štev 39 ^^ PiUj, 11. oktobra 1957 etnik Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Dre^ tuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Antoo Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Naš sodelavec je obiskal predsednika Občin- skega ljudskega odbora občine Ormož tov. Zlatka Kovačiča ter se zanimal za probleme ormoške občine. Na tozadevna vprašanja je tov. Kovačič dal obširne odgovore. Na predvolilnih zborih volivcev ste slišali mnogo mnenj in pred- logov o aktualnih vprašanjih vaše občine. Kako so potekli zbori vo- livcev in čemu so posvetili vo- livci največ pozornosti? V naši občini smo že pred zbori volivcev imeli dobro obiskane se- stanke volivcev, na katerih so se ti o vseh vprašanjih glede volitev obširno in podrobno dogovorili. Seveda se je zborov volivcev povsod razen pri Miklavžu udo- ležik) večje število državljanov kakor pa predhodnih sestankov. Na zborih so volivci govorili največ o vprašanjih našega šol- stva. V tem pogledu smo v zad- njih dveh letih precej napredo- vali, siaj smo uporabili precejšnja sredstva za popravilo šol pri Mi- klavžu in na Humu. Porabljena sredstva za ti dve šoli prekašata zneske, ki smo jih porabili za šole vrsto let pred tem. Tudi na Kogu smo začeli graditi novo šolo in je v ta namen določen letos znesek 27 milijonov dinar- jev. Vprašanje zase pa so stanov nja' za učiteljstvo, ki je pereče v vseh šolskih centrih. Pri Tomažu nam je uspelo letos dograditi dvoje stanovanj za učiteljstvo. Drugje se bomo morali tega lo- titi seveda takoj, brž ko bodo zo- - pet zbrana sredstva v ta pamen. Drugo, za kar so se volivci močno zanimali, je vprašanje ure- ditve katastra. To vprašanje nam- reč pMDvzroča pri naših davkopla- čevalcih vrsto pripomb. Vendar lahko rečem, da so tudi v tem pogledu stvari v fazi reševanja, saj je bilo lansko leto rešen h okrog 250 primerov, letos pa že tudi nad dve sto primerov. Seveda bo mnogo lažje te stvari re.?evati, ko bo z začet- kom leta 1958 začelo poslovati v Ormožu sodišče s katastrom in zemljiško knjigo. To bo moč- no olajšalo reševanje teh vpra- šanj. Seveda so volivci načenjali tudi vprašanje davkov. Vendar je to vprašanje, ki ga bo tem- bolj moral načenjati' občinski ljudski odbor, katerega finanč- ni organ se bori z velikimi te- žavami zaradi davčne nedisci- pline, ki povzroča na drugi strani velike težave rednemu občinskemu poslovanju. Ta ne- disciplina je kriva, da mora občina najemati začasna poso- jila in plačevati zanje obresti ter s tem še zmanjševati svoja proračunska sredstva. ISTaslednje, kar so iznesli vo- livci, je zobnozdravstvena služ- ba. V občini imamo samo enega dentista, ki seveda ne more vseg^ opraviti. Glede zdravstva na splošno so realni izgledi, da se bo stanje v doglednem času popravilo, ker bosta v kratkem prišla še dva nova zdravnika poleg dveh, ki sta prišla že v zadnjem času in ki sta v znatni meri olajšala težko stanje v po- gledu zdravstvene službe. Posebno pa so se naši volivci zanimali za komunalna vpra- šanja, za popravilo cest in mo- stov, za cestno razsvetljavo itd. Glede tega je omeniti, da je ob- činski ljudski odbor vložil v zadnjih dveh letih okrog 15 mi- lijonov dinarjev deloma v pro- stovoljnem delu, deloma v ma- terialu. Zanimivo je, da so kra- jevni odbori v tem pogledu zelo aktivno sodelovali z občinskim ljudskim odborom, manj aktiv.- no pa glede drugih vprašanj, za katere bi se morali prav tako živo zanimati. IN PREDVOLILNE PRIPRAVE? Kot že rečeno, smo se, kar se volitev tiče, dogovorili večji del na sejah odborov organizacij. Bodoči občinski zbor bo štel 30 odbornikov, kandidatov pa so predlagali volivci kar 65. Zbor proizvajalcev bo štev 23 odbor- nikov, kandidira pa 43 kandi- datov. Od vseh kandidatov je 10 žena in le eden kandidat ni član SZDL. Po mojem mnenju je med kandidati premalo žena, vendar se to sedaj ne da več popraviti. Vsekakor pa so med kandidatkami žene, s katerih sodelovanjem bo novi občinski ljudski odbor mnogo pridobil. Med kandidati v novi občinski ljudski odbor Ormož zavzema vidno mesto tov. Polak Marija, direktor ormoške Zadružne hra- nilnice. Znano ormoaosebnih problemov, o katerih predhodno še ne bi v tej ali dru- gi organizaciji ali odboru raz- pravljali, niso iznesli. Vsekakor pa bodo diskusije volivcev na zborih važno napotilo in po- membna pobuda novemu ljud- skemu odboru pri njegovem delu. Kandidat Zvonko Megla, učitelj, ki kandidira v volilni enoti Har- dek— Litmerk—Pavlovci, nam v svoji skromnosti ni hotel prepu- stiti slike, da bi vam ga pred- stavili tudi s sliko. Tako vam po- sredujemo samo njegove misli o perečih problemih na prosvetnem področju v ormoški občini. Ti problemi niso nekaj novega, to je pomanjkanje učilnic, opre- me in učiteljev, pa še stanovanj za učitelje. Glede ostale prosvetne dejav- nosti ugotavlja tov. Megla, da bi se ta tako mnogo bolje razvijala, če bi imeli dovolj pevovodij, re- žiserjev in ostalih tovrstnih de- lavcev. Tudi bo moral bodoči ob- činski ljudski odbor posvetiti primerno pozornost organizaciji tovrstnih tečajev; ne da bi jih sam prirejal, ker to ni njegova naloga, temveč, da bo zagotovil najosnovnejša in najpotrebnejša sredstva, ki bodo za to potrebna. Tov. Megla meni, da v te namene porabljena sredstva ne bodo vržena na neplodna tla, saj je inano, da kulturni ljudje znajo mnogo bolje in ekonomičneje ustvarjati nove dobrine, da bi nadomestili one, ki bi jih upo- rabili v te namene. v občini Lešje že dober mesec vlada pravcata volilna mrzlica. Sestanki, konference in posveto- vanja pK>litičnih organizacij so na dnevnem redu. Zbori volivcev, ki so brli raz- meroma dobro obiskani, so kon- čani. Samo en zbor volivcev je b:lo treba zaradi slabe udeležbe {»navijati. Slabše so bili obiska- ni zbori proizvajalcev v kmetij- ski skupini. Kmetijska zadruga Majšperk je morala zaradi ne- sklepčnosti zbora iti na predla- ganje kandidatne liste po skupi- na državljanov. Vaški d let stgr-Tst-' jp I"' k^-^fl-ip.tov. v petih volilnih enotah za zbor proizvajalcev industrijske skupine kandidira 21 kandidatov, od teh 6 nameščencev (4 direk- torji podjetij). 1 obrtnik in 14 delavcev — med temi 2 ženski in 6 članov ZKS. Izpod 30 let starosti so 3 kandidati. V treh volilnih enotah za zbor proizvajalcev kmetijske skupine kandidira 5 kandidatov, od tega 4 kmetje in 1 delavec. Volivci so se na zborih voliv- cev zelo zanimali za delovanje občinskega ljudskega odbora in njegovih organov tako v prete- klosti, kakor v perspektivi. V ob- čini je mnogo nerešenih proble- mov in volivci pričakujejo, da jih reši bodoči občinski ljudski od- bor. problemi občine Največji problem predstavlja elektrifikacija občine in stano- vanjska izgradnja. Od 23 krajev- nih odborov jih je še 10 v celoti neelektrificiranih. Med te spada celotno žetalsko področje, ki je tudi sicer najbolj pasivno in za- ostalo. Pomanjkanje stanovanj je najbolj občutiti v industrijskem Majšperku in na Ptujski gori. Na EHujski gori imajo več stano- vanjskih zgradb splošnega ljud- skega premoženja, ki vidno pro- padajo. ker se ne morejo po- pravljati iz sedanje neekonomske najemnine. Volivci na Ptujski go- ri so poleg tega zahtevali uredi- tev primernega gostinskega lo- kala, javnega stranišča, ureditev obstoječih javnih vodnjakov in nastavitev cestarja na cesti Sto- govci — Ptujska pora. Kot lep turistični kraj so do vsega tega tudi upravičeni Ptujska gora je imela pred vojno sedem gostiln. Seveda bi bilo nesmiselno zahte- vati sedaj na Ptujsk' gori obno- vo vseh gostiln, ki so s-lužile oredvsem «i»»3epotnikom — turi- stov ni toliko vendar pa je en primeren gostinski oVat več kot potreben. V Maišperku Dričakujeio vo- livci od bodočega občinskega ljudskeaa odbora otvoritev m^n- ze za družb'>no prehrano, saj se relff \'r"=+s us1užb'=>*^cev podjetij, Ljudske milice in uči- teljev nima kje hranitL PcHe§ tega pričaicujejo tudi hitrejši tempo v izgradnji stanovanj in obratov za uslužnostne dejavno- sti, saj v kraju ni pekarne, me- šarije, krojaške, čevljarske, fri- zerske in drugih delavnic, ki so predpogoj za višjo življenjsko ra- ven ljudi. Kmetje v Majšperku in Seater- žah se zelo zanimajo za meliora- cijo Dravinjske doline in »Čre- tova na Pragerskem {»lju, ker je tu zemlja zaradi podt^ne vode zelo zamočvirjena in iz leta v leto nesposobnejša za kmetijsko obdelavo. Veliko zanimanja so na zborih volivcev pokazali kmet- je tudi pogojem za najemanje kreditov za pospeševanje kmetij- stva. Predvsem pa ljudi žulijo dav- ki — sedanji in predvideni za naslednje leto, takse na vozove, gozdna tf&ksa. popravilo krajev- nih cest in mostov itd. V zvezi z davčnim vprašanjem ljudje najbolj kritizirajo nettrejen kata- ster, vsled česar nekateri kme- tovalci plačujejo občutno višji davek kot bi ga sicer — če bi bil kataster urejen. Naš Haložan preprosto ne more razumet", zakaj mora plačevati takso od voza, ko mu voz ne shi- ži kot poseben vir dohodkov, pač pa zato, da si z njim vozi leto in zimo vodo — nemalokrat tudi Iz po eno uro in še več oddaljene grabe. Poleg tega si še nekajkrat na leto pripelje tisto svojo rev- ščino, ki jo pridela na svojih bornih njivicah. ZDRAVSTVENO STAN,TE VOLIVCEV Na žetalskem področju je v mesecu septembru 15 dni delo- vala zdravstvena ekipa CHZ iz Ljubljane, ki je zdravstveno pre- gledala slehernega prebivalca in pri tem ugotovrla visok odstotek golšavosti, na splošno pa izredno slabe zdravstvene in higienske razmere, ter veliko gospodarsko in kulturno zaostalost tega pre- dela. rK*lhranjenost in visok od- stotek duševne z^iostalost" po- sebno pri r^"oc''h so biU (Konec na 3. strani) V nedeljo, 13. oktobra 1 957, ob 10. uri Ptujčani in okoličani na veliko zborovanje ki bo na Titovem trgu v Ptuju! - Na zborovanju bo govoril tovariš dr. Jože Potrč. - V primeru slabega vremena bo zborovanje v TItnui ri«/nrnni stran 2 PTUJSKI TEDNIK VTTJJ, 11. OKTOBRA 1957 Obč. LO bi morali nadzirali preskrbo z ozimnico Smo v času. ko se med potroš- niki vedno več govori o ozimnici, o trgovinah s kmetijskimi pri- delki pa tudi o cenah kmetijskim pridelkom. Iz teh razgovorov po- trošnikov pa lahko povzamemo, da s preskrbo s krompirjem ni ravno preveč težav, pač pa da je prav zaskrbljujoče vprašanje sadja za zimo. Pri tem se ne bi spuščali v vprašanje, kako bo s sadjem šele spomladi, če so že sedaj v času sezone težave, pač bi raje vprašali trgovsko mrežo, kako misli zadovoljiti potrošnike s sadjem, čeprav ga na domočem trgu ni dovolj. Smatramo, da tudi občinskemu ljudskemu odboru ni vseeno, kako bo s preskrbo in kako bodo podjetja za preskrbo mest in industrijskih centrov od- pravljala začetne hibe. Kot že rečeno s preskrbo s krompirjem ni težav in v od- kupni in maloprodajni ceni ni prevelike razlike (5 din), pač pa je bolj pereče vprašanje s pre- skrbo jabolk. Prvič jih ni dovolj drugič pa tudi cene niso preveč ugodne za potrošnika. Že septem- bra so KZ plačevale jabolka po 30 din in več in jih tudi temu [)nmemo drago prodajajo. Sedaj oktobra se stanje ni spremenilo v korist potrošnika. Ljudje se sprašujejo, ali naj pristanejo na vsako ceno, ki jo bo postavil pro- dajalec, ali pa se naj podjetja pobrigajo za dovoz sadja iz kra- jev, kjer je tega dovolj. V splošnem lahko rečemo, da plačujejo potrošniki v Ptuju kme- tijske pridelke skoraj tako viso- ko kot njihovi vrstniki v Mari- boru. Kmetovalci zatrjujejo, da dobijo kmetijske pridelke v Ma- riboru skoraj toliko plačane kot v Ptuju. Ta enakost v cenah se opaža predvsem v odkupni ceni stročjega fižola (16 do 18 din), paradižnikov (10 do 12 din), če- bule (25 do 28 din), zelja ao do 15 din), jabolk (25 do 28 din) in jajc, ki so po isti ceni v Ma- riboru kot v Ptuju. Drugače pa je s prodajno ceno; razlika zna- ša od 5 do 30 din. Največja je razlika pri grozdju, hruškah, ja- bolkah, zelju in paradižniku. Grozdje so plačevali ponekod po 70 dinarjev, prodajalo pa se je od 80 do 100 dinarjev. Jabolka so stala pri pridelovalcu po 28 dinarjev. Potrošniki pa so jih pla- čevali po 35 do 50 din. Te razli- ke kažejo, da so nekatera prodaj- na podjetja prisiljena vzdrževati previsoko maržo in da to sili po- trošnike, da morajo drago plače- vati ozimnice. Upajmo, da bodo tudi potroš- niki v Ptuju prišli do svojih ozimnic in da se bodo zanje po- brigala tudi podjetja, kot to de- lajo podjetja v industrijskih cen- trih, ki olajšajo svojim ljudem preskrbo z ozimnico z nakupom te pri kmetijskih zadrugah in s prevozom z lastnimi kamioni. Teh nekaj ugotovitev potrošni- kov je zapisanih v dobri veri, da bodo o razpravah potrošnikov mi- slili pri KZ in drugih odkupnih podjetjih pa tudi na občinskem ljudskem odboru, ki mu je goto- vo na tem, da si bodo njegovi občani prihranili pomladanske skrbi in težave z nakupom žive- ža, ki je sedaj laže dosegljiv. Bučnic bo dovolj za novi pridelek olja? S Polenšaka Na Polenšaku je zadnje čase postalo bolj živahno kot je bilo poprej; saj se vedno sestajajo čla- ni SZDL in ostale organizacije. V nedeljo, 22. septembra, smo imeli zbor volivcev in smo predlagali kandidate za volitve v občinski ljudski odbor. Udeležba na zboru je bila res zadovoljiva. Na zbor je prišel tov. Čoki Dušan, sekretar Obč. K. ZKS Gorišnica in tov. Do- naj, tajnik Občinskega ljudskega odbora Gorišnica. Volivci so zahtevali, da bi naj občina Gorišnica imela boljšo po- vezavo s Polenšakom, kakor je to bilo poprej z Juršinci. Tov. sekretar je to obljubil ter priznal dolžnost, da se sestankov !"'eležuje zastopnik Občinskega ljudskega odbora in Občinskega odbora SZDL. V nedeljo, 29. septembra, pa smo imeli zbor volivcev za občin- ski zbor proizvajalcev. Obi^ je bil zadovoljiv in so v zbor proiz- vajalcev volivci predlagali dobre in napredne kandidate. Po konča- nem zboru volivcev je imela Kme- tijska zadruga Polenšak polletni občni zbor. Iz poročila tov. pred- sednika je razvidno, da zadruga. četudi ima ime kmetijska, to ni, ker se bavi samo s trgovino, ne pa s kmetijstvom. Zadnje čase opa- žamo tudi neko navijanje cen n. pr. umetnim gnojilom in zaščit- nim sredstvom, pri čemer se po- slovodkinja izgovarja, da je cene določila knjigovodkinja. Zadruž- niki so to kritizirali in želeli, da bi se naj v bodoče stvar popra- vila. Ob koncu je knjigovodkinja poročala o dobičku, ki znaša v prvem polletju cca. 42.000 din. Ali bodo železničar|i v Ptuju imeli svojo obratno ambulanto? Direkcija državnih železnic v Ljubljani namerava še letos usta- noviti Železniško obratno ambu- lanto v E*tuju na željo železničar- jev, ki bodo z lastno delovno silo uredili ambulantne prostore in z lastnimi sfedstvi nabavili opremo za ambulanto. Z delom bodo pričeli takoj, ko jim bo Občinski ljudski odbor Ptuj iz- stavil pritrditveno odločbo za ustanovitev take ambulante. Želja železničarjev po ustano- vitvi Železniške obratne ambulante v Ptuju je že starejšega datuma, vendar so tudi pri tem težave glede na manjkajoče zdravnike in kaže, da. je to tudi oviralo Občin- ski ljudski odbor Ptuj, da ni mo- gel že prej izdati pritrditvene od- ločbe Direkcija državnih železnic v Ljubljani upa, da bo Občinski ljudski odbor Ptuj sedaj ugodil njeni prošnji in da bo lahko pri- stopil k uresničenju načrta. V Grajeni želijo imeti osemenjevalno postajo v Grajeni namerava kmetijska zadruga Ptuj na pobudo Veteri- narske bolnišnice v Ptuju urediti osemenjevalno postajo, ki jo zelo pogrešajo in si jo tudi želijo ži- vinorejci iz okolice Grajene. Uresničitev te zamisH pa za KZ F^uj ni lahka. V Grajeni ni lahko najti primernih prostorov. Pri po- svetovanju upravnega odbora KZ Ptuj s ptujskimi veterinarji je obveljalo mnenje, da bi bilo naj- bolje v Grajeni zgraditi provizo- rij za osemenjevalno postajo in da bi bilo zanj najugodnejše mesto blizu stavbe krajevne pisarne, kjer ima kmetijska zadruga v na- jem skladišče in garažo. Pri tem pa se začnejo težave. Na krajev- nem uradu v Grajeni nasprotuje- jo taki rešitvi problema z uteme- ljitvijo, da gre za privatno zgrad- bo in da tam ne bi kazalo ureje- vati osemenjevalne postaje. PZ se je obrnila na urad za gospodarske in komunalne zade- ve pri Občinskem ljudskem odbo- ru Ptuj, ki bi ji naj pomagal iz težav z intervencijo pri krajev- nem uradu v Grajeni in z ogle- dom na licu mesta, ko bodo ob- činski gradbeni strokovnjaki dali svoje mnenje o primernosti pred- loga o mestu postaje. Pacienti in številke v čakalnici Zdravstvenega do- ma v Ptuju je mogoče dnevno sli- šati pripombe čakajočih, zakaj nf mogoče v Ptuju tako urediti zdravstvene službe, kot je to ure- jeno n. pr. v Mariboru, Celju in drugje, kjer razdelijo dnevno šte- vilke pacientom, kolikor jih bo pač zdravnik v določenem času svoje ordinacije lahko sprejel. Dosedanja praksa komolčarstva in stiske pred vrati ordinacije pač ne more vzdržati v nedogled, saj ob njej nima evidence nad čaka- jočimi niti zdravnik niti čakajoči ne vedo, če in kdaj bodo prišli na vrsto. Ravno ta negotovost vzbu- ja največ nemirne krvi in razno- vrstnih kritik. Javnosti je znano, da je po na- ših tovarnah, obratih, ustanov.ah in zavodih vedno več uslužben- cev, ki so prej ali slej ob raznih obolenjih in nesrečah potrebni zdravniške pomoči, znano pa jim je tudi, da imajo naši zdravniki, ki jih je še vedno premalo, po- dnevi in ponoči še preveč dela, zato pa bi jim bilo nujno potreb- no promet s pacienti tako uredi- ti, da jim bo laže in da ne bodo morali poslušati stalnih očitkov o protekcionaštvu, poznanstvu in podobnem. Upajmo, da bodo v ptujskeni Zdravstvenem domu upoštevali tozadevne izkušnje iz drugih mest in da bodo uvideli, da je mogoče tudi v Ptuju napraviti nekaj, če- sar doslej nismo storili, čeprav si tega pacienti že dolgo želijo. Ali so zeilitotre staršev UPEA¥IČCI9£? O razmerah na vitomarški šoli (o pomanjkanju učnih moči, o stanju šolske stavbe) je bilo že pisanja, mnogo razpravljanja in kritiziranja. Toda stvar se kljub temu doslej še ni premaknila z mrtve točke. Kljub splošnemu pomanjkanju učiteljev so le redki primeri, kjer bi pri 9 oddelkih (230 učen- cev) bile na šoli le 3 učne moči. Ne samo, da so učitelji preko- merno obremenjeni. Človek se sprašuje, kako bo z znanjem učencev, ki obiskujejo vsak drugi dan pouk (4 oddelki) ali pa sploh, ne (1 razred). Stvar zase je šol- ska stavba s podrtim dimnikom in luknjasto streho. Pri takšnih razmerah je bilo preteklo nedeljo, roditeljski sestanek. Obisk ni bil ravno hvale vreden, vendar zelo živahen; starši so se proti navadi zelo oglašali k dis- kusiji. Značilno za naše ljudi je, da kadar gre za njihove pravice, kadar se čutijo zapostavljene, po- kažejo takšno odločnost in samo- iniciativnost, kot bi je od njih sicer ne pričakovali. To se je po- kazalo, kot že večkrat, tudi to- krat. Odločno so zahtevali, naj se ukrene vse, da šola dobi še vsaj eno učno moč in da bodo njihovi otroci imeli redno vsak dan pouk. Ne morejo razumeti, da veljajo Vitomarci za tako slab kraj, ka- mor noče' noben učitelj. Kar hi- tro so ugotovili, da je še mnogo slabših krajev kot so Vitomarci, s slabšimi življenjskimi pogoji za učitelje, vendar je stanje gle- de števila učiteljev mnogo boljše. Pri d skusi ji o popravilu šole so starši enotno vztrajali na sta- lišču, naj se dimnik in streha po- pravita čimprej, nameravana ostala popravila šole, ki so v na- črtu pri ObLO, pa naj se ne iz- vajajo, ker bi bilo škoda denarja za popravilo skoraj stoletne stav- be, ki še zdaleč ne odgovarja na- čelom nove šole. Starši se skli- cujejo na obljubo bivšega pred- sednika ptujskega okraja, da se bo v bližnji prihodnosti gradila v kraju nova šola, katere po- trebo je posebna komisija tudi utemeljila. Izjavili so. da od te zahteve ne odstopijo. Na sestanku je bil sprejet sklep o ustanovitvi šolske kuhi- nje. Starši so bili pripravljeni prispevati denarno in materialno. Ta sestanek je bil menda prav primer roditeljskega sestanka, na katerem se je razvijala ži- vadna diskusija. T. Z. VsRlfkdiščenfe KROIVIPIRJA Tudi v najugodnejših letih ni- kakor ni priporočljivo, da sprav- ljamo krompir z njive naravnost v klet. V rasti je krompir skoraj povsod napadla krompirjeva ple- sen (Phytophotora), katere klice povzročajo že za časa zorenja gnitje gomoljev. Veliko škodo pa gnitje gomoljev lahko povzroči v skladišču (kleti ali zasipnici). Zadnji teden, ko smo krompir v glavnem spravljali, smo imeli lepo in suho vreme in je bila ne- varnost okužbe gomoljev po kli- cah plesni zmanjšana. Nikakor pa si ne domišljamo, da gomolji v skladišču ne bodo gnili. Možnost« za okužbo so bile kljub temu še velike. Deževje v sredini septem- bra je brez dvoma spralo klice v zemljo. Posebno na težjih zemlji- nah so vsled vlage imele klice ugodne pogoje za življenje. Pri izkopu navadno ranimo gomolje. Na ranjenih gomoljih, pa tudi na prezgodaj izkopanih gomoljih, kjer se koža še lušči, se naselijo klice plesni in opravljajo z isto naglico svoje škodljivo delo ka- kor prej na krompirjevki. Razum- ljivo je, da bo po naših kmečkih načinih takoj vskladiščen in še neohlajen krompir pričel na veli- ko gniti. Pred vskladiščenjem preberimo krompir! Nevarnost, da tt nam pričel krompir na veliko gniti, je letos velika. Zato počakajmo s skladi- .ščenjem v klet ali v zasipnice vsaj še do srede meseca oktobra. Preden bomo spravili gomolje t klet aH v zasipnico, jih moramo brezpogojno prebrati in odstra- niti od njih prst ter vse poškodo- vane in nagnite gomolje. Zaen- krat nasujemo gomolje na sked- nju ali v suhi lopi v neprevisoki plasti, da se ohladijo in osušijo. Proti sredini meseca pričnemo s prebiranjem, pri katerem posebej odberimo gomolje za seme. Za seme so pripravni gomolji s 4 do 7 cm premera na najširši strani. Gomoljev od sort oz. njiv, ki so bile močno napadene po plesni, ne puščajmo za seme, temveč si raje za prihodnjo pomlad oskrbimo Zdravo in rodovitno seme. Ribici priprauifaja Ribiško društvo Ptuj se pri- pravlja na ribiško veselico s sre- čolovom, na katerem bo glavni dobitek 10 kg težek sulc ali šču- ka, kakor ho pač pokazala sreča pri lovu glavnega dobitka. Veselica z ribiško pojedino in njej primernimi pijačami bo v soboto, 2. novembra 1957, zvečer v Narodnem domu. Vse družbene organizacije va- bimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«. Pisar- niški uslužbenci vseh vrst jo bo- do nujno potrebovali za izboljša- nje svojega dela. Zahtevajte pro- spekt pri upravi, Ljubljana, Go- sposka ulica 12. Priprave za novo haseije V BUDINI Stanovanjska zadruga »Gradi dom« v Ptuju je predložila urba- nističnemu svetu občine Ptuj idej- ni načrt parceliranja travniških parcel okoli bivše Kasperjeve hiše v Budini med Ormoško cesto in cesto Brstje, ker je že veliko in- teresentov, ki bi radi gradili dru- žinske hiše na tem terenu. Inte- resenti so predvsem delavci iz ptujskih tovarn in obratov. S tem bi nastalo v neposredni bližini mesta četrto delavsko-nameščen- sko naselje, kot so naselja Štuki, ob Krambergerjevi poti in ob Ma- riborski cesti. Pri tem novem na- selju bi graditelji posnemali gra- ditelje stanovanjskih hiš v Celju in Trbovljah, kjer uporabljajo name- sto opeke druge pomožne mate- riale. S tem bi v večji meri od- padla dosedanja praksa graditve družinskih hiš iz ilovice. Uporabi slednjega materiala se v Ptuju gradbena inšpekcija vedno bolj upira in kaže, da bo »butanje« v Ptuju le še stvar preteklosti. Upravni odbor stanovanjske za- druge »Gradi dom« Ptuj vztraja VREME za čas od 11. do 20 .oktobra Okrog 11. ali okrog 14. okto- bra (morda tudi obakrat) pada- vine z neurji in močnimi ohla- ditvami, sneg skoraj do nižin. Zate^m suho, večinoma jasno vreme z jutranjimi meglami. Sprva hladna jutra s slano, po- zneje postopno topleje. na tem," da bodo hiše ob Ormoški cesti grajene izključno iz opeke, dočim bodo lahko hiše ob cesti v Brstje iz nadomestnega materiala kot ga že uporabljajo v večji meri v Celju in Trbovljah V sredini zazidalnega prostora med Ormoško cesto in cesto v Brstje je zadruga »Gradi dom« predvidela prostor za otroško igri- šče, ker ne bi kazalo .srednjega prostora razdeliti samo za vrtove ob hišah. Pred kratkim sta bila dana v podrobno raapravo še dva osnut- ka zakonov, in sicer osnutek za- kona o davkih ter zakon o uprav- nih taksah. V naslednjem se bomo na krat- ko seznanili z osnutkom zakona o davkih oziroma z značilnimi razlikami od dosedanjih predpi- sov. Osnutek zakona o davkih ofese- ga več vrst davkov, in sicer: 1. dohodnino, 2. davek na tujo de- lovno silo, 3. zemljarino, 4. pro- metni davek, 5. davek na dedi- ščine in darla, 6. davek na pre- moženja, 7. občinsko dohodnino in*8. posebni krajevni pri5n3evek. Osnutek pa obsega razen tega še predpise o prisilni izterjavi dav- kov. V tem osnutku obravnavana snov je bila do sedaj predpisana v uredbi o dohodnini, zemljarlni, prometnem davku, v uredbi o davku Iz delovnega razmerja oseb v službi pri organih tajfh držav in mednarodnih organiza- cijah v .Jugoslaviji, v tiredbi o prisilni izterlavi davkov, v te- meljnem zakonu o družbenem orisnevku in da\'kih, v zakonu o davkti na dediščine fn darila v zakonu o davku r>d dohodkov od avtorskih pravic in o skladu za pospeševanje kulturnih dejavno- sti ter v temeljnem zakonu o ob- činski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku. Obravnava- na pa so tudi razna določila iz drugih odredb in celo iz zako- nov o družbenih planih. Novost novega zakona pa so nekatere nove davčne vrste, kot sc davek na premoženje Ln občinska do- hodnina. Iz tega vidimo, da je namen novega zakona o davkih pred- vsem ta, da se naš davčni sistem uredi z enotnimi zakonskimi predpisi, ki naj bi imeli trajnej- šo veljavo in ki naj bi kar naj- bolj ustrezali sedanjim pogojem davčne politike. Osnutek zakona še ne ureja celotne sedanje davčne zakono- daje in bo treba torej še na- prej predpisovati z uredbami in odloki Zveznega Izvršnega sveta in drtjgih organov tisto davčno materijo, ki vpliva na vsa'koletno davčno politiko, kot so na pri- mer davčne stopnje dohodnine, tarifa prometnega davka itd. Določila o dohodnini Po tem osnutku se deli dohod- nina na dohodnino od kmetij- stva. dohodnino od samostojnih poklicev, dohodnine od premože- nja in premoženjskih pravic, na davek od dohodkov cd avtorskih pravic ter na davek od dohodkov iz delovnega razmerja. Dohodnina po gornjih oblikah se obračunava za vsako obliko posebej t. j. neodvisno od davč- nih osnov in davčnih stopenj po drugih oblikah, kljub temu pa ostanejo davčne stopnje tudi v bodoče progresivne. Dohodnino od kmetijstva plača lastnik ali pa uživalec zemljišča, in sicer tudi tedaj, če ga daje v zakup. Zakupnik zemlje plača v tem primeru od takih dohod- kov dohodnino od samostojnih poklicev. Davčna osnova za to obliko dohodnine je kakor sedaj katastrs/ki dohodek, novost pa je v tem. da se sešteva v eno davč- no osnovo katastrski dohodek na območju okraja, kjer je bi- vališče davčnega zavezanca ter katastrski dohodek na območju vsakega drugega okraja posebej in ne več katastr. tudi za promet z nepremičnina- mi, kar je v osnutku novost ali pa pKjmota, ker so sedaj stopnje davka od prenosa nepremičn-n progresivne (od 5—30 ®/o). Drug' predpisi glede tega davka niso bistveno menjani, pač pa so v osnutku nekoliko drugače ure- jeni. Predpisi o davku na dediščine in darila so zelo obširni, vendar v njih ni nikakih posebnih spre- memb. Davek na premoženje ima v osnutku en sam člen. S tem dav- kom bo obdavčeno premoženje, od katerega se sedaj plačujejo takse kot na primer vozovi, mil- ni, mlatilnice itd., ter morda še kako drugo premoženje, kajti taksa od takega premoženja, ki se sedaj sicer pobira, ni v okvi- ru pojma taks. Občinska dohodnina Občins-ko dohodnino bodo sme- le uvest občine zato, da dobijo sredstva za komunalne gospo- darske. zdravstvene. socialne, kulturne, prosvetne in druge po- trebe. Ta dohodnina bo torej do- hodek občinskih proračunov in skladov. Davčni zavezanci tega davka bodo osebe, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva, dohod- nino od samostojnih poklicev ter dohodnino od premoženja m pre- PTUJ, 11. OKTOBRA 1957 PTUJSKI TEDNIH Stran » Majhen neznaten predmet, s 58 cm premera, ki so ga Sovjeti v petek izstrelili v vesoljstvo, bo imel, vsaj tako kaže, na politiko v svetu zeio močan vpliv. Najprej se bo to pokazalo na Generalni skupščini, kjer so začeli razpravo o razorožitvi. Do nedavnega Ame- rikanci niso hoteli odstopiti niti za ped. sedaj pa opazovalci v OZN že predvidevajo, da bodo Ameri- kanci svoja stališča do razoro- žitve spremenili. To sklepamo lah- ko tudi po tem, da so bili takoj pripravljeni razgovarjati se s Sov- jeti o kontroli nad sateliti in o kontroli nad medcelinskimi iz- strelki. Na tem področju so jih Sovjeti prehiteli in sedaj so voljni voditi prijateljske razgovore. Ka- ko se bo zadeva izteklai, bomo vi- deli v nekaj dneh. Na mednarodnih toriščih se še nekako pomenijo, zato pa je kriza francoske vlade že prava kriza, nad katero so kritični celo sami Francozi, ki so »padcev« vlad va- jeni. Po desetih dneh je že drugi kandidat za predsedniško mesto dvignil roke in odstopil. Do krize je prišlo zaradi Alžira in notra- njih problemov Francije, pred- vsem zaradi finančnega in gospo_- darskega položaja. Da bi vsaj del- no ublažili položaj, nameravajo prihodnji mesec razpisati notranje posojilo, s katerim bi krili prora- čunske primanjkljaje. Primanjku- je jim 900 milijard frankov. Voj- ne so drage, devalacija franka pa tudi ni šala. Da vojna v Alžiru ni šala, vidi- mo po tem, da je v prvem tednu oktobra obležalo na bojišču 1200 Alžircev in Francozov. Spor se Je še bolj zapletel, ker so Francozi postavili na tuniški meji električ- ne žice. Na vsak način bi radi uničili odporniško gibanje in po- tem bi velikodušno razpravljali o novem statutu. V Italiji sta bila dva dogodka, ki sta pospešila politično življer nje. Demokristjani so hoteli na vsak način onemogočiti komuni- stično republiko San Marino in v tej nameri so tudi uspeli. Komu- nisti so prepustili oblast demo- kristjanom. Druga zadeva pa se je zgodila okrog vinogradniškega problema. Demokristjani so v teii primeru pristali na zahteve osta- lih strank, ki bi rade uredile vi- nogradniški problem. Zaradi zem- ljiških odnosov, velikih davkov in konkurence, so malim vinograd- nikom s sedanjo politiko onemo- gočili življenje. Svetovni politični problemi, ki so že več mesecev pretresali svet. so v tem tednu odstopili mesto vprašanjem razorožitve, satelit'^, mednarodni jedrski agenciji, ki zaseda na Dunaju, in drugim pro- blemom. Kaže, da je ameriška po- litika na Bližnjem vzhodu dožive- la polom, zato oa sta se zaCen bosti Turčija in Sirija. Morda to nova poteza v politiki na Bliž njem vzhodu. Turčija je doslei stala ob strani, tembolj pa so bil^ v ospredju Jordan. Oman, Ira-^ Sirija in druge dežele. Najmočneje pa se je odrazii rpliv prvega zemeljskega sate'it" na razpoloženje med Amerikanci Svojo vlado in kongres so obto zevali, da so krivi za neuspehe n" znanstvenem področju. Med dru- gim so zahtevali, da ustanovilo Dosebno ministrstvo za znanost, kajti le centralistično vodenj'^ znanstvenih poskusov bo omogo- čilo usnehe. Eno je pač jasno, da so vojne v obdobju satelitov in medc^^lin- skih izstrelkov nesmiselne. Zato je izjava maršala Tita o tem pro- blemu naletela v svetu na močar odmev. Že tretje leto praznujemo v okviru mednarodne organizacije UNESCO (Organizacija ZxN za pro- sveto, znanost in kulturo) — te- den muzejev, ki ima namen mu- zeje čimbolj približati široki jav- nosti in mladini, kar je prosvetna naloga muzejev, in poglobiti znan- stveno delo muzeja, kar je inter- na naloga muzejev. Prosvetni pomen muzejskega tedna Za zunanjo manifestacijo mu- zejskega dela, naj bi v tednu mu- zejev našli muzeji nove oblike posredovanja razstavljenega gra- diva obiskovalcem, predvsem šol- ski mladini. Tako je teden muze- jev ob(;nem teden pedagoške po- globitve muzejskega dela. Ker pa je za nove pedagoške metode muzejskega razstavljanja in podajanja potrebno več denar- nih sredstev, je naš muzej opu- stil misel, da bi v letošnjem te- dnu priredil kakšno posebno raz- stavo, čeprav ima na razpolago zato veliko gradiva, ovira pa je zaenkrat še ena, ki jo bomo po- zneje omenili. — Vabljeni pa so vsi šolski otroci na brezplačen ogled muzeja v tem tednu. Pri- pravili pa jim bomo po tednu muzeja malo presenečenje, ki pa mora zaenkrat ostati tajno. Boriska razstava »O gestapovskih ječah na Borlu« bo otvorjena v tednu muzejev Naloga muzejskega tedna je, da muzeji NO in oddelki NOB budijo s posebnimi prireditvami spomine Ob tednu muzejev v Ptuju od 5. do 13. t m. na dogodke iz narodnoosvobodil- ne borbe. Naš muzej je s finančno pomočjo Okr. odbora zveze bcir- cev NOV v Ptuju začel letos spo- mladi s pripravljalnimi deli za ureditev razstave »O nemških na- cističnih zaporih na gradu Borlu« in jo bo dovršil s finančno pomo- čjo Okr. odbora Zveze borcev NOV v Mariboru za zaključek te- dna muzejev 13. oktobra 1957 na Borlu. S to razstavo Imnio počastili spomin na težko pot našega na- roda v borbi za osvoboditev p»od fašistično okupacrijo. Razstava bo ostala priča zloči- nov nemškega nacizma nad našim ljudstvom in neustrašenosti na- šega ljudstva, ki ni klonilo p>od fašističnim nasiljem, ampak je do konca pogumno nadaljevalo borbo za osvoboditev. Za uvod k razstavi o zaporih — bo na Borlu orisana tudi fevdalna zgodovina gradu. Teden muzejev naj bo tudi kile k reševanju perečih muzejskih vprašonj Tudi muzeji imajo pereča vpra- šanja, ki sicer ne pomenijo zdrav- stvene in gospodarske problema- tike, vendar pa znanost in družbo postavljajo včasih pred težko od- govornost. Mogoče je malo muzejev, ki bi že dve leti morali odlašati s tako perečim problemom, kakor ravno naš ptujski muzej. Že tretje leto namreč teče, odkar je muzej vskladiščil v za- boje predmete iz staroslovanske- ga grobišča na ptujskem gradu, ki so bili razstavljeni v pritličnih prostorih ptujskega gradu. Te prostore je preuredil za na- rodopisno zbirko, dobil pa je za- gotovilo, da bo izseljena mizar- ska delavnica v muzejski stavbi bivše dominikanske cerkve — v katero bomo namestili skladišče in uredili na novo razstavo staro- slovanske zbirke. Zagotovilo pa ni držalo. Tretje leto prihajajo šolske ekskurzije, da bi si ogledale kul- turo naših prednikov. Tretje leto jih zavračamo, češ da čakamo, kdaj bo sodišče našlo pravno pot, da bo privatni mizar preuredil za delavnico prostore, ki mu jih po- nujajo, zato, da bomo lahko spet razstavili najdragocenejšo staro- siovensko zbirko v Sloveniji. Pri vsem tem je muzejska uprava še posebno zaskrbljena, kajti vskladiščeni predmeti so v nevarnosti, da razpadejo! — saj niso izolirani na zračnem mestu in ne morejo biti redno negovani! Odgovornost do tega perečega problema ohranitve starosloven- skih predmetov pred propadom in prav tako vskladiščenih drob- nih rimskih predmetov — postaja iz dneva v dan večja! Ali ne bi ravno muzejski teden dal pobudo, da bi to vprašanje rešili še to jesen? Še ves mesec oktober je primeren za adaptacijo novih prostorov v minoritskih go- spodarskih poslopjih za mizarsko delavnico! Popravimo, kar se je zavestno ali nezavestno zagrešilo z odla- šanjem rešitve tega problema v znanstvenem in prosvetnem po- gledu in izselimo v druge prosto- re delavnico, ki s svojim obrato- vanjem poleg naštetega, škoduje tudi eni najmonumentalnejši in najstarejši stavbi našega mesta, nekdanji dominikanski cerkvi, v kateri obratuje v I. nadstropju na tleh, ki nimajo ne železobetonske konstrukcije, ne obokane podlage! Če bo za muzejski teden v Ptu- ju rešeno vprašanje izselitve mi- zarske delavnice iz muzejske stavbe — bo to največji uspeh muzejskega tedna! V. R. Kako se pripravljamo na volitve v Lešju (Nadaljevanje s 1. strani) sprva nezaupljivi, potem pa zelo hvaležni, da se jih je nekdo spomnil. Samo se bojijo, da bo ostalo samo pri ugotovitvah. Na &plo.šno so prebivalci iz tega področja (Žetale, Kočice, Dobri- na, Čermožiše in Nadole), ki so za časa narodno osvobodilne voj- ne bili vsaj 98 odstotno na strani partizanskih borcev, katerim je bila sleherna hiša na stežaj od- prta in so z njimi delili tudi po- .slednji krompir v oblicah, danes nekako zagrenjeni in nas kaj ra- di pozdravijo z besedami: »Po- znate in najdete nas samo ob vo- litvah. pri izterjavi davkov in ob Dozivu na orožne vaje, drugoče ,se pa nikdo ne spomni na nas. Nikdo ne vidi. da nimamo elek- trike, da enkrat tedensko bere- mo časopis, da naši otroci hodijo po 2 uri daleč v šq]o, f>otem pa bi hoteli, da bi mi bili napred- ni, kulturni in prosvetljeni ljudje in najzavednejši Jugoslovani.« Res je, v te kraje ne prihaja luč prosvete. Daleč so od radia in dnevnega časopisja — katere- oa se jim tudi ne sp'ača imeti, ker nimajo poštne dostave — še- le v nedeljo — ko grejo v cer- kev, dobijo svoj časopis, navad- no »Kmečki glas« ali »Ptujsk tednik« v roke in tega prebira v naslednjih nočeh pri petrolejki vsa družina od naslova do ma- lih oglasov, pa še sosedom ga je \/časih treba posoditi. Šola je da- leč in še ta je tesna za vedno večje število otrok in ne more nuditi otrokom vsega tistega, kar bi morala, ker so učitelji pre- obremenjeni in vsled tega nerad: ostajajo v kraju. ZAOSTALOST NEKATERIH PREDELOV Žetale in njihove obrobne va- sice so samo primer, kako živi naš haloški človek, vendar v .teh svojih problemih v naši občini niso osamljene. Kateri partizan ne pozna prijaznega Bolfenka, Janškega vrha, Dolene, Starega grada (Sv. Ane), Plajnsko in Si- teža, ter krajev okrog Stoperc, kjer je bil borec s peterokrako zvezdo vedno dobrodošel. Ti ljud- je so resnično zaslužili, da jih odtrgamo od njihove zaostalosti, da dobijo tisto mesto v naši družbi, ki ga imajo gospodarsko in kulturno naprednejši kraji — ki so imeli to srečo, da ležijo ob prometnih zvezah, ki so oloio v svet, kjer se utrip življenja bi- stveno razlikuje od utripa življe- nja v Halozah. Občinski ljudski odbor se sicer trudi, da nekako uredi nenormal- no življenje haloškega človeka, vendar ima za to premalo sred- stev. Skoro polovica občinskega proračuna gre za socialne dajatve in za zdravljenje bolezni, katere stroške plačuje po uredbi obči- na. Sicer pa občinski ljudski od- bor mnogo pričakuje od novega zakona o delitvi celotnega dohod- ka. V takih razmerah je delo po- litičnih in ostalih organizacij zel - otožkočen. Zelo težko je ljudi v gospodarsko in kulturno zaostalih razmerah prepričati o prednostih socializma, ko pa je le-ta za te ljudi zelo oddaljen pojem in se jim kaže samo v nepopularni obliki t. j. v obliki davkov in taks. Tudi sedaj je bilo potrebno mno- go prepričevanja, da so ljudje razumeli pomembnost volitev in od svojih svobodno izbranih kan- didatov upravičeno pričakujejo rešitev tistih problemov, ki so jih iznesli na zborih volivcev. PRIDOBITVE JE TREBA PRIZNATI Z druge strani pa naši ljudje zelo neradi priznajo tiste prido- bitve, ki jim jih socializem že daje t. j. pridobitve, od katerih ima tudi haloški človek nepo- sredne koristi. Kdo se je pred vojno spomnil na človeka — po- trebnega zdravniške nege, če ta ni bi! sposoben plačila? Danes daje naša občina dober del pro- računskih sredstev samo za zdrav- ljenje plačila nezmožnih. Zdrav- ljenje porodnic, otrok do 3 let starosti, vse nalezljive in akutne bolezni kot so TBC, rak in spol- ne bolezni, vse to se plača z družbenimi sredstvi in ravno teh bolezni je v naši občini nič ko- liko. Na prste bi lahko prešteli tiste prebivalce naše občine, ki so pred vojno prišli dalje od osnovno-šolske izobrazbe. Danes je s pomočjo sistema štipendi- ranja in podpor v vseh mogočih oblikah omogočeno lepemu šte- vilu našega mladega naraščaja, da obiskujejo razne strokovne in srednje šole, nekateri pa že tudi višje šole. Vsem mladim ljudem — za starejše je naravno prepo- zno — je danes omogočeno — in tu Haloze niso izvzete, da posta- nejo ravnopravni in koristni čla- ni naše družbe. Za nedeljo, dne 13. oktobra pri- reja občinski odbor SZDL veliko predvolilno zborovanje v domu »Svobode« v Majšperku. To zbo- rovanje bi naj bilo nekak zaklju- ček naše volilne kampanje. Na zborovanje bo prišel tudi naš pri- ljubljeni zvezni ljudski poslanec dr. Jože Potrč iz Ljubljane, ka- terega naši ljudje zelo radi po- slušajo. Povabili smo tudi repub- liškega poslanca tov. Tramšeka in druge vidne javne delavce. Tega dne bomo imeli tudi po- svetovanje vseh kandidatov, da se spoznajo z likom, pravicami in dolžnostmi, ki jih ima ljudski odbornik do svojih volivcev, SM Na vsakih 10 kandidatov po 1 kandidatinja v ptujski občini (Nadaljevanje s 1. strani) ci, Simon Solina, Markovci 71, Konrad Bezjak, Markovci 61 in Jožef Petrovič, Nova vas 83, Dragica Murkovič, Domava 104 in Franc Franjkovič, Dornava 19; Milan Lacko, Nova vas 43 in Anton Urek, Mestni vrh 30, Franc Tašner, Ločič 14, Jožef Kramar, Biš in Franc Rojko, Bišečki vrh 52, Franc Pihler, Jirševci 24, Alojz Arnuš, Rogoz- nica 16 in Anton Horvat, Kicar, Janez Sok, Vintarovci 3 in Franc Potrč, Strmec 3, Janko Marinič, Desternik 10 in Franc Zagoršek, Zg. Velovlak, Martin Slodnjak, Bodkovci in Boris Kaučič, Juršinci 11, Avgust Spendel, Grajena 7 in Ivan Kampl, Krčevina 79; Jožef Mu- zek, Kungota 48 in Jakob Pal, Slovenja vas 20, Inž. Stanko Tonejc, Kidričevo, Anton Ko- kol, Njiverce 11 in Anton Strucl, Kungota 32, Mirko Kirbiš. Zg. fiajaina ttt, reiuu oicijucj., Hajdina 51, Stanko Cebej, Dra- ženci in Jurij Cestnik, Zg. Haj- dina 88; Franc Terbulec, Skorba 12, Franc Mlakar, Skorba 17 in Franc Zupanič, Sp. Hajdina 58. Občinska volilna komisija razpošilja te dni po volilnih enotah objave kandidatur na modrih tiskovinah, ki bodo na- biti na vidnih mestih. Sledeče dni bodo po volilnih enotah volilna zborovanja, ki se jih bodo udeleževali kandidati in bodo tudi na njih kandidati razpravljali z volivci. Na zbo- rih volivcev so pri izbiri kandi- datov bili navzoči in so sodelo- vali politični aktivisti, predvo- lilnih zborov pa se bodo ude- ležili tudi kandidati, ki bodo od- govarjali na vprašanja. Vse kaže, da bodo predvolil- na zborovanja številno obiska- na. VJ. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 11. do 13. oktobra ital. film »DEKLE Z REKE«, od 15. do 17. oktobra ameriški film »NE BODO MI VERJELI«. KINO MAKOLE predvaja od 12. do 13. oktobra norv. film »NA GLADKI PO- VRŠINI«. KINO MAJŠPERK predvaja od 12. do 13. cdctobra amer. film »STRAH«. KINO MURETINCI predvaja od 12. do 13. oktobra meh. film »RIO ESCONDIDO«, KINO DORNAVA predvaja od 12. do 13. oktobra angleški film »MELBA«. KINO »VREDNOST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 13. oktobra angleški film »VZPON NA EVEREST«. KINO VIDEM PRI PTUJU predvaja od 12. do 13. oktobra italijanski film »SANJALA SEM O RAJU«. NEDELJA. 13. OKTOBRA 6.00—7.00 Vesel nedeljski jutranji zdrav (spoied domačih napevov) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnentega sporeda. 7.13 Reklame: 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Športna reportaža. 845 Ju- tro na Dunaju (melodije Johanna Sttavs- sa). 8.45 Mladinska radijska igra — Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka (poti, Ci- ril Metodovega drevoreda, Gre- gorčičevega drevoreda, Kramber- gerjeve poti, Levstikove poti. Ljutomerske ceste, Trubarjeve ulice, Volkmerjeve ulice in 2ni- daričeve ulice. Volilna enota štev. 2 ima štiri volišča. Na prvem volišču pri SKAZA Petru, Trg svobode štev. 4 v Ptuju, volijo volivci s Trga svo- bode, Krempljeve in Aškerčeve ulice. Na drugerh volišču v Narodnem domu v Vošnjakovi ulici štev. 5 v Etuju, volijo volivci mesta Ptu- ja iz Jadranske ln Vošnjakove ulice ter Vrazovega trga. Na tretjem volišču v Glasbeni šoli na Hrvatskem trgu v Ptuju volijo volivci mesta Ptuja iz Can- karjeve ulice. Dravske ulice. Hrvatskega trga, Muršičeve ulice in Cvetkovega trga. Na četrtem volišču v Domu JLA v Ptuju, Prešernova ulica, volijo volivci mesta Ptuja iz Ca- fove ulice. Grajske ulice. Muzej- skega trga, z grada. Na hribu in iz Prešernove ulice. Volilna enota štev. 3 ima dve volišči. Na prvem volišču v Železničar- skem domu v Ptuju, na Ormoški cesti, volijo volivci mesta Ptuja z Masarykove ceste. Nove ceste. Na tratah. Na pristanu, Ormoški cesti, Rajšpovi ulici, Rogozniški cesti in Zrinjsko-Frankopanski ulici. Na drugem volišču pri KUHAR Antonu v Budini štev. 39 volijo volivci iz vasi Budina in Brstje. Volilna enota štev.' 4 ima dve volišči. Na prvem volišču v dvorani SZDL Zg. Breg na Zadružnem trgu volijo volivci z Mariborske ceste. Ob Studenčnici, z Mlinske ceste, Zadružnega trga. Rogaške ceste. Ob Dravi, Na Obrežju, s Poljske ceste, z Zagrebške ceste do železnega mostu, iz Spolena- kove ulice in Ob železnici. Na drugem volišču v KZ Tur- nišče volijo volivci z Zagrebške ceste od železnega mostu naprej, z Draženske ceste. Mejne ceste, s ceste Na postajo in s Selške ceste. Volilna enota štev. 5 ima tri volišča Na , prvem volišču, v Domu SZDL na Vičavi, volijo volivci iz vasi Vičava in Orešje. Na drugem volišču, pri KRIŽE Dušanu v Štukih, volijo volivci iz Krčevine pri Ptuju, Štukov in Novega naselja ter Rajčeve ulice štev. 11, 11 a, 13 in 15. Na volišču v Ljudskem vrtu volijo volivci iz Rabeljčje vasi. Volilna enota štev. 6 ima dve volišči. Na volišču v Prosvetni dvorani v Zg. Hajdini volijo volivci iz Zg. Hajdine. Na volišču pri KAMPL Janezu v Dražencih štev. 67 volijo voliv- ci iz Draženc. Volilna enota štev. 7 ima dve volišči. Na volišču pri ANTONIČ Jože- fu v Sp. Hajdini štev. 77 volijo volivci iz Sp. Hajdine. Na volišču v šoli Hajdina volijo volivci iz Skorbe. Volilna enota štev. 8 ima tri volišča. Na volišču v menzi v Kidriče- vem volijo volivci iz Kidričevega. Na volišču pri PODGORŠEK Mirku v Njivercih štev. 19 volijo volivci iz Njiverc. Na volišču pri MLAKAR Jože- tu v Kungoti štev. 13 volijo vo- livci iz Kungote. Volilna enota štev. 9 ima tri volišča. Na volišču v KZ Slovenja vas volijo volivci iz Slovenje vasi. Na volišču pri KAJZERSBER- GER Ivanu v Gerečji vssi štev. 28 volijo volivci iz Gerečje vas.. Na volišču pri BRODNJAK Jožefu, v Hajdošah, volijo voliv- ci iz Hajdoš. Volilna enota štev. 10. ima tri volišča. Na prvem volišču pri ČRNKO Vinku v Krčevini pri Vurberku štev. 26, volijo volivci iz vasi Krčevina pri Vurberku od štev. 14 do 69 m 123 do 150. Na drugem volišču pri KOLA- RIČ Francu v Grajenščaku štev. 13, volijo volivci Iz vasi Grajen- ščak od hišne štev. 6 do 78 in od hišne številke 99 do 100 in vo- livci iz vasi Krčevina pri V. od hišne številke 1 do 13. Na tretjem volišču v pisarni Krajevnega urada v Grajeni, vo- lijo volivci iz vasi Grajena, v va- si Grajenščak od štev. 79 do 98 in od štev. 1 do 5 ter volivci iz vasi Krčevina pri V. od hi^ne številke 70 do 122. Volilna enota štev. 11 Ima tri volišča. Na prvem volišču v Zadružnem domu v Novi vasi pri Ptuju, vo- lijo volivci iz vasi Nova vas. Na drugem volišču v gostilni Vinarske zadruge na Mestnem vrhu, volijo volivci z Mestnega vrha od štev. 1 do 70. Na tretjem volišču pri PETEK Janku na Mestem vrhu štev. 101, volijo volivci iz vasi Mestni vrh od štev. 71 do 122. Volilna enota štev. 12 ima dve volišči. Na prvem volišču v Zadruž- nem domu v Novi vasi pri Ptuju, voliio volivci iz vasi Rogoznica in Žabiak. Na drugem volišču v zgradbi bivšega Krajevnega ljudskega odbora v Kicarju. volijo volivci iz vasi Kicar. Volilna enota štev. 13 ima dve volišči. Na prvem volišču pri KOLARIČ Mariji v Spuhlji- štev. 13, volijo volivci iz vasi Spuhlje. Na drugem volišču pri KORO- ŠEC Jožefu v Zabovcih 40, volijo volivci iz vasi Zabovci, Volilna enota štev. 14 ima tri volišča. Na prvem volišču pri KORE- NJAK Mihaelu v Podvincih štev. 14, volijo volivci iz vasi Podvin- ci. Na drugem volišču pri TOBLAS Mirku v Pacinju štev. 2, volijo volivci iz vasi Pacinje. Na tretjem volišču pri LENART Jožefu v Sp. Velovlaku 30, voli- jo volivci iz vasi Sp. Velovlak. Volilna enota štev. 15 ima dve volišči. Na prvem volišču v šoli v Mar- kovcih volijo volivci iz vasi Mar- kovci. Na drugem volišču pri KOST.A- NJ^IVEC Alojzu v Novi vasi 46, volijo volivci iz vasi Nova vas pri Markovcih. Volilna enota štev. 16 ima eno volišče, ki bo v šoli Dornava. Na tem volišču volijo vsi volivci te volilne enote. Volilna enota štev. 16 ima eno volišče. Na tem volišču volijo vsi vo- livci te volilne skupine. Volilna enota štev. 17 ima tri volišča Na prvem volišču v šoli Tr- novska vas, volijo volivci iz vasi Trnovska vas in Ločič. Na drugem volišču pri PUK- ŠIČ Feliksu v Bišu štev. 12, vo- lijo volivci iz vasi Biš in Sovjak. Na tretjem volišču pri ROJKO Francu v Bišečkem vrhu štev. 52 volijo volivci iz vasi Bišečki vrh, Črmlja in Črmljenšak. Volilna enota štev. 18 ima tri volišča. Na prvem volišču na Kmetij- ske zadružnem gospodarstvu Placar-Vurberk v Placarju, volijo volivci iz vasi Janeževci in Pla- car. Na drugem volišču ori BEZ- JAK Mariji v Jiršovcih štev. 55, volijo volivci iz vasi Jiršovci in Gomile. Na tretjem volišču pri MAHO- RIČ Janezu v Derstelji štev. 4, volijo volivci iz vasi Derstelja. Volilna enota štev. 19 ima dve volišči. Na prvem volišču v pisarni Krajevnega urada Destemik, volijo volivci iz vasi Desternik- Zasadi, Vintarovci in Janežovsk: vrh. Na drugem volišču pri ORNIK Martinu v Trnovskem vrhu štev. 53, volijo volivci iz vasi Trnovski vrh-Strmec. Volilna enota štev. 20 im.i pet volišč. Na prvem volišču pri PIHLER .Alojzu v Levajncih štev. 1, vo- lijo volivci IZ vasi Levanjci in De- smci- Na drugem volišču pri KO- i Gr.EK Francu v Zg. Velovlaku ; štev. 6, volijo volivci iz vasi Zg. ' Velovlak. ' Na tretjem volišču pri CVET- ' KO Alojzu v Svetincih štev. 9, J volijo volivci iz vasi Svetinci in | Gomil ci. Na četrtem volišču pri HOR- VAT Mariji v Ločkem vrhu štev. 42, volijo volivci iz vasi Ločki vrh. Na petem volišču pri ARNUŠ Janku v Etoliču štev. 41, voUjo volivci iz vasi Dolič. Volilna enota štev. 21 ima tri volišča. Na prvem volišču v šoli Juršin- ci, volijo volivci iz vasi Juršinci in Rotman. Na drugem volišču pri ŠTEBIH Antonu v Sakušaku štev. 79, vo- lijo volivci iz vasi Sakušak. Na tretjem volišču pri VER- ŠIČ Antonu v Botkovcih štev. 5. volijo volivci iz vasi Botkovci in Senčak. Volilna enota štev, 22 ima tri volišča. Na volišču pri LEBERNJAK Francu v Gaberniku štev. 5, vo- lijo volivci iz Gabernika in Most- Na volišču pri CEIH Ivanu v Grlincih štev. 23, volijo volivci iz Dragoviča, Grlinc in Gradiša- ka. Na volišču pri PLOHL .Antonu na Kukavi štev. 45, volijo volivci iz Kuka ve. Volilna enota štev. 23 ima tri voli.šča. Na volišču v šoli Vitomarci, vo- lijo volivci iz Vitomarc. , Na volišču pri ČUČEK Ivanu v Hvaletincih štev. 5, volijo volivci iz Hvaletinc in Rjave. Na volišču pri DRUZOVIČ Stan- ku v Derbetincih 47, volijo vo- livci iz Derbetinc in Andrenc. VoUlna enota štev. 24 ima tri volišča. Na volišču pri LOVREC .Aloj- zu v Slavščini štev. 56, volijo vo- livci iz Slavščine in Gibine. Na volišču pri ŠPRINZER Fran- : cu v Smolincih štev. 47, volijo' volivci iz Smolinc. Na volišču pri BRUMEN Fran- cu v Zagorcih štev. 4, volijo vo- livci iz Zagorc. i Volilna enota štev. 25 ima šest' volišč. Na volišču v šoli Leskovec, vo- ; lijo volivci iz Zg. Leskovca. Be- rinjaka in Male Vamice. Na volišču pri TOPOLOVEC Andreju v Trdobojcih štev. 30, volijo volivci iz Trdobojc. Na volišču pri TOPOLOVEC Jakobu v Veliki Vamici štev. 11, volijo volivci iz Velike Varnice od hišne številke 1 do 25. Na volišču pri CAFUTA Mi- haelu v Veliki Varnici štev. 53, volijo volivci iz Velike Varnice od številke 26 do 116. Na volišču pri FOŠNARIČ Mar- | tinu v Gradiščah štev. 22, volijo a volivci iz Gradišča. | Na volišču pri ZEMLJIČ Mar- j tinu v Skorišnjaku štev. 22, vo- ^ lijo volivci iz Skorišnjaka. Volilna enota štev. 26 ima šest volišč. Na prvem volišču pri MERC Jakobu v Sp. Leskovcu 22, volijo volivci iz vasi Sp. Leskovec. Na drugem volišču pri ARNUS Francu v Velikem Okiču št, 17. volijo volivci iz vasi Veliki Okič od štev. 1 do 34. Na tretjem volišču pri EMER- ŠlC Jakobu v Velikem Okiču št. 50, volijo volivci iz vasi Ve- liki Okič od št. 35 do 50 in Mali Okič Na četrtem volišču pri MLA- KAR Mihaelu v Belavšeku 36, volijo volivci iz vasi BelavSek. Na petem volišču pri MERC Jožefu v Repišču št. 23, volijo volivci iz vasi Repišče. Na šestem volišču pri MERC Janezu v Strmcu št. 52, volijo volivci iz vasi Strmec. Volilna enota št. 27 ima dve volišči. Na prvem volišču v šoli v Vidmu, volijo volivci iz vasi Videm in Šturmovci. « Na drugem volišču, pri LAH Janezu v Pobrežju št. 95, volijo volivci iz vasi Pobrežje. Volilna enota št. 28 ima tri volišča. Na prvem volišču pri CAFU- TA Jožefu v Sovičah št. 4, vo- lijo volivci iz vasi Vareja, So- viče in Dravci. Na drugem volišču na Kme- tijskem gospodarstvu v Dra- vinjskem vrhu št. 29 volijo vo- livci iz vasi Dravinjski vrh. Na tretjem volišču v zgradbi Kmetijskega gospodarstva na Maiskem vrhu (Kastner) volijo volivci iz vasi Majski vrh in "" ivibstava. Volilna enota št. 29 ima dve volišči. Na prvem volišču pri TURK Francu v Lancovi vasi št. 34, volijo volivci iz Lancove vasi. Na drugem volišču v gostilni KZ Tržeč št. 1, volijo volivci iz vasi Tržeč in Jurovci. Volilna enota št. 30 ima dve volišči. Na prvem volišču v Osnovni šoli na Selah, volijo volivci iz vasi Sela, Barislavci in Trnovci. Na drugem volišču pri MU- ZERLIN Francu v Zg. Pristavi št. 5, volijo volivci iz vasi Po- povci in Zg. Pristava. Volilna enota št. 31 ima štiri volišča. Na prvem volišču pri TRA- FELA Mariji v Sp. Gruškovju št. 5, volijo volivci iz Sp. Gru- škovja od št. 1 do 23. Na drugem volišču pri FOS- NARIC Matevžu v Gruškovju št. 52, volijo volivci iz vasi Zg. Gruškovje od št. 24 do 118. Na tretjem volišču pri PER- NEK Matevžu v Ložini št. 8, volijo volivci iz vasi Ložina. Na četrtem volišču v Osnovni šoli Podlehnik, volijo volivci, iz vasi Sedlašek. Volilna enota št. 32 ima dve volišči. Na prvem volišču v pisarni Krajevnega urada Podlehnik, volijo volivci iz vasi Podleh- nik. Na drugem volišču na Kme- tijskem gospodarstvu v Gore: št. 16, v.olijo volivci iz vasi Gorca in Dežno. Volilna enota št. 33 ima štiri volišča. Na prvem volišču pri HAB- JANIC Jožefu v Zaklu št. 19, volijo volivci iz vasi Zakl, Koz- minci in Stanošina. Na drugem volišču v osnovni šoli Rodni vrh, volijo volivci iz vasi Rodni vrh. Na tretjem volišču pri VE- CERIC Antonu v Strajni 28, volijo volivci iz vasi Strajna. Na četrtem volišču pri VAU- POTIC Jožefu v Jablovcu št. 32, volijo volivci iz vasi Jablovec. Volilna enota št. 34 ima dvoje volišč. Na prvem volišču v nižji gimnaziji v Lovrencu na Dr. p., volijo volivci iz vasi Lovrenc na Dr. p. Na drugem volišču v gasil- ske mdomu v Apačah volijo vo- livci iz vasi Apače. Volilna enota št. 35 ima pet volišč. Na prvem volišču pri .TURIC Janezu v Pleteriah št. 11, volijo volivci iz vasi Pleterje od hišne štev. 1 do 30. Na drugem voli.^ču pri OSEL Alojzu v Pleterjah št. 6P, volijo volivci iz vasi Pleterje od hišne štev. 31 do 76. Na tretjem volišču, pri FRAS Antonu v Mihovcih št. 27, volijo v-ilivci iz vasi Mihovce. Na četrtem vrlišču pri VED Antonu v Dragonji vasi št. 30, volijo volivci iz vasi Dra- gonja vas. Na petem volišču pri MED- VED Stanku v Zupečji vasi št. 46, volijo volivci iz vasi Zupeč- ja vas. Volilna enota št. 36 ima štiri volišča. Na prvem volišču v dvorani množičnih organizacij v Cirkov- cah, volijo volivci iz vasi Cir- kovce. Na drugem volišču pri MED- VED Jožefu v Zg. Jablanah št. 10, volijo volivci iz vasi Zg. Ja- blane. Na tretjem volišču pri FRAN- GES Štefanu, v Sp. Jablanah, volijo volivci iz vasi Sp. Ja- blane. Na četrtem volišču pri KLA- SINC Jakobu v Starošincih 27, volijo volivci iz vasi Starošinci. Volilna enota št. 37 ima tri volila. Na prvem volišču v gasilskem domu v Sikolah volijo volivci iz vasi Sikole. Na drugem volišču pri LAH Jožefu v Pongercili št. 8, volijo volivci iz vasi Pon.:;erce. Na tretjem volLšču pri DO- LENC Ivanu v Stražgonjci 35, volijo volivci iz Stražgonjc. V Ptuju, dne 8. oktobra 1957. Predsednik Viktor Knez Tov. Branko Rudolf |e predaval v Ptuju ' V sredo, 9. oktobra t. 1. zve- čer je predaval v IHuju v dvo- rani obč. komiteja ZKS tov. Branko Rudolf, profesor iz Ma- ribora o vplivu zmagovite okto- brske revolucije pod vodstvom velikega Lenina na politični, gospodarski in kulturni razvoj v Sovjetski zvezi i n drugod po svetu. V iinenu navzočih ga je po- zdravil sekretar obč. komiteja ZKS Ptuj tov. Ivan Kranjčič, v Sovjetski zvezi in dinigod po končanem predavanju. »»TeJinogr^dnje« in ptuj- ski novi most Naše bralce bi morali sezna- niti, da sta za novi ptujski most čez Dravo gotova že oba obalna nosilca in da bodo za dan dva gotovi tudi obalni stebri-opor- niki. Začela so se že tudi dela za nosilec na levi strani Dravine struge. _Dela na obali se bolj nemoteno odvijajo kot dela v strugi, ker se stanje vode stal- no spreminja. Na desni obali Drave pa je na gradbišču pri- pravljena vrsta raznih opažnih teles, ki bodo potrebna pri na- daljni graditvi mostu. Zani- mivo pri delih »Tehnogradenj« pa je to, da na stavbišču ni vi- deti veliko delavcev in vendar dela naglo napredujejo. V veliko pomoč je graditeljem na stav- bišču postavljena cementarna s tremi velikimi silosi za prod, cement in vodo ter velik žerjav, ki prenaša večje količine be- tonske mešanice čez razmeroma široko strugo Drave na levo obalo, kjer betonirajo. Stalno je pri delavcih tehnično vod- stvo gradnje. Doslej pri delih ni bilo bistvenih poškodb, tako da lahko rgčemo, da je dobilo grad- njo ptujskega mostu v roke pod- jetje z dobrimi delavci in do- brim tehničnim vodstvom. Lahko celo pričakujemo, da bo most gotov pred določenim ro- kom in da bo tega vse ptujsko prebivalstvo izredno veselo. Želimo graditeljem na.šega no- vega mostu tudi v nadalje na- predek in upajmo, da jim šs dolgo ne bo nagajalo neprijetno jesensko vreme. Dokler ne bomo imeli hote!cf, noi horio v redu vsoj naše ciostiins Glavna skrb ptujskega občin- skega sveta za turizem in go- stinstvo ostane stanje ptujskih gostišč in nočišč zlasti glede na nove predpise o higienskem iz- boljšanju gostišč. Dokler se Ptuj ne bo mogel postaviti z novim hotelom, o katerem se že v Ptuju na raznih sejah in tudi neuradnih razgovorih ču- jejo dobri obeti, se bomo pač morali zadovoljiti s tem, kar imamo, zlasti če bomo vsaj ob- stoječa gostišča in nočišča tako uredili, da se bodo gostje v njih udobno počutili. Na seji sveta, ki je bil v to- rek, 8. oktobra t. 1., je bilo uvo- doma govora tudi o ugodni tu- ristični dejavnosti tekom letoš- njega leta, ko je obiskalo Ptuj okrog 6900 domačih in nad 320 tujih turistov, ki so se čudili lepotam ptujske okolice in ptuj- skim zgodovinskim zanimivo- stim, njihovo zadrževanje v I^uju pa je dalo Svetu za turi- zem in gostinstvo pa tudi gosti- ščem samim veliko pobudo za bodoče izboljšanje. Kar se sled- njih tiče, je seveda veliko od- visno od uslužbencev gostišč in od njihove sposobnosti, preda- no.':;« poklicu in znajdljlvosti, nekaj pa tudi od gostov in nji- hove zahtevnosti v kraju, ki je znan po dobrem vinskem pri- delku, gostoljubnosti in seveda tudi svojevrstni skromnosti, ki jo turisti opažajo na vsakem koraku. 'O podrti ograji na vznožju gradu v Ptuju ne bo več pri- tožb, ker so dela v teku, žal pa še marsikateri turist vzbuja spomine na svoječasno dobro idoče gostišče »Novi svet« izpod gradu v Ptuju, kjer so točili prvovrstno vinsko kapljico in ob vsakem času postregli z bo- gato izbiro jestvin. Sedaj marsi- kdo oboje pogreša. Ko so svojčas člani Vinogradniške zadruge odobrili kredit za ureditev go- stišča »Novi svet« in za nad- zidavo stanovanj nad tem go- stiščem, so bili prepričani, da bodo s tem koristili vsem, ki bodo obiskali Ptuj, sedaj pa so ti prostori velikokrat prazni in je temu primeren tudi finančni efekt. Sloveča gostilna pri »Ro- ziki« kaže dobro voljo, vendar žal pri svojih tesnih prostorih in 9 (devetih) mizah ne more nadoknaditi, kar je drugje zgubljeno. Zato bo morala ši- lom prilik spremeniti nekdanje kegljišče v prostor za goste, da bo imela tri gostinske prostore, poleti pa Se vrt. Prav tako bo kmalu urejen »Ljudski vrt«, ki ga je potrebno urediti na ljubo prebivalcev Ptuja, ki radi za- hajajo v Ljud.godbo, češ da bo 12 let potoval s kolesom. Do- slej potuje že deset let, če bo zdržal še dve leti. bo prejel 20 tisoč dolarjev. V minulih letih je potoval pK? ZD.^. Panami. Avstra- liji in delu Evrope. Vse kaže, da bo stavo dobil. K zadnjemu kole- su ima privezano prikoUco, na kateri vozi vse, kar potrebuje, vzdržuje pa se s priložnostnim delom. Diamantno zobovje Pariški zlatar Armand Claire izdeluje umetno zobovje za Ab- dullaha Zevina, jemenskega šej- ka. Arabski vojvoda je naročil umetno zobovje, v katerem bo vsak zob okrašen z diamantom. Da bo res vse v redu, sta zlatar- ju priskočila na pomoč dva zo- barja. Za dobro voljo FANT IN DEKLE Drago: »Ali sem prvi, ki vas je poljubil ?« Dekle: »Kaj sem tako nerod- na?« prazen zrak Vera: »Vsi moški so zame pra- zen zrak.« Dušan: »Ali se nič ne bojiš, da bi ti večno menjavanje zraka, ne škodovalo?« HUDE BOLEČINE Zobozdravnik: »Zakaj tako vpijete? Saj se vašega zoba ni- sem še niti dotaknili!« Pacient: »Stojite mi na kurjem očesu!« ribniška Dva Ribničana prodajata po Ljubljani lesene žlice. Čez čas se srečata. Pa vpraša prvi: »Kako ti gre?« »Kakor bolniku. Vsaki dve uri eno žlico,« se odreže drugi. PLEŠAST DED »Otroci, ali se tudi jaz lahko igram z vami?« vpraša čisto ple- šasti ded svoje vnuke. »Ne, dedek,« reče Mihec. »Mi se igramo Indijance, ti si pa že skalpiran.« v gimnaziji Profesor: »Kot je videti, vam dela moje vprašanje težave?« Dijak: »Vprašanje ne, pač pa odgovor.« MAŠČEVANJE »Ta zlodjevi Fortunat v šestem nadstropju vsak dan sam sebi piše priporočeno pismo že dve leti,« potoži poštar, »in samo za- to, ker mu nisem hotel dati hče- re za ženo.« V BOLNIŠNICI Primarij medicincem: »Oglejte si pri tej bolnici zabuhel obraz, iz- buljene oče. napet obraz in tum- past nos.« Bolnica jezno: »No. no. tudi vi menda niste vzor lepote!« ce znajo skrbi plavati »Ti. zakaj pa toliko piješ?« »Da utopim, skrbi.« »Pa pomaga?« »Ne; moje skrbi znajo menda plavati.« raztresenost Književnik Djura Jakšič je bil večkrat zelo raztresen. Med po- govorom je mislil na kaj povsem drugega, zato ni vedel, o čem se je govorilo. Nekoč se je pogovadjal z ne- ko igralko. Medtem ko mu je ona govorila razne stvari, je bil on v mislih povsem odsoten in na kon- cu ni vedel, kaj vse mu je pra- vila. Da bi malo popravil slab vtis, ki ga je napravil s svojo odsot- nostjo od predmeta razgovora, je vprašal igralko: »Ali mi niste pripovedovali, da ste snoči nastopili v gledališču? »Ne, nisem. Sinoči sem šla ta- koj po večerji v poseljol« »Res, pa ste imeli kaj velik obisk?« K- v času vladanja švedske kra- ljice Kristine je v Angliji izbruh- nil upor, v katerem so uporniki Ujeli kralja Karla in ga obsodili na smrt. Ko so kraljici Kristini povedali, da so Angleži svojemu vladarju odsekali glavo, je samo skomignila z rameni in dejala: »Ne zamerim jim tega. Saj Ka- rel s svojo glavo ni vedel kaj početi.« * Lepa gospa, katere mož je bil hudo bolan, je vprašala znanega pisatelja Shawa: »Kaj mislite, mojster? Ali je kaj upanja?« »Hm,« je odgovoril neusmiljeni humorist, »to je odvisno od tega. kaj upate.« Na vaški cerkvi je puščala stre- ha. Ko jo je krovec na prošnjo župnika popravil, mu je župnik — še predno je predložil račun — rekel; »No, hvala lepa in bog pla- čaj !« »Kar vi mi plačajte, potem pa se sami z bogom zmenite za oo- vračilo, saj se menda vsak dan menite z njim,« je dejal krovec Misli velikih mož Nič ni tako smešnega kot po- zabljivi lažnivec. Tisti, ki se posluži laži, se vse- kakor ne zaveda, kako težko bre- me si s tem naloži na rame. Za- kaj da bi mu laž uspela, jo mora podpreti še z mnogimi novim' lažmi. Nikoli ne verjemite večernim odločitvam. Odločitev odložite za zjutraj. Verjetno bo vaše mne- nje zjutraj precej različno od ti- stega zvečer, ko je nanj vplivala tudi utrujenost. Večerne misli so vedno bolj črnoglede, jutranje pa vedre in sproščene. Najbolj okrutne laži se navadno zrečejo molče. KAKO OZIMIMO ZELENJAD Lepi jesenski dnevi so nadvse primerni za pospravljanje vrtnih pridelkov. Vse kar nam je osta- lo še na gredah, bomo shranile za zimo. Najprimernejša shram- ba za vrtne pridelke je suha, zračna in svetla klet, ki jo pred vskladiščenjem sveže prebelimo in zažvepljamo, tako da nekaj žlic žvepla stresemo na žareče oglje. Endivijo spravljamo vedno le v suhem vremenu, sicer bo pr - čela gniti. Rastline izpulimo s koreninami vred in jih zasadimo v suh pesek ali suho zemljo v klet. Repo in podzemeljsko ko- lerabo očistimo prsti, odrežemo liste in jo r>olož;mo na deske na tleh. Še boljša podlaga je pesek ali zemlja. Na podoben način spravimo tud' gomoljesto z^Ag- no. Korenček, peteršilj in listna- to zeleno vsadimo v zabojček. Prvima dvema odrežemo liste 4 do 5 cm nad glavo, zeleni pa 20 centimetrov Srce mora ostati nepoškodovano. Vse zunanje oru- menele liste odtrgamo. Korenje naložimo v zabojčke v več pla- steh. vme«; pa nasujmo sloje pr- sti. Zabojčke postavimo na sve- tel in zračen prostor, ki ima vsaj 10 stopinj Celzija. Pri nižji tem- peraturi listi le počasi odganja- jo. Skrbeti moramo tudi za pri- merno vlago in večkrat zalivati. Ne preveč, ker sicer koreni ra-di splesnijo in zgnijejo. Na podoben način ozimimo tudi radič, ven- dar zahteva ta več toplote, vsaj 15 stopinj Celzija, in pa temen prostor. Pesa je od vseh korenčnic naj- bolj občutljiva in se najslabše ohrani. Prostor, kjer jo shrani- mo, naj bo hladen in ne sme ime- ti več kot —2 do O stopinj Cel- zija. Le tako se bo pesa obdrža- la do pomladi. Zelje ozimimo najlaže. Pop>ol- noma razvite trde glave postavi- mo s kocenom vred v pesek ali v zemljo drugo poleg druge, lah- ko pa kocen odrežemo in zloži- mo glave na polico. Na ta na- čin se drži zelje ali ohrovt le do februarja, sicer pa ga pri toplo- ti 1 do 3 stopinj Celzija obdr- žimo do marca. Najbolje se drži zelje v zasipnici, kjer ga naloži- mo s kocenom v zrak. Pozno ze- lje pustimo jeseni čim dalje na vrtu. JEZIK S KARFIJOLO (hladna plošča) Za pet oseb: 1 svinjski jezik, 2 manjši cvetači, vrela voda, sol, 2 jajci, nekaj kislih gobic, zelen peteršilj. majoneza (1 rumenjak. 1 žlica olja, 1 žlička kisa. 1 žl;č- ka gorčice. 1 kuhan beljak, malo zelenega peteršilja. sol. p>oper). Nekolike prekajen svinjski je- zik skuhamo do mehkega, ga olupimo in zrežemo na rezine. Cvetačin cvet skuhamo v slanem kropu, odcs^dimo in ohladimo. Trdo kuhano jajce olupimo in zrežemo na krhlje. Za majonezo rumenjak penasto vmešamo In med mešanjem po kapljicah pri- livamo olje. Ko dobro naraste, prilijemo kis. dodamo gorčico, drobno sesekljan zelen peteršilj in beljak, sol in poper. Vse sku- paj dobro zmešamo.' V sredo ser- virnega krožnika oKUsno razvr- stimo rezine jezika, ob straneh zložimo cvetačne cvetke in jih p>olijemo z majonezo, robove pa okrasimo z gobicami in zelenim peteršiljem. NECsUJMO KOŽO Z DEŽEVNICO Parna kopel, napravljena iz deževnice, odpre m očisti vse pore in po.cpešuje kroženje krvi. ZA MASTNO KOŽO vzamemo kozarec deževnice in jo pomeša- mo s sokom ene limone. S tan- ko tkanino ali vato si to teko- čino namažemo na obraz in pu- stimo, da se posuši. Čez eno uro si obraz umijemo zopet z dežev- nico. SUHO KOŽO vsak večer oči- stimo z zmesjo ene žlice dežev- nice, 1 žlice svežega surovega mleka in 1 žlice kumarčne vode. OVELO KOŽO OSVEŽIMO, če v tri četrt litra deževnice kuhamo pest na drobno zrezanih ajb^še- vih (slezovih) korenin tako dol- go. da ostane le četrt litra te- kočine. Ko se malo ohladi, pri- mešamo še žlico medu in žlico škroba in oboje dobro premeša- mo. S to zmesjo namažemo obraz, čez pol ure ga umijemo z deževno vodo. NORMALNO KOŽO negujemo z deževnico, v kateri smo namakali vrečico finih pšeničnih otrobov približno eno uro. Tekočino pre- cedimo skoz; gosto krpo. Na krožnik vlijemo nekoliko te vo- de in j! primešamo še 2 kaplji benzola. S to zmesjo si namoči- mo obraz, predno gremo spat. Snaženje stropa, sten, vrat in oken Pred pometanjem stropa in sten ovijemo omelo oziroma me- tlo z mehko krpo, potem pa z njo nalahno vlečemo vedno v ;sto smer. Tako odstranimo prah in pajčevine in jih ne razmaže- mo. Če opravljamo to delo z elek- tričnim sesalnikom, pritrdimo mehko ščetko in ne pritiskamo. Stene z oljnatim opleskom umijen z rahlo milnico ali z razredčenimi detergenti (na pri- mer peril. ego, rio, plavi rad on ipd.), jih splaknemo s čisto vodo in osvetlimo s suho, mehko kr- po. Nikakor ne uporabljajmo močnih pralnih praškov, vima ipd. Enako snažimo vrata in okenske okvire. Šipe lepo očistimo z vodo, ka- teri smo prilili malo gorilnega špirita ali petroleja (na 1 liter vode 1 žlico). Ne umivajmo jih takrat, kadar jih obseva sonce. Tudi sidol je dobro čistilo. Oči- ščene šipe osušimo in osvetlimo s časopisnim papirjem ali z je- lenovo kožo, za katero se dobe tudi pri nas kdaj pa kdaj cene- ni nadomestki, na primer tako imenovane V krpe. Z njimi lahko pomivamo, brišemo in poliramo šipe in oljnati oplesk. Neprijeten vonj iz vrčev in steklenic odpravimo, če natrese- mo vanje oglja. stran 6 PTUJSKI TEDNIK VTTJJ, 11. OKTOBRA 1957 Ocenjevalna vožnja 2A PRVENSTVO LRS 1957 Avto-moto društvo Ptuj priredi v nedc.ljo, dne 15. X t. 1., ocenje- vaino — terensko vožnji »skozi Haloze« za prvenstvo LKi. n. ka- terem lahko sodelujejo vsa mo- torna kolesa, rolerji in mopedi Pravico nastopa imajo vsi člani ANfD, JLA in l.M, ki se prijavijo v določenem roku. Propa je dolga v skupni dolžini 107 km in teče skozi najlepše kraje naših Haloz. Proga je razde- ljena na štiri etape. Prva etapa teče iz Ptuja—Majšperk—Roga- tec—2cta!e in je dolga 37 km. Druga etapa, ki je dolga 40 km, teče iz Žetal—Podlehnik—Lesko- vec—Turški vrh—Ormož. Tretja etapa, ki je dolga 24 km, teče iz Ormoža v Ptuj. Kot zadnja etapa in najtežja je terenska preizkuš- nja vseh motornih vozil, razen mopedov v dolžini 6 km. na progi Ptuj — Mestni vrh — Krčevina — Ptuj. Vsak tekmovalec se bo moral držati časa — povprečnih brzin, ki so določene v pKJsebnem pravil- niku, in za prezgoden ali prepo- zen prihod na cilj, bo tekmovalec dobil kazenske točke. Vsakemu tekmovalcu se bodo štele slabe točke iz kontrol posameznih etap, posebej kazenske točke na teren- ski vožnji, zamude pri startu ali pa na okvari vozila. Tekmovalec, ki bo imel v svoji skupini naj- manj kazenskih točk, postane zmagovalec skupine. Vsak posa- mezni zmagovalec bo sprejel po- kal, najboljši ptujski udeleženec pa še enega. Start in cilj ocenje- valne vožnje bo ob 9. uri na Trgu mladinskih delovnih tffigad. Opozarjamo prebivalce vasi, sko- zi katere vodi določena proga za ocenjevalno vožnjo, da pazijo na otroke, da ne bi prišlo do kakšne nesreče in da ne bi ovirali voženj. ŠE: iBNKRAT Mnogo je bilo že napisanega o incidentu, ki se je pripetil na prvenstveni nogometni tekmi med Kladivarjem in Aluminijem, ko je igralec Kuret napadel sodnika. Igralec Kuret je vsekakor na- pravil nepopravljiv prekršek, za Icaterega nima nobenega opravi- č-lla. Moramo pa športno javnost seznaniti tudi z ostalim delom igre. Na istem igrišču je že en- krat napadla sodnika pu!bl:ata, zato je bilo zaprto in tega se je sodnik iz Varaždina tudi dobro zavedal, ko je sodil očitno v ko- rist Kladivarja. To je iMrišlo naj- bolj do izraza v 39. minuti prve- ga polčasa, ko je desni branilec Kladivarja zrušil levo krilo Alu- minija tako surovo, da je v ve- likem loku padel po tleh. Ko je hotel vstati, ga je isti igralec še enkrat zrušil. Sodnik ni zapiskal, čeprav bi moral dosoditi enajst- metrovko. Iz neznanja tega ni propustil temveč iz bojazni pred občinstvom. Ker je bilo več takih propustov je s tem delno poma- gal Kladivarju do premoči na te- renu. Tov. Kuzma, ki je podpisan v članku »Večera« je upravičeno pohvalil sodnika, ki Kla-divarju ni napravil nobene škode. V drugem polčasu je kazal Alu- minij večjo zbranost, včasih celo rahlo premoč. Po 55. minuti, ko iek tudi igralca Kladivarja in ga kaznova- la po obstoječih pravilih. Odbor NK Aluminij LEP USPEH DOMAČIH TENIS IGRALCEV V KIDRIČEVEM Pred nekaj dnevi so povabili igralci belega športa iz Kidričeve- ga v goste igralce mariborskega Branika. Prijateljski dvoboj sta- rejših članov se je končal 3:2 za Aluminij in ena igra je bila zara- di mraka po drugem setu preki- njena pri stanju 1:1. Posamezni rezultati: Ernejšek (A) : Bergant 3:6, 1:6. Ing. Gorup (A) : Koser (B) 4:6, 6:1, 6:3. Lipuš (A) : Ke- tiš (B) 0:6, 6:4, 4:6. Tonejc (A) : Čerpes (B) 6:4, 4:6 prekinjena. Igra v dvoje: Lipuš, Ernejšek : Bergantd, Ketiš 6:1, 6:2. Ing. Go- rup, Tonejc : Koser, Čerpes 6:8, 6:2, 6:0. ' P. A. PTUJČANI SO TEKMOVALI V VARAZDINU Preteklo nedeljo, 6. oktobra, je bilo v Varaždinu srečanje strelcev iz Varaždina, Ptuja in Maribora. Nanj so se dobro pri- pravili domačini kakor tudi gost- je iz Maribora, da bi se revan- nrali za poraz v Ptuju, kar jim je tudi uspelo. Neuspeh naših skip, predvsem maloštevilne član- ske, je upravičeno treba pripi- sati mrazu in tristometrskemu strelišču, ki ga naši strelci niso vajeni. Tekmovalce so v Varaž- linu prisrčno sprejeli. Pozdravil jih je predsednik Okrajnega strelskega odbora Varaždina in želel, da bi dolgo obstajala vez Vlaribor—Ptuj—Varaždin tudi na strelskem področju. Tekmovanje se je končalo s sledečimi rezultati: Člani (vojaška puška): Varaž- ain 994 krogov, Maribor 916 in E^uj 850. Od posameznikov je bil najboljši Mirko GrkoVič (Varaž- din) z 213 krogi od 300 možnih, ^enske (malokalibrska puška): Va- raždin 896 krogov, Maribor 711 krogov. Najboljša strelka je bila Zora Hrastič iz Varaždina s 193 krogi od 200 možnih. Mladinci (vojaška puška — 300 m, samo leže): Varaždin 593 krogov, Ptuj 514 krogov. Najboljša strelca sta bila Vincek (Varaždin) s 130 krp- gi in Bosilj (Ptuj) s 128 krogi od 200 možnih. S tem rezultatom smo lahko brez pripomb zadovoljni. Naša mladinska ekipa ni bila dobro ob- veščena o načinu tekmovanja, za- to se je pripravila za dvoboj z zračno puško in ne z vojaško. Kolikor pa gre v tej tekmi za poraz, so vredne izkušnje tek- movanja v Varaždinu, ki bodo ko- ristile pri tekmovanju v prihod- njem letu. Zadružna hranilnica In posojilnica v Ptuju s podružnico v Ormožu pripravlja v okviru meseca oktobra, t. j. meseca varčevanja, svojim vlagateljem posebno prese- nečenje. Vsak vlagatelj naše hranilnice bo prejel te dni anketno polo, ki jo bo izpolnil in vrnil hranilnici. Konec meseca oktobra bo žrebanje oddanih anketnih pol, za kar je določeno lOC nagrad in sicer: 40 nagrad po 200.— din 30 nagrad po 500.— din 10 nagrad po 1.000.— din 10 nagrad po 2.000.— din 7 nagrad po 3.000.— din 2 nagradi po 5.000.— din 1 nagrada 10.000.— din Žrebanje bo v Mestnem kinu v Ptuju, ko se bo predhodno predvajal brezplačno barvni film o varčevanju. Vse potrebno bo pravočasno objavljeno. POZOR! V žrebanje bodo avtomatično vključeni še vsi novi vlagatelji, ki bodo vložili do 25. oktobra t. 1. na hranilno knjižico pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Ptuju ali r^a pri podružnici v Ormožu najmanj 500 dinarjev. Zato pohitite in stopite v krog naših vlagateljev! 7;ADRUZNA HRANILNICA IN POSOJILNICA PTL J IN PODRUŽNICA ORMOŽ VABIMO NA RAZSTAVO »o nemških nacističnih zaporih na Barlu«, ki bo v nedeljo, dne 13. oktobra 1957, ob 10. uri na gradu BORLU pri Ptuju. Na razstavo bodo vozili avtobusi s Trga mladinskih de- lovnih brigad v Ptuju ob 9. uri zjutraj, nazaj pa k vlakom. Pismene prijave .sprejema uprava Mestnega muzeja v Ptuju, ustne pa Ptujska knjigarna v Ptuju. Pričakujemo, da se bodo otvoritve razstave udeležili nekdanji borlski zaporniki in vsi, ki žele zbrani na Borlu počastiti spomin na junaško in težko pot našega naroda pod fašističnim okupatorjem v borbi za osvoboditev! Okrajni odbor ZB NOV Maribor Občinski odbor ZB NOV Gorišnica Uprava Mestnega muzeja v Ptuju OBVESTILO Uprava Mestne knjižnice in či- talnice Ptuj obvešča bralce o spremembi dekmiega časa. Od- delek za odrasle posluje dopol- dne od 9. do 11. in popoldne od 16. do 18. ure, razen ob sobotah popoldne — mladini^ oddelek pa vsak dan od 11. do 14. ure. AVIOKAROSEKIJA PTUJ Razpis SprejmertK) v službo večje šte- vilo « rrrodjarjev, ključavničarjev, strojnih ključavničarjev — vse z vsaj triletno prakso. Sprejmemo tudi: OBRATOVODJO KAROSERIJE. UREJEVALCA REVOLVERSKIII STRUŽNIC, TEHNOLOGA ZA MF^HANIČNO OBDEIAVO KOVIN, LIVARJA ZA VLIVANJE BARV- NIH KOVIN in AVTOGENEGA VARILCA — vse z večletno prakso. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. AVTOKAROSERIJA PTUJ Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarni- škega poslovanja, pišite po brez- plačni prospekt za novo ilustri- rano revijo »Sodobna pisarna« na riaslov uprave: Ljubljana, Gospo- ska ulica 12. Rezervni oficirji! v nedeljo, 13. oktobra, bo v dvorani doma JLA ob 9. uri redna letna skupščina združenja rezerv- nih oficirjev. — Udeležba za vse rezervne oficirje obvezna! ODBOR RAZPIS Kmetijska zadruga Rogoznica razpisuje mesto MESARSKEGA POSLOVODJE Interesenti naj predložijo pis- meno prošnjo s sledečimi doku- menti: mojstrsko spričevalo, iz- pisek iz kazenske evidence in zdravniško spričevalo na upravo KZ Rogoznica. URNIK vadbe oddelkov telesno vzgojnega društva »Partizan« Ptuj Pionirji od 6 do 10 let: pone- deljek in petek od 14.30 do 15.3C v gimnaziji, vaditelj Franc Lubec, Pionirji od 10 do 14 let: torek in petek od 16.30 do 17.30 v Mladiki, vaditelj Ladislav Šare. Mladinci od 14 do 18 let: to- rek in petek od 18. do 19.30 v Mladiki, vaditelj M:jo Drobina. Člani nad 18 let: torek in pe- tek od 19 30 do 20.30 v .Mladiki vaditelj Stevan Ečedin. Pionirke cd 6 do 10 l»>t: po- nedeljek in četrtek od 14.15 dc 15.15 v vajpnski šoli, vadteljics Z:nka Horvat. Pionirke cd 10 do 11 let: p--^- nedeljek m četrtek od 16,50 dc L7.30 v Mladiki, vaditeljica Silva Šare. Mladinke od 14 do 18 let: po- nedeljek in četrtek od 17.30 do 19. ure v Mladiki, vaditeljica Mar- jana Podgoršek. Mladinke od 14 do 18 let: sre- da in petek od 12.30 do 13.30 v gimnaziji, vaditeljica Boža Hor- vat. Članice nad 18 let: ponedeljek in četrtek od 19. ure do 20.30 v Mladiki, vaditeljica Marjana Pod- goršek. Člani, članice, mladinci in mla- dinke: nedelja od 10. ure do 11.30 v Mladiki, dežurni vaditelj. Opomba: vstop v telovadnico je dovoljen le v telovadnih čev- ljih ter ob prisotnosti vaditelja- vaditeliice! KLAVIRSKO HARMONIKO, 32- basno, skoraj novo, prodam. — Vprašati: Ptuj, Lackova 8. LUCERNO NA RASTI prodam. — Ptuj, Mariborska 10. BENCINSKI MOTOR 6 KS za pogon mlatilnice ali cirkularke, pro- dam Franc Rihtarič, Zamušan: št. 48, p. Gorišnica. tNONADSTROPNO STANOVANJ- SKO HIŠO na Zg. Bregu prodam. Vprašati pri dr. Sluga v Ptuju. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in nekaj zemlje ob Za- grebški cesti niže Ptuje, takoj vseljivo, prodam. Pobrežje 9. K^IHINJSKO KREOENCO prodam, tudi oddam oprem'ieno sobo. Naslov v upravi lista. voT--^Fvro (furnir) prodam za 8000 din. Naslov v upravi hsta. iOVO HIŠO z gospodarskim po- slopjem in 4 ha zemlje v Sen- čaku pri Lovrencu na Dravskem polju prodam. Naslov v upravi lista. ►OGREZLJIV ŠIVALNI STR J — znamke »Pfaff« v zelo dobrem stanju proda. Naslov v upravi lista. rESANE BOROVE IN HRA- STOVE TRAME, kravji ja- rem, vejalnico in brano pro- dam. Informacije v odvetniški pisarni Senčar, Ptuj, Lackova ulica 10. OKVIR ZA KOLO kupim. Naslo\ v uupravi lista. POSTREŽNICO iščem. Planin- šek Mila, Ptuj, Lackova 10. POSTREŽNICO ZA 8 UR DNEVNO iščem. Naslov v upravi lista. HIŠO Z NEKAJ ALI BREZ ZEM- LJE v bližini Ptuja ali okolici Maribora vzamem v najem. Na- slov v upravi lista. Vse knjižnice, čitalnice, založbe in prosvetna društva opozarja- no na novo zanimivo ilustrirano •evijo »Sodobna pisarna« za pro- pagando in organizacijo moderne ehnike pisarniškega poslovanja, ^htevajte prospekt pri upravi Ljubljana, Gosposka ulica 12. na ptujskem živilskem trgu Čebula 40—50, česen 100, fižol v stročju 40, krompir 13—15, pe- teršilj 60, paprika 40, paradižnik 40, rdeča pesa 30, redkev 25, so- lata endivija 30—40, zelje v gla- vah 20. korenček 40—50, ohrovt 30, koruza 40, pšenica 40, ječ- men 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, za- seka 300, mleko 30, smetana 140 —160, sir 70—80, kokoši 300— 500, piščanci 250—500, jajca 17, jabolka 50, breskve 70, hru.ške 70, grozdje 70, domači kis 25, ku- mare 15, buče 15, kumare za vla- ganje 60, cvetača 50, oves 30, kostanji 40, . pečeni kostanji 60, kisla repa 20. gobe (sivke) 100, Razpis Po členu 10. Pravilnika o oddajanju gradbenih del (Ur. list FLRJ 13/57) razpisuje Zadružna poslovna zveza v Ptuju I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih m obrtniških del za gradnjo skladišča za poljske pridelke, dovozne ceste in klančine na železniški postaji v Ptuju. Predračunska vrednost gradbenih del skladišča znaša 19,097.415.— din Predračunska vrednost dela dovozne ceste in klančine znaša 15,445.989.— din Predračunska vrednost obrtniških del 3,791.837.— din Skupwia predračunska vrednost vseh del znaša 38,355.241 din Rok dokončanja del I. faze 31. december 1957. Rok dovršitve vseh del 31. julij 1958. Licitacija bo v {>etek, 25. oktobra 1957, ob 9. uri v pi- sarni OZZ v Ptuju, Trstenjakova ulica 8. Varščino 1 "/o od predračunske vsote je položiti z ga- rancijskim pismom banke do pnčetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene f>o čl. 15. in 16. zgoraj navedenega pravilnika. Ponudbi je priložiti priloge v skladu s členom 17 Pra- vilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije do 8. ure v pisarni Zadružne p>oslovne zveze v Ptuju. Licitacijski elaborati m splošni pogoji se dobijo v pi- sarni Zadružne poslovne zveze v Ptuju od 14. oktobra 1957 naorej vsak dan proti kavciji 5000.— din za posamezni primer. Pred licitacijo je plačati predpisano občinsko takso. Z.\DRUŽNA POSLOVNA ZVEZA PTUJ