčih, koder živite
slovenski naseljenci. Kakor škof Slom¬
šek bomo v glavnem mogli le ob nede¬
ljah zbirati otroke ter jim odkrivati in
razlagati božje resnice v lepem mater¬
nem jeziku, da jih tako ohranimo zve¬
ste Bogu in rodu.

Prvikrat boste pripeljali vse naše
otroke v nedeljo 1. maja ob treh po¬
poldne v bližnje središče, da jih zbe¬
remo in uredimo pouk. In sicer bo zbi¬
rališče:

1. V Slovenski hiši na Ramon Falcon
4158 za one v mestu Buenos Aires.

2. San Martin.

3. Ramos Mejia v stanovanjski slo¬
venski hiši v sanatoriju. Tudi za Ciu-
dadelo.

4. V Floridi v župnišču, tudi za Mun-

ro. '

Starši za Vaše otroke gre, poskrbite,
da jih boste pripeljali prvič in kasneje
vedno. Če nje izgubite, kaj boste zem-
skega še ohranili! Rešiti hočemo skup¬
no njih duše in telesa.

Šmarnice v Lanusu. Na želo rojakov
bodo šmarnične pobožnosti tudi v La¬
nusu in sicer v cerkvi Santa Faz, Lanus
Oeste. Majniške pobožnosti bodo vse ne¬
delje v majniku. Prva bo 1. maja ob 16
uri. Kapela stoji v ulici M. Ocampo
1458.

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek
Uredništvo in uprava je na
VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires
NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa za pol leta 15 pesev, za četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska

9 dolarjev.

OSEBNE NOVICE

Najmlajši slovenski Argentinci. Ko-
sančiču Bogdanu in Frančiški se je ro¬
dil krepek sinček. V družini Bogomila
in Jelke Pregelj so pa dobili hčerkico.
Srečnim staršem naše čestitke!

Poroka. Na cvetno soboto sta se po¬
ročila pri San Martinu g. Franc Fajfar
in gdč. Lukančič Justina. Čestitamo!

Mendoza, 23. marca.

Naš mladi prijatelj v Mendozi nam
je poslal naslednje pisemce:

Dragi gospod urednik!

Danes Vam hočem opisati kaj smo
videli v živalskem vrtu. Zadnjič smo
šli z g. doktorjem, biv. učencem našega
očka, ki je prišel sem z gospo na obisk
iz Bs. Airesa, v živalski vrt. Ob treh
smo se peljali s tramvajem do velikega
mest. parka. Tu smo počakali na avto¬
bus, ki vozi do zoološkega vrta. Ko smo
se naložili, nas je zapeljal do glavnega
vhoda. Krenili smo po gozdni poti, ki
nam jo je kazala lesena roka. Šli smo
nekaj korakov, kar zagledamo kletko
z opicami. Vsi smo se jim smejali. Te¬
daj se pa g. doktor nasloni na kletko
in —• že mu je zmanjkal robec iz zgor¬
njega zunanjega žepa. Mala živalica
mu ga je bliskoma izmaknila in zma¬
goslavno z njim mahala ter kričala. Ta¬
koj mu je naredila na sredi dokaj ve¬
liko luknjo. Potem je z njim skakala
sem in tja in ga nosila na zakrivljenem
repu. Čeprav je bil robec čist in
nov, se je opica spomnila, da ga je tre¬
ba oprati. Ko ga je dobro namočila v
mlakuži, nas je pošvrkala z njim in ga
otrla ob skalo, nato ga je zvila v žogo
in se z njo igrala.

Ko smo se nasmejali, smo šli dalje
mimo dveh drugih kletk z opicami. Po¬
tem smo videli lepe jelene, japonsko
srno, vse mogoče vrste rogatih živali,
lamo, pume. Dalje smo prišli do kon¬
dorjev in orlov, ki žive na velikem
umetnem skalovju pod ogromno mrežo,
da se prosto spreletavajo. Posebno za¬
nimivo je videti, kako jih prijatelji orli
in kondorji z And hodijo pozdravljat na
vrh mreže. Ko smo prišli mi tja, jih
je bilo na obisku kakih 30. Za razve¬
drilo so bile zopet opice.

Dalje smo prišli do rjavega medveda,
ki je čofotal v vodi in s prednjima ša¬
pama prosil lešnikov, ki jih je prav
spretno lovil v gobec, človeka ob prvem
hipu malo spreleti, ko zagleda vse zveri
takorekoč na prostem. Nimajo nič kletk,
le tako so na prostem zavarovane, da
ne morejo do človeka.

Prišli smo do velikega obzidanega
^prostora z levi. Imajo jih notri kakih
15. Vsi so spali. Kar vstane največja
levinja, gre na vzvišeno skalo in zatuli.
Tedaj se prebudijo še drugi levi in ji v
pozdrav tulijo nekaj trenutkov, da gre
do mozga. Dalje smo videli risa, zopet
opice, sovo, papige, jazbeca, črnega
medveda in leoparda. Nato smo prišli
do tigra, ki je leno dremal. Kmalu je
vstal in šel pit vodo tik mreže. Očka
je malo potolkel z nogo ob tla, kar pa
zverini ni bilo všeč in je tako grdo
šavsnila, da me je kar pretreslo.

Prav lepo Vas pozdravlja

Marko Bajuk, učenec 4. razreda.

(Nadaljevanje s 3. strani)
coska ladja Kerguelen. Z njo so prišli v
Argentino 4 slovenski begunci. Na ladjo
so se vkrcali v Bordeaux. 28. aprila
je pa napovedan prihod ladje Florida,
na kateri potuje 13 Slovencev.

Rojakom v Mar dle Plata, Mar del
Sur in Chapadmalal sporočamo, da bo v
kratkem nastopil svoje mesto v cerkvi
San Pedro, Mar del Plata, č g. Boris
Koman, ki bo obiskoval tudi oddaljene
rojake. Vsem pa je dana s tem prilika,
da bodo ob nedeljah lahko prihiteli v
Mar del Plata in tamkaj poiskali slo¬
venskega duhovnika.

Opozorilo. Za kupce zemlje v Lanusu
je to nedeljo, 24. aprila, ob pol dvanaj¬
sti uri informativni sestanek, na kate¬
rem bo vsakdo zvedel v katerem času
in koliko bo moral plačati za kupljeno
zemljišče. Odbor pa sprejema še vedno
nove interesente. Če se bo prijavilo za¬
dosti interesentov bo odbor napravil po¬
skus za nadaljni nakup.

Č. G. JANEZ HLADNIK sporoča, da
bo odsoten od 25 do 30. aprila, šel bo
na duhovne vaje.

Sv. maša za pok. Jožetom Hladnikom
bo ob tridesetdnevnim njegove tragične
smrti dne 1. maja ob desetih na Ave-
llanedi, Manuel Estevez 630.

OPOZORILO

Vse naročnike, ki še niso plačali na¬
ročnine niti za prvo četrletje, prosimo,
da to čimprej store. Prav tako prosimo
vse tiste, ki so Koledar Svobodne Slo¬
venije prejeli ali po pošti, ali so ga pa
osebno dvignili in ga še niso plačali, da
nam dolžni znesek čimprej nakažejo.

Šolski vestnik

PRIPRAVLJAJTE SE NA IZPIT ČEZ
6. RAZRED LJUDSKE ŠOLE (SEXTO
GRADO)

Pred časom je bilo objavljeno pojas¬
nilo glede šolanja v Argentini. V no¬
beno šolo ne moreš vstopiti, nobenega
izpita ne narediti, če nimaš 6. razr.
ljudske šole, tudi pri napredovanjih v
službah, v tovarni upoštevajo, če imaš
ta izpit.

Urejeno je tako, da ga boste mogli
delati vsi, ki boste hoteli in se boste
pripravili iz predpisane tvarine ter vsaj
za silo znali jezik. Pogoji niso taki
težki.

Da bodo priglasi pri oblasteh urejeni,
se prijavite v pisarni “Društva Sloven¬
cev” tekom 14 dni vsi oni, ki želite de¬
lati izpit. Prijaviti se morete tudi sta¬
rejši, ne le ljudskošolski oz. nižješol-
ski dijaki. Rokov za položitev izpitov ne
bo brez števila, ker hočejo, da pridete
skupno.

Vsak naj kupi knjigo: ASUNTOS

(para sexto grado), autor A. Vinardell
kjer je zbrana vsa tvarina. Knjigo mo¬
rete kupiti v vseh knjigarnah.

Vse podrobne informacije, kolikor je
potrebno, morete dobiti v pisarni.

SLOV. DRUŽINA

sprejme za svojo ali proti plačilu
deklico od 8—12 let. Javiti se na
Calle Irala 1044, — Dock Sud —
Avellaneda.

"ČASA It O Y 1 T  ”

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Pabildo 2300)

Obveščamo naše slovenske stranke, da imamo trenotno na prodaj
nekaj komadov zapestnih ur raznih odličnih švicarskih znamk po
zelo ugodni ceni. Kupujemo briljante in star nakit po visokih cenah.
Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in točno izvršena.

Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem
stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5

imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644