»CINKARNAH« — Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija,^ Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik:	Mira Plahutnik. Naslov:
Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981 interna 251. Tisk:	»Papir-
konfekcija« Krško.
Po mnenju Sekretariata za Informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974).
LETNIK XXV	CELJE, APRIL 1978	ŠTEVILKA 4
Se iz kongresa
Kot delegat občinske konference ZKS Celje, sem se udeležil VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. -
Bil sem prijetno presenečen, ker sem zvedel, da se bom ude-ležil VIII. kongresa ZKS. Občutil sem veliko čast, ki mi je bila izkazana, vendar sem se istočasno zavedal odgovornosti, ki mi je naložena. Priznati moram, da nisem imel najboljših občutkov, ko sem pričel razmišljati, kaj in kako bo tam. Minevali so dnevi in vse bolj se je v meni krepila samozavest. Tako je prišel tudi 3. april, ko sem se odpravil v Ljubljano.
Ljubljana nas je pričakala vsa bela in praznično oblečena. Vsepovsod zastave, pesem in odločni, ponosni pogledi delovnih ljudi. Težko pričakovani trenutek se je pričel z besedami internacionale ». . . bili smo nič, bodimo vse!« Himna proletarcev, simbol naše moči, korakanja v boljši osvobojeni jutri, je bila uvod v delo kongresa, ki je povedal kam smo v Sloveniji po tej poti prišli, s čim se lahko pohvalimo, kje smo zaostali za pričakovanji in začrtanim in predvsem, kako bomo delali, da bomo še pospešili naš družbenoekonomski napredek in razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
Uvodni govor je imel predsednik CK ZKS Franc Popit. V njem je ocenil delo v preteklem štiriletnem obdobju in nakazal smernice za nadaljnje delo. Poudaril je, da je naša temeljna naloga razvijati hkrati vse oblike socialistične demokracije, da se dogovorimo o vsem, kar menimo, da je potrebno za naše jutrišnje delo. Doseči moramo, da bo marksistična teorija živo napotilo za revolucionarno akcijo, s katero delovni ljudje spreminjajo razmere in pogoje svojega življenja, in da se moramo komunisti in člani drugih družbenopolitičnih organizacij vključiti v v se procese nastajanja odločitev.
sti, seveda, da ob tem uveljavljamo tudi vse druge kakovostne dejavnike gospodarskega razvoja.
Pripravljen sem imel referat, katerega pa zaradi velikega števila razpravljalcev nisem mogel podati. V svoji razpravi sem želel orisati krajšo oceno Zveze komunistov v naši OZD, predvsem pa finančnoekonomsko in drugo problematiko, s katero se srečujemo že vrsto let.
Vlil. kongres ZKS
Tudi naslednji dan je delo potekalo v komisijah. Število razpravljalcev nazorno kaže, da so predkongresne dejavnosti potekale dobro in da so bile vse razprave izdelane na podlagi konkretne prakse. Razpravljale! so v njih nakazali na vrsto problemov, ki so bolj ali manj značilni za vsa področja družbenega in gospodarskega življenja v naši republiki. Hkrati s tem pa so podali ali predlagali rešitve. Ostale referate, ki jih nismo mogli podati, je proučilo predsedstvo komisije. Naslednji dan pa, ko je bilo delo spet v plenumu, smo na podlagi teh sprejeli sklepe in stališča kongresa.
Prvi dan popoldne je delo kongresa potekalo v plenumu, popoldne pa se je pričelo delo po komisijah. Deloval sem v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. Delo komisije je bilo zelo razgibano. Srečevali smo se s problemi iz vseh nivojev in gospodarskih dejavnosti. Velik poudarek je bil v nadaljnjem razvijanju kmetijske proizvodnje in s tem pridobivanjem hrane, kakor tudi na industrijski proizvodnji, katero bo potrebno, predvsem predelovalno, posodobiti in spremeniti njeno sestavo, drugače se ne bomo mogli uveljavljati na domačem in tujem trgu.
Vsi razpravljale! so se v svojih referatih zavzemali, da mora razvoj našega gospodarstva temeljiti predvsem na večji produktivno-
Ob zaključku kongresa je sekretar CK ZKS Franc Šetinc obudil tudi spomin na velikega moža naše revolucije Borisa Kidriča, na človeka, komunista, ki je vso svojo ustvarjalnost in hotenja gradil na globoki veri v delavski razred in na prepričanja v moč ljudskih množic, na človeka, ki ni postavil le ciljev, temveč poti in mehanizme za uresničevanje in jih tudi preverjal v praksi.
Domov smo se vračali z zavestjo, da smo tudi mi dodali droban kamenček v mozaik razvoja našega socialističnega samoupravljanja in s prepričanjem, da bomo v svojih sredinah znali pravilno zastopati začrtane poti in naloge, ki izhajajo iz kongresnih doku-
mentov.
Tomaž GORENŠEK
☆☆☆☆☆☆☆☆☆ir ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ir	☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
■St	X-
-St	X-
-S
-S
-ft
-S
-S
-St
-St
■st
-Si
-st
-st
-St
-St
-St
-St
•St
Ob ptuzniku cleLa, pcazniku zdtukenega dcLa o&em elanom kolektiva in 6vo£cem i&kteno če&titamo in želimo mnogo u&peboa na živl£enj&kik potelj
*
*
*
*
*
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
-tt	rr sir	*
-St	//	”	X-
-St	"	X-
-St	.....	.......... X-
**********************************************************************************************
Intergralika '78 - Intergrafika '78
Za nami je že četrta INTERGRAFIKA, katera se je odvijala od 14. do -8. marca letos. Omenjeni sejem grafične industrije in industrije papirja v Zagrebu je za TOZD Grafiko, najpomembnejša akcija uveljavljanja. TOZD GRAFIKA, namreč s svojimi proizvodi industrijske potrošnje, lahko za načrtno širjenje svojih proizvodov in tehnologije, koristi le tehnično prodajo, ki jo vrši preko servisne službe oziroma sodeluje in se udeležuje strokovnih sejmov. Na sejmih pa mora bili eden izmed obiskovalcev, da v kratkem času dobi sveže ali nove slike z vsemi potencialnimi kupci.
Če rečemo četrta, potem se moramo spomniti še blestečih rezultatov prejšnjih INTERGRAFIK, ki so vse bile prav tako v spomladanskem času in to leta 1970, 1973, in 1975. Čeprav v tem trenutku šele zbiramo in urejamo poročila o zadnji INTERGRA-FIKI lahko ugotovimo, da je prekosila dosedanje v vseh ozirih.
Nekaj stališčnih podatkov potrdi to oceno:
—	celokupna površina zasedenega razstavnega prostora Zagrebškega velesejma je bila 30.000m2 v sedmih paviljonih,
—	vseh razstavljalcev je bilo 300 iz 17 držav in to iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Italije, Japonske, Nizo-
je bilo 44 referentov in 300 udeležencev v razpravi iz 80 organizacij iz naše države in inozemstva. Vso gradivo s strokovnega simpozija je zbrano in izdano v knjigi s 600 stranmi. Simpozija in ostalih strokovnih zasedanj se je udeležilo 2.000 strokovnjakov grafične industrije in industrije papirja, med njimi so bili tudi sodelavci Cinkarne iz TOZD Grafika. Zelo slab vtis pa smo naredili, ker nismo aktivno sodelovali s svojim referatom na simpoziju, katerega bi ob pravočasnem dovoljenju z veseljem uspešno pripravili,
—	na Zagrebškem velesejmu so bili še naslednji strokovni sestanki in zbori:
—	sestanek Organizacijskega odbora Intergrafike, katerega pomemben član je bil tudi naš direktor TOZD tovariš Nenad Novakovič,
—	letna skupščina poslovnega združenja Grafoimepx,
—	10 letnica sodelovanja Rota-print — Svjetlost itd.,
—	nekateri razstavljale! so skupno razstavljali v takoimeno-vanih »kolektivnih« nastopih (Velika Britanija, NDR) in »erupnih« nastopih (Švedska, Italija),
—	najznačilnejši pa je bil skupni nastop Grafoimpexa — združenja grafične industrije Jugoslavije, ki je prvikrat na Intergrafiki zbrano prikazal dosežke svojih 80 članic na razstavnem prostoru paviljona 9 na okrog 2.000 m2. Tu smo ponovno sodelovali s svojimi razstavnimi predmeti v skupini 14, proizvodi za
zemske, Norveške, Demokratične republike Nemčije, Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Švice, Vel. Britanije, Združenih držav Amerike in Jugoslavije,
—	veh razstavnih prostorov je bilo 8.000,
—	vseh obiskovalcev je bilo
100.000,
—	na strokovnem simpoziju v organizaciji Više grafičke ško-le iz Zagreba, ki spremlja vsakokratno INTERGRAFIKO,
grafično industrijo, kjer smo glede izbora kvalitet tiskarskih barv in tiskarskih plošč najboljši. Zlasti je to bilo razvidno v barvnih seznamih in mešalnih sistemih. Pri ploščah pa je podatek, da konkuriramo za »oskarja« grafične industrije, to je Zlatega zmaja, za plošče KEMOLIT APO, bil brez komentarja. No, po pravici rečeno sam proizvod, Kemolit APO plošče, brez ostalih treh činiteljev, to je prilagajanja tehnologije na pogoje dela, strokovno izpopolnjevanje v tiskarnah in pri nas ter dajanje pismene ga-
rancije o doseganju ravni kvalitete kupcu — koristniku, ni bil brez komentarja. Ta je bil še kako potreben, da smo članom žirije za podelitev Zlatega zmaja pojasnili spremljajoče dejavnosti, kot je delo servisne službe, delo službe kontrole, delo na predpisih o enotni določitvi pojma, mere, oblike, snovi in kakovosti izdelka, torej standardizacije ter delo na razreševanju problemov onesnaževanja odpadnih vod, ozračja ter okolice in zmanjšanja
Za izvedbo zadolžitev v zvezi z Intergrafikami imamo že tudi stalno zasedbo
strupenih, vnetljivih in drugače nevarnih snovi pri uporabi naših proizvodov. Na osnovi tovrstne dejavnosti smo za dober izbor proizvodov, pravilen pristop h kupcu in za dobro raven kvalitete bili s strani žirije najbolje ocenjeni. Podeljen nam je bil Zlati zmaj, vendar o tem uspehu morda naslednjič kaj več.
Če nadaljujemo s priznanji, ki smo jih še prejeli, moramo poudariti, da je naš razstavni prostor dobil DIPLOMO za sodelovanje in razstavljanje s strani DO Zagrebškega velesejma za enega naj lepših razs tavnih prostorov, ki je nudil tudi vsestranske možnosti za izobraževanje.
Z našim prispevkom, ko smo sodelovali z razstavnimi predmeti na površini cca 25 m2, smo vplivali, da je tudi skupinski prikaz v organizaciji Grafoim-pexa dobil diplomo kot mi.
Nazadnje pa ne smemo pozabiti na priznanja, ki nam jih je ob otvoritvi dala uradna delegacija predstavnikov Zagrebškega velesejma, Organizacijskega odbora Intergrafike in ostalih ter vladna delegacija SRH.
Končajmo z opisom uspehov in priznanji, da ne dobimo priznanja še od našega TOZD in preidimo na opis našega razstavnega prostora, kjer je 15 naših sodelavcev bilo vsakodnevno na razpolago za razgovore in strokovna uvajanja. Za odgovore na vprašanja zaradi strojev in cen razstavljene opreme je vsakodnevno dežuralo še 8 tujih predstavnikov naslednjih sodelujočih podjetij:
—	BASF Farben + Fasem, KAST + EHINGER Wien je licenčni družabnik za tiskarske barve
—	COLOR METAL Ziirich je posodil tiskarski stroj na katerem smo tiskali sliko smu-t čarskega prvaka Stenmarka s kompletnimi našimi proizvodi
—	CONTAL TOZD CONIMEK Ljubljana je posodil biro tiskarski stroj na katerem je inštruktor iz Contala tiskal navodila in prikazoval uporabnost KEMORAPID folij za biroofset ter kopirni aparat, ki je služil istemu namenu
—	HAUSLEITER & Co Munchen je za potrebe kartografskih tiskarn dajal odgovore na specialna vprašanja HOECHST VViesbaden je posodil dva kopirna okvirja, ki smo ju odkupili kot razstav-dotrajanih, ki ju uporablja ti-na predmeta za zamenjavo skarna ter kontrola, razvoj in servis
—	MAX DAETWYLER & Co Blei-enbach je prikazoval moderno opremo za tehniko bakro-
—	PAPIRNICA Vevče je dala premazni papir za tisk mešanega raster sistema in slike Stenmarka ter ofsetni papir za biro tiskarski stroj
—	WALTER ENGELER Affol-tem je posodil kopirni okvir, stroj za razvijanje velikih po: zitivnih ofsetnih plošč, stroj za razvijanje malih pozitivnih ofsetnih plošč, stroj za razvijanje negativnih ofsetnih plošč, sušilno omaro, bazen za izpiranje itd.
Vsi omenjeni stroji so bili popolnoma priključeni in smo na njih nazorno prikazovali uporabnost naših plošč s preparati m tiskarskih barv. Stroji so bili najmodernejši in jih naši kupci — koristniki v vse večji meri, uporabljajo.
Možnost nazornega pokazova-nja in izobraževanje je pritegnil tudi veliko zanimanje učencev in študentov srednješolskih in višješolskih ustanov.
To je bil tudi glavni namen zaradi katerega smo najeli 322 m2 praznega prostora v paviljonu
Gneča na vseh mestih našega razstavnega prostora ni na nobeni Intergrafiki prenehala.
Piše: Iskren Pipuš
Stolpne kisline ni več
številka 7 (avstrijski). Prostor je bil otočen in opremil nam ga je izvajalec SEVER-BERUS, Mizarstvo iz Ljubljane tako da smo imeli 8 govorilnic z 52 sedeži. Vsi sedeži so v delovnem času bili izmenoma stalno zasedeni, zaradi velikega števila obiskov, ki so prihajali tudi zaradi zelo lepo oblikovanih vabil izdelanih v naši tiskarni.
Našega uveljavljanja pa ni bilo konec samo na našem razstavnem prostoru in v sklopu Grafo-impexa. Tako smo s podjetjem ROTA Wien, ki je predstavnik tiskarskih strojev HARIS ter v sodelovanju s tiskarno LJUDEVIT GAJ Krapina, ki je kupila razstavljeno rotacijo za tisk brezkončnih formularjev, organizirali pokazni tisk z našimi proizvodi. Tako so tiskarji iz Krapine skupaj s predstavnikom Harisa tiskali prospekt, kjer je bila imenovana tudi naša delovna organizacija. Naše tiskarske barve pa so bile še na biro tiskarskih strojih NOLIT Beograd in SVJETLOST Sarajevo.
Povedali smo že, da trenutno ocenjujemo rezultate Intergrafi-ke in jih zaradi tega ne moremo podati. Prav tako tudi slike še nismo uspeli izdelati in prosimo, da nam bralci tega članka ne bodo zamerili, da smo natisnili slike z Intergrafike 75, ker so
Na drugi tretjini razstavnega prostora običajno nazorno prikazujemo tiskanje z našimi proizvodi.
prvič objavljene. Zadovoljstvo obiskovalcev je bilo vidno že v času sejma. Pri razgovorih s kupci pa se spominjamo na dogodke in delo v času trajanja sejma.
Na osnovi uspehov, ki smo jih opisali ter našega občutka, da smo dobljeno nalogo zaključili, smo se dolžni zahvaliti vsem, ki so nam pri tem pomagali. Posebno se želimo zahvaliti sodelavcem tiskarne, kontrole, razvoja, komerciale, servisa ter vodji propagande in šoferjem. Zahvala tudi proizvodnji tiskarskih plošč in preparatov ter proizvodnji tiskarskih barv, da so nam kljub kratkim rokom v vseh primerih priskočili na pomoč.
Za nadaljnc delo je važno, da vsaka udeležba na sejmih dolgoročnega značaja in to velja še zlasti za izvoz, za katerega so bila tudi zanimanja. Dobave smo lahko predlagali šele po rekonstrukciji obrata tiskarskih plošč in gradnji veziv za tiskarske barve. Po realizaciji predvidenih investicij moramo računati, da ne bomo več razprodani in bomo imeli normalno tržno stanje. Zato je naša prisotnost na sejmih nujna. Dani Podpečan
(Nadaljevanje)
Pri tem se je moralo poleg kapacitete odločiti tudi glede kvalitete, t.j. ali se naj gradi naprava za 60° Be' ali 66° Be’ kislino. Na vprašanji nam je dala odgovor temeljita analiza lastne potrošnje in zahteva trga v Sloveniji, kakor tudi izčrpna primerjava investicijskih in produkicjiskh stroškov enega oziroma drugega postopka. Vprašanje surovine pri tem ni prišlo v poštev, ker je Cinkarna želela predelati samo pražilne pline iz lastne pra-žarne cinkovih koncentratov. Analiza lastne potrošnje in drugih uporabnikov žveplene kisline v Celju in v Sloveniji nam je pokazala, da se v glavnem troši 60° Be’ kislina. Takratni glavni potrošnik žveplene kisline prejšnja »Kemična tovarna« v Celju je rabila kislino za izdelavo superfosfata, modre galice, litopoina, kromovega galuna in za izdelavo raznih sulfatov. Ostali večji potrošniki so še bile železarne, pocinkanje in »Kemična tovarna« Moste za aluminijev sulfat. Potrošnja monohidrata je bila takrat v Sloveniji zelo mala. Analiza je tudi pokazala, da J bi bil trg nasičen z napravo, ki bi dala dnevno 30 ton kisline kot monohidrat. Z ozirom na analizo potrošnje in na manjše investicijske stroške smo se takrat odločili za NO — postopek in sicer najprej za napravo s prej omenjeno kapaciteto.
Šele v zadnjem trenutku smo se odločili, da zgradimo napravo s 50 % večjo kapaciteto, to je s 45 tonami kisline na dan, kot monohidrat ali s 60 tonami na dan kot 60° Be’.
Talilnica Cinkarne se je postopoma širila. Ker za vzdrževanje in razširjene talilnice ni več zadostovala kapaciteta lastne pražilne, skupno s kapaciteto pražilniških instalacij sosednje »Kemične tovarne« je »K. n. Ki. Hiittenvervvaltung« v letu 1911 — 1912 zgradila novo, sodobnejšo pražilnico in njej priključila tovarno žveplene kisline —- stolpno napravo po sistemu Opl. Tovarno je leta 1911 zgradila nemška firma »Lurgi«, Frankfurt na Meni. Material je dobavila Hruševska kemična tovarna — podružnica »Prve H ru-
še vske tovarne za sodo d. d.«, pri Moravski Ostravi na Češkem. Ta sistem za proizvodnjo žveplene kisline je bil prvi intenzivni sistem, ker je po 1 m3 prostornine dal neprimerno večjo produkcijo kot do takrat e-dini v rabi tako imenovani klasični komorni sistem. Naprava je bila zgrajena iz šestih stolpov skupnega volumna cca 470 m’ in je bila pravzaprav sestavljena iz treh Glover — stolpov in iz treh Gay-Lussac — stolpov, torej brez komor. Kasneje je bil dodan še en stolp, tako imenovani vmesni stolp. V letu 1937-38 je bil sistem povečan z izgrad-
njo novega prvega stolpa Glover j a, ki je imel premer 3 m in je bil priključen 29. septembra 1938. Nominalna kapaciteta naprave je bila 12 ton FLSCh od 60” Be na 24 ur.
Med drugo svetovno vojno je nemška okupacija napravo do skrajnosti izkoriščala in žal, premalo ter površno vzdrževala. Tako so na primer na pražilnih napravah pražili cinkov koncentrat iz Novč na Koroškem, ki je vseboval do 0,70% fluora. Pražilne pline so brez predhodne odstranitve fluora iz njih uporabljali za produkcijo žveplene kisline. Seveda se je pri takem obratovanju naprava tekom let uničila. Fluorovodikova kislina je razžirala polnitev, obzidko in svinčeni plašč stolpov.
Ko so bile po vojni glavne pomanjkljivosti odstranjene, se je prvenstveno želelo, da se čim bolj in čim hitreje poveča produkcija surovega cinka in pra-
hu. Z največjo naglico so se zidale nove peči za destilacijo cinka in kmalu, v nekaj letih, je v talilnici že obratovalo 10 peči. Za alimentacijo teh peči smo rabili vedno več cinkovega praženca in tako smo nujno povečali pražilne naprave. S povečanjem pražilnih kapacitet smo bili prisiljeni spuščati vedno več pražilnih plinov v atmosfero, ker je bila dosedanja naprava za H2SO4 v izredno slabem stanju in tudi ni imela zadostne kapacitete. V letu 1953 smo se odločili za gradnjo nove naprave za H2SO4 in to ponovno na podlagi že prej omenjene anali-
ze za stolpno napravo za 60° Be kislino po sistemu Petersen. O-plova naprava je imela nominalno kapaciteto 12 t 60° Be FFSCL (24 ur, nova naprava pa naj bi imela 60 t 60“ Be H2S04) 24 ur. V marcu istega leta smo s firmo »Petersen« iz Wiesbadena podpisali pogodbo za inženiring in še isto leto smo začeli z gradnjo naprave.
Dne 17. aprila 1953 je bila podpisana pogodba s stavbnim podjetjem »Beton« Celje, ki je po načrtih Petersena in Projektivnega biroja iz Maribora zgradilo temelje, betonske stolpe ter zgradbo za elektrofilter. Zaradi zelo težavnega fundiranja temeljev se je delo zavleklo za preko 2 meseca. Cela zgradba žveplene kisline je bila postavljena na 15 betonskih vodnjakih, globokih 9 m.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Od tu in tam
Svet za ljudski odpor, vernost in družbeno samozaščito v občini Celje je pripravil vrsto praznovanj v Tednu varnosti in družbene samozaščite po geslom »NIC NAS NE SME PRESENETITI«, ki bo letos v Celju že drugič zapored v tednu od 8. do 13. maja. Na najrazličnejših prireditvah in manifestacijah bodo prikazali dejavnosti na raznih področjih. Prav tako bo to čutiti tudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer bodo pregledali dosežene uspehe, nakazali rešitve in naloge tam, kjer še niso naredili dovolj.
Objava
Upravni odbor sklada za gradnjo in opremo onkološkega inštituta, Ljubljana
vljudno prosi
DA ODSTOPITE OBVEZNICE POSOJILA ZA CESTE
za naprave za pravočasno odkrivanje in zdravljenje rakastega obolenja.
Obveznice posojila za ceste bo zbirala tovarišica Anica JUSTIN, družbenopolitične organizacije, telefon 224.
Ob tretjem miniranju je stolp padel.
Sindikalna konferenca
Za nami je prvo štiriletno obdobje nove samoupravne organiziranosti. Nabrali smo si nekaj izkušenj, da smo lahko ocenili, kaj smo naredili in kaj še moramo storiti, da bomo lahko sprejemali najboljše rešitve.
Konferenca sindikata, dne 30. marca 1978, je dala spet nekaj kritik in nalog za reševanje težav, ki pesti delavce v delovni organizaciji. V triurni polemiki so kritično ocenili delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih struktur.
V štiriletnem mandatnem obdobju je sindikat naredil nekaj pomembnih, velikih in uspešnih akcij od sprejetja in uresničevanja Zakona o združenem delu ter sprejetja samoupravnih aktov do posojila za ceste ter volitev delegatov v zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti. V te naloge je bilo vloženo veliko napora, vendar nekaj nalog še vedno niso realizirali. Številne razprave so pokazale na še vedno nerešena vprašanja okrog organizacije, kadrovske politike, dohodkovnih odnosov in nagrajevanja po delu.
Ugotovili so, da je kadrovska problematika najbolj pereče vprašanje predvsem zaradi pomanjkanja tehnikov in delavcev z visoko šolsko izobrazbo. V delovni organizaciji je zaposlenih skoraj polovico nekvalificiranih delavcev, delovna navada nekaterih od teh delavcev pa niti ne izvirajo iz industrijskih navad. Fluktuacija je zelo velika. Mnogo je delavcev iz drugih krajev Jugoslavije. Slabi delovni pogoji, "nizki osebni dohodki in premajhna možna uporaba družbenega standarda omogoča ne le odhajanje delavcev, temveč tudi nedisciplino, odklanjanje dela m alkoholizem. Konferenca je tako ugotovila, da pri kadrovanju delovne sile Cinkarna ni interesantna in da preveč dopuščamo odhode strokovnjakov. Prvenstveno se moramo posvetiti vprašanju kadrovanja. Vsi investicijski programi pa morajo vsebovati tudi potrebe po kadrih.
Predsednik centralne samoupravne delavske kontrole je podal poročilo o njenem delu, v katerem se čuti neaktivnost SDK v temeljnih organizacijah združenega dela. Toda, ali ni ravno SDK tista, ki bi morala razpravljati in reševati vse nepravilnosti znotraj delovne organizacije? Največkrat pa so SDK po TOZD odrezane od ostalega delavstva, delavci pa iščejo pravice na zunanjih inštitucijah.
Z razvijanjem delegatskega sistema, samoupravnega obveščanja in odločanja smo dobro začeli, vendar danes ugotavljamo, da so delegati vedno manj zainteresirani za odločanja, ker so premalo seznanjeni o delu svoje baze. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata mora nuditi največ pozornosti razvijanju samoupravnih odnosov v delegatskem sestmu, pomagati vodjem samoupravnih delovnih skupin in delegacij ter nuditi pomoč pri razlagah pomembnih gradiv in priprav za seje.
Da bomo uspešno iskali stimulativne oblike nagrajevanja in razvijali dobre delovne odnose, moramo takoj pristopiti k izdelavi katologa delovnih opravil in analitske ocene delovnih mest v sodelovnzu z Zavodom za organizacijo poslovanja iz Ljubljane.
Razpravljale! niso pozabili poročati o delu komisij. Spregovorili so o športni, kulturni in inventivni dejavnosti. Delavec iz Mozirja je poročal o samoupravni organiziranosti in družbenopolitičnem delovanju novo ustanovljene TOZD Kemije.
Vabilu na konferenco se je odzval tovariš Martin Andrijaš, predstavnik občinskega sidikal-nega sveta, ki je opozoril na u-spešne akcije, ki jih je sindikat uresničil v preteklem mandatnem obdobju. Opozoril je tudi na naš odnos do investicij, češ, da premalo pišemo o sebi ter premalo opozarjamo na resnico okrog izgradnje planiranih investicij. Ob koncu svoje razprave je zaželel novemu vodstvu obilo uspeha pri nadaljnem delu.
Nadzorni odbor, ki je vseskozi spremljal akcije sindikata in pregledal materialno stanje, je ugotovil, da je sindikat posloval dobro. Razrešili so stare organe konference in predlagali kandidate za člane predsedstva konference. Za predsednika so potrdili Janka Rebova, pa podpredsed-
nika Marjana Mirnika, za sekretarja pa Svetozara Miljeviča. Izvršni odbor konference sindikata tvorijo navedeni in predsedniki osnovnih organizacij sindikata po TOZD. Izvolili so tudi delegate v komisijo za samoupravljanje, kulturo, delitev osebnih dohodkov po delu, kadrovska vprašanja, delovne in življenjske pogoje in stalne predstavnike v disciplinsko komisijo ter nadzorni odbor.
Ob koncu je tovariš Bojan Horvat podelil priznanja za dolgoletno delo tovarišem Maksu Pečniku, Francu Pokelšku in Antonu Krašovec — sodelavcem, ki so zaključili svoje mandatno obdobje, ostali udeleženci pa so bili povabljeni na skupno malico.
Zaključki konference
KOMISIJA, ki je bila imenovana na občnem zboru Konference OOS, dne 20. aprila 1978 je izdelala na podlagi poročil in razprav naslednje zaključke:
0 posvetiti je potrebno več pozornosti kadrovski problematiki. Sindikat se mora zavzemati za analizo izkoriščenosti obstoječih kadrov in bolj pogumno kadrovati predvsem pri visoko strokovnih kadrih predvsem ekonomskih, pravnih in organizacijskih in jih primerno stimulirati;
0 zavzemati se za čimvečje izobraževanje tako s pomočjo štipendiranja, izobraževanja ob delu in izobraževanja v sami Cinkarni;
0 delegati v DS CDS, delegati zbora združenega dela in SIS, so še vedno z veliko problemov premalo seznanjeni prav tako pa premalo povezani z bazo tudi pri povratnih informacijah. Zato moramo okrepiti vlogo samoupravnih delovnih skupin. Sindikat mora prav tako pošiljati svoje delegate v krajevne skupnosti. Ob izbiri delegatov je potrebno dobro pretehtati katere delavce predlagamo, kajti le pravilno izbrani delegati so predpogoj za boljše delo vseh delegacij.
0 v celotnem kolektivu moramo zagotoviti maksimalne napore za boljše rezultate dela in s tem boljše rezultate poslovanja. Povečati produktivnost, boljši izkoristek delovnega časa in zagotoviti več delovne discipline. Zavzemati se za realizacijo načrtovanih investicij, ki bodo proizvodnjo modernizirale ter v večini obratov odpravile zastarele tehnološke procese. Ob vsaki novo načrtovani investiciji moramo upoštevati konkreten plan kadrov;
0 v samoupravnih aktih smo vprašanje stimulacije in delitev OD po vloženem delu po-
trdili. Potrebno je še naprej iskati in razvijati oblike za pravilno nagrajevanje po delu. Od službe moramo vztrajno zahtevati, da se čimprej izdela katalog delovnih opravil in analitična ocena delovnih mest;
0 pospeševati inventivno dejavnost in upoštevati vse predloge in ideje za tehnične predloge ter jih tudi primerno nagrajevati, kar bo vse-kaor spodbuda za vedno več inovacij;
0 sindikat mora biti pobudnik in inciator kulturnega življenja delavcev. Zagotoviti moramo uspešno delo kulturne komisije in ji pri njenem delu nuditi vso pomoč.
0 rekreaciji in oddihu delavcev moramo prav tako dajati vso pozornost. Sicer dobrim in množičnim športnim uspehom bomo sledili tako da le-ti nikakor ne bodo nazadovali, temveč se še naprej uspešno razvijali;
0 delovne pogoje, družbeni standard kot so topli obrok, ureditev razmer v samskem domu, letovanja in drugo, morajo OOS sproti obravnavati in se zavzemati za zagotovitev takšnih pogojev, kot so nam sicer v samoupravnih aktih zagotovljeni;
0 sindikat mora podpirati oziroma voditi takšno stanovanjsko politiko, ki bo zagotavljala kar naj pravičnejšo delitev stanovanj in kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo;
0 okrepiti in zaživeti moramo vlogo samoupravne delavske kontrole, da bodo delavci reševali spore in probleme naprej v svoji delovni sredi-
ni in da bo SDK zagotavljala uresničevanje naših skupaj sprejetih stališč, sprazumov in pravilnikov;
0 novoizvoljenim članom OOS je potrebno zagotoviti udeležbo pri izobraževanju sindikalnih delavcev;
0 zavzemati se za nadaljevanje uresničevanje določil Zakona o združenem delu; konkretno je potrebno opredeliti vsebino dohodkovnih odnosov, predvsem znotraj OZD;
0 informacije delavcev morajo biti pravočasne in kvalitetne — po potrebi Konferenca OOS izda bilten.
0 poživiti delo in nuditi vso pomoč pri organiziranju narodne zaščite, ugotoviti dejansko stanje in odstraniti pomanjkljivosti;
0 v pomenu ZZD je potrebno ustanoviti TOZD za vse dejavnosti, ki imajo zato pogoje, torej ena dejavnost en TOZD;
0 akcijski program, sprejeta stališča in sklepe je potrebno izvajati sproti, ugotavljati tudi vsa odstopanja in jih odstranjevati;
0 komisija za sklepe in stališča nadalje še predlaga, da Konferenca OOS utrdi sodelovanje predvsem z ZSMS, aktivom ZB, aktivom rezervnih vojaških starešin in aktivom žena, saj aktivi žele povezano sodelovati.
Pred kongresom ZSMS
V decembru letošnjega leta bo deseti kongres ZSM Jugoslavije. Priprave nanj so v polnem teku. Mladi se bodo dogovorili o vrsti nalog, ki jih morajo kot družbenopolitične organizacije izvajati. Biti morajo bolj odprti in v svoje vrste pritegniti čim več mladih, ki še niso člani ZSM. Krepiti morajo 'samoupravne odnose in največ pozornosti posvetiti delovanju mladih na družbenoekonomskem področju.
Politična šola za predsednike
OO ZSMS
1.	aprila 1978 smo se predsedniki mladine iz vseh OZD Skupščine občine Celje zbrali v Narodnem domu, kjer smo štiri dni poslušali najrazličnejša predavanja od 8. kongresa, sestava občinske konference SIS, o vodenju sestankov do usmerjenega izobraževanja in politične ekonomije.
Prvi dan nam je tov. Jože Volfand predaval o združenem delu, o družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu, nato pa še Milan Pivec, ki je povedal nekaj o problemih usmerjenega izobraževanja in o družbenopolitičnem izobraževanju skupno z ZK.
Predavanja, katera so trajala štiri dni od sobote do torka, so bila organizirana tako da smo najprej vsi prisotni poslušali predavanja, nato pa smo se razdelili na skupine, kjer smo razpravljali in dajali pripombe na temo, ki smo jo poslušali vsi.
Naslednji dan, v nedeljo 2. aprila nas je tov. Kleč zelo pritegnili s svojo temo o vodenju sestankov. Tema sama je bila zelo zanimiva, še bolj pa tov. Kleč, ki nam je znal s konkretnimi primeri pokazati in dokazati marsikaj.
Tretji dan smo poslušali Mitja Pipana, kateri nam je približal naš delegatski sistem in SIS. Popoldne pa je potekalo predavanje o usmerjenem izobraževanju.
Zadnji dan smo se soočili z Občinsko konferenco kako je sestavljena, kako deluje, kako naj bi mladinci iz vseh OZD sodelovali z občinsko konferenco in še.
Iz Cinkarne smo se na tej politični šoli zbrali predsedniki osnovnih organizacij, in sicer: Milena Kožuh (TOZD Kemija), Dušan Zagožen (TOZD Vzdrževanje), Cvetka Cmager (TOZD Transport), Janez Ramšak (TOZD Grafika), Milovan Prelič (TOZD Metalurgija) in Irena Seme (DSSS).
S predavanjem politične šole, katero je pripravila občinska konferenca, smo bili zadovoljni. Koliko pa je kdo pri tem pridobil, pa je, seveda, odvisno od vsakega posameznika.
Še enkrat pa moram poudariti, da nas je vse zelo pritegnilo predavanje tov. Kleča, morda zato, ker je izhajal iz konkretnih primerov, s katerimi se srečujemo tudi v našem podjetju.
Za konec rednega obiskovanja predavanj smo prisotni prejeli priznanje zaključne mladinske politične šole in upam, da bomo pridobljeno znali s pridom uporabiti v naši vsakdanji praksi.
Irena Seme
Volilne konference
v OO ZSMS Grafika
Napočil je čas volitev v delegacije in samoupravne ter družbenopolitične organizacije, zato smo tudi v OO ZSMS TOZD Grafika pripravili volilno konferenco. Konferenca je bila dne 29. marca 1978 v prostorih šolskega centra in se jo je udeležilo 18 mladincev. Razrešili smo staro predsedstvo in izvolili novo v naslednjem sestavu:
predsednik: Janez Ramšak sekretar: Jože Hemaus referent za kulturo: Silvo Ramšak referent za šport: Jožica Šeško referent za informacije: Dušan Horvat referent za SLO: Franjo Vidmar blagajnik: Marija Smole
referent za idejno politično delo: Milan Lončarevič
V nadaljevanju konference smo ocenili naše delo v preteklem letu. Vsi smo bili mnenja, da smo naredili premalo na vseh področjih razen športa in rekreacije, kjer so se mladinci Grafike aktivno

-fr
*
-fr
*
-fr
*
*
-k
-fr
*
-fr
-fr
-fr
-tč
•fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
-fr
■fr
OJt&em članom kolektioa J
in njifrooim Enojcem če&titamo za Z. maj, pcaznik | o&efr deloonlfr Ljudi

udejstvovali in dosegli tudi vidne uspehe. Zato smo si zadali nalogo, da si pripravimo akcijski program, katerega pa moramo uskladiti s programi ostalih OO ZSMS. Našemu vabilu se je odzval tudi predsednik OOS tov. Ivan Uranič. Menil je, da se mladi še vedno premalo zavedamo, kako velik pomen ima zveza mladine kot družbenopolitična organizacija za reševanje problemov mladih v TOZD in za enakopravno reešvanje in odločanje z ostalimi samoupravnimi organi. Zato je predlagal, da se bolj povežemo z drugimi DPO in samoupravnimi organi. V nadaljevanju je razložil vlogo sindikata in podal program dela OOS za leto 1978. Kot zadnja točka je bilo poročilo o pomoči ostarelim občanom. Od petih, ki so bili izbrani, sta bila do volilne konference obiskana dva. Obiskala sta ju tov. Herna-us in tov. Ninkovič. Tam sta bila cel dan kjer sta uredila stanovanje, nabavila hrano ter prinesla kurjavo. Izjavila sta, da ni lepše nagrade, kot so bile solze v očeh starčkov, ko sta se poslovila od njih.
Dušan Horvat
OO ZSMS Titanov dioksid
V petek, 31. marca 1978 je bila v šolskem centru volilna konferenca osnovne organizacije ZSMS TOZD Titanov dioksid. Na konferenci so bili predlagani naslednji mladinci, ki naj bi sestavljali novo predsedstvo:
—	predsednica Frida Jalšovec
—	sekretar Safet Plivac
—	referent za idejno politično delo Miran Boh
—	referent za informiranje Silva Knez
—	referent za kulturo Marjana Ver de v
—	referent za šport in rekreacijo Ivan Selič
—	referent za LO in DS Dani Šeruga
—	člani predsedstva: Zdravko Dernič
Karl Grah Slava Strelec Kovilka Kosovac
Vsi predlagani kandidati so bili enoglasno izvoljeni. Tako je pred nami novo obdobje. Vložiti bo potrebno veliko truda, da bomo mladince zainteresirali za delo v mladinski organizaciji, jih pridobili, da bodo sodelovali v raznih akcijah, na kulturnem in športnem področju. Do sedaj so v OO ZSMS Titanov dioksid delali trije, štirje mladinci. V prihodnje se to ne sme več dogajati.
Zavedati se moramo, če hočemo zahtevati pravice, moramo vedeti tudi kaj je naša dolžnost. Tako upam, da bomo vsaj nekoliko uspeli in dokazali mnogim, kateri na nas mladince še vedno gledajo z enim očesom, da lahko prav tako pripomoremo k boljši realizaciji zadanih delovnih načrtov, k boljši produktivnosti dela prav tako pa tudi, k našemu samoupravnem socialističnemu sistemu.
Frida Jalšovec
OO ZSMS DSSS
Dne 13. februarja 1978 je bila v prostorih šolskega centra Cinkarne 2. redna seja predsedstva OO ZSMS DSSS.
Na tej seji smo po običajnih pravilih, ki potekajo na takih sejah, izvolili novo predsednico DSSS Ireno Seme, sekretarja Matjaža Ramšaka in pet referentov:
1.	referent za šport: Perič Miha j la
2.	referent za informiranje: Plahutnik Miro
3.	referenta za SLO in DS: Plohl Marjana
4.	refrenta za IPD: Cunkaj Radenka
5.	refrenta za kulturo: Kolarič Marijo.
Delo samo še ni steklo in to zaradi premajhnega zanimanja mladih za kakršnokoli dejavnost. V skupnih službah smo opravili anketo iz katere je razvidno, da je 73 mladih, ki jih ima DSSS, pripravljenih delovati, predvsem v športnih dejavnostih, nekaj še v in-
formativni in družbenopolitični dejavnosti, 20 mladincev. Torej, začetek je stekel in potruditi se moramo, da bomo nekaj pokazali, toda ne samo na papirju, ampak na raznih področjih in dejavnostih, katere naloge in cilje smo si zadali.
Irena Seme
OO ZSMS Vzdrževanje
Letno konferenco OO ZSMS TOZD Vzdrževanje in energetika, je bila v četrtek, 23. marca 1978 ob 12.30 uri v sindikalni dvorani CINKARNE. Prisotnih je bilo 31 mladincev. Tako majhna udeležba kaže na slabo delovanje mladinske organizacije v preteklem letu.
Potrdili smo naslednji dnevni red:
— Izvolili smo delovno predsedstvo v sestavi: predsednik Ver-dev Branko, člana Kolar Marjan, Košenina Božo in zapisnikar Ko-šec Milena.
— Prejšnji predsednik Tomo Gorenšek je prebral poročilo o delu OO ZSMS TOZD Vzdrževanje in energetika za leto 1977..
V lanskem letu je imela mladina našega TOZD 6 sestankov. Ker je bilo ugotovljeno, da je mladina zelo malo zainteresirana za delu OO ZSMS TOZD Vzdrževanje in energetika za leto 1977.
— Sprejeli smo naslednje člane predsedstva OO ZSMS za naš TOZD: predsednik Dušan Zagožen, elektro obrat; sekretar Bernard Kozovinc, strojni obrat; blagajnik in zapisnikar Milena Košec, skupne službe; član Jože Lajlar, strojni obrat; član Albin Kovač, merilni obrat; komisija za šport Štefan Budna, elektro obrat; komisija za LO in DS Anton Zorko, merilni obrat; komisija za kulturo Milan Hojnik, elektro obrat; komisija za informacije Branko Verdev, skupne službe; komisija za IPD Slavko Jug, strojni obrat.
— Marjan Kolar je prebral predlog plana OO ZSMS TOZD za leto 1978-80, ki je bil soglasno sprejet. V tem programu je bilo rečeno, da se aktivira in začne delovati z vso močjo mladinska organizacija na vseh področjih, tako družbenopolitičnih kot ostalih (kultura, šport, LO ...) področjih.
Sprejet je bil tudi sklep, da začnemo s čiščenjem okoli tovarne (zbiranje starega železa).
Branko Verdev
OO ZSMS Transport
Prvi sestanek v letošnjem letu smo imeli konec meseca januarja, na katerem smo evidentirali kandidate za novo predsedstvo OO ZSMS TOZD Transport. Istočasno smo evidentirali člane OO ZSMS v komisije pri OK ZSMS Celje. Prav tako smo podali predlog za novega predsednika in sekretarja koordinacijske konference ZSMS v Cinkarni.
Naslednja naša naloga je bila priprava akcijskega programa za leto 1978 ter priprava na volilno konferenco.
Volilno konferenco smo imeli v začetku meseca aprila, kjer smo izvolili naslednje člane predsedstva OO ZSMS za mandatno obdobje 1978-1980: Cvetka CMAGER — predsednica OO ZSMS, Bojan GAJŠEK — sekretar OO ZSMS, Branko CMOK — referent za idejnopolitično delo, Janez VOt-OVŠEK — referent za informiranje, Ivan HITER — referent za šport in rekreacijo, Ljubiša UNGULJA-NOVIČ — referent za SLO in DS (splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito), Branko RAKOVNIK — referent za kulturo in Tadija MATIJEVIČ — blagajnik.
Istočasno smo potrdili akcijski program za leto 1978.
Ena izmed prvih naših nalog, ki smo si jo zadali na zadnjem sestanku je, da se aktivno vključimo v široko akcijo »čiščenje podjetja«, katere pobudnik je OOS TOZD. OO ZSMS je eden izmed nosilcev te akčije. Ker je naša želja, da očistimo podjetje do 1. maja, je torej naša naloga, da pričnemo z delom takoj.
TOZD Trasport
Pogrešamo domačnosti v vseh sredinah
JANKO REBOV se je rodil 1. decembra 1927 v Celju, zaposlen je v TOZD Kemija kot obratovodja OOB. V Cinkarni je zaposlen od 1952. leta. Član ZK je od 1964. Takoj po zaposlitvi v Cinkarni se je vključil v politično delo ter deloval najprej v mladinski organizaciji nato pa vseskozi v delu sindikata in samoupravnih organih. V tem obdobju je bil večkrat delegat samoupravnih organov DS in CDS, predsednik sindikata TOZD Kemija, namestnik sekretarja OO ZK Kemija, predsednik gasilskega društva Cinkarne, raznih komisij in odborov.
V vseh teh funkcijah se je Rebov pokazal kot dosledni borec za delavske pravice, deloval v smeri razvijanja dobrih medsebojnih in samoupravnih odnosov ter s svojim delom, vplivom in delavnostjo veliko prispeval k razvitosti samoupravnega in delegatskega sistema ter samoupravne organiziranosti. V njegovem delu se odlikuje predvsem njegova osebna skromnost, predanost do stvari socializma in zrelost.
Zaradi njegovih kvalitet in rezultatov dela, razvijanja samoupravljanja, je dobil leta 1977 priznanje »Znak samoupravljal-ca«. Z vsem svojim dosedanjim delom je dokazal, da uživa zaupanje celotnega članstva sindikata Cinkarne, zato je tudi najprimernejši, da vodi sindikalno delo v Cinkarni naslednje mandatno obdobje.
Kaj si predstavljate kot organizacijo sindikata in kako mora biti uspešno organizirana?
Z ustavo so določene široke naloge in pravice, katere je uveljavil tudi Zakon o združenem delu. Sindikati so najodgovornejša družbenopolitična telesa v delovni organizaciji. Izvršni odbori so nosilci izvajanja vseh nalog po temeljnih organizacijah, zato imajo važno vlogo v samoupravnem sindikalnem delu. Da bo sindikat uspešno deloval, mora soodločanje približati delovnemu človeku iz okolja.
Katere naloge sindikata so trenutno bistvene?
Na letnih konferencah so bili potrjeni pestri pogrami, nekateri pa celo preveč obširni. Bolje in v celoti se moramo poglobiti v naše interne samoupravne akte. Pregledati moramo, kako smo uresničil sklepe, ki smo jih sprejeli na kongresu v Ce-
lju in se pripraviti na kongres v Mariboru jeseni tega leta.
Nagrajevanje po delu in razdeljevanje dohodka je še vedno pereče vprašanje, ki še ni dovršeno. Menim, da bomo že letos uspeli v celoti uresničiti to vprašanje. V letošnjem mandatnem obdobju je bilo že veliko narejenega. Uveljavljati smo začeli samoupravne akte in uvajati ideje ter predloge sindikalne liste.
Kadrovska problematika se bo prav gotovo spremenila, ko bo izdelan katalog delovnih opravil ter, ko bomo pristopili k nagrajevanju po delu. Vsi bi morali razumeti, da le kolikor ustvarimo, toliko lahko razdelimo na sprejemljiv način razdelitve.
Kritično je tudi področje dohodkovnih odnosov. Poudarim naj, da se moramo zavzemati prvenstveno za boljšo solidarnost med TOZD. Njihov cilj naj bi bil v enotnosti, povezanosti in organiziranosti k skupnim ciljem.
Vse premalo smo naredili na področju izobraževanja delavcev, saj je preobrazba našega delovnega človeka nujna in le-ta bo pripomogla k samoupravnemu osveščanju delavcev v združenem delu.
Samoupravne akte, študije in druga gradiva bi morali kar se da na enostaven, preprost način približati delavcu. S tem sovpada tudi informiranje, ki je postalo vse večja nuja v samoupravnem življenju. Prav je, da interno glasilo izhaja redno mesečno, priporočljivo pa bi bilo občasno izhajanje biltenov za aktualnost informacij. Informiranje preko glasil in biltenov ter preko družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov je vse premalo. Še vedno manjka živih besed, ki omogočajo obojestranske informacije. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi bi morali iz
svojih sredin posredovati mnenja o bodočih sklepih. Z voljo bo potrebno ukrepati, da bomo morda lahko ponudili gradivo za seje v razumljivi obliki in od strokovnih služb uspeli v pravem času dobiti gradiva in predloge.
Ali bomo uspeli delovne načrte osnovnih organizacij uresničiti in ali bodo novi odbori aktivnejši od prejšnjih?
Perspektive so. Ne smemo pozabiti na varnost delavca, njegovo rekreacijo, odpravo škodljivih delovnih mest in nočne izmene žensk, izboljšanje tehnologije in še več. Tem pomembnim dejavnikom življenja delavcev moramo posvetiti veliko pozornost. Sindikat bi moral najti več časa da delovnega človeka bolj ovrednoti kot ustvarjalca, sočloveka, ki danes pogreša domačnosti v vsreh sredinah.
V novem mandatnem obdobju moramo posvetiti veliko pozornost razvijanju delegatskega sistema v delovni organizaciji. Kljub odporu nekaterih, bodo morali vsi novi delegati, predvsem pa vodje delegacij, obiskovati seminarje, da bi lahko uspešno dograjevali samoupravno delegiranje v združenem delu.
Izvršni odbori se bodo morali v polni meri angažirati po temeljnih organizacijah, saj predstavljajo bazo sindikalne organiziranosti.
Razgovor vodila:
Mira Plahutnik
Za podpredsednika predsedstva OOS Cinkarne je bil izvoljen tovariš MARJAN MIRNIK, rojen 15. aprila 1946 v Celju, kemijski tehnik, obratovodja v TOZD GRAFIKA. V Cinkarni je zaposlen od 1967. leta. Član ZK je od 1974. leta. V tem obdobju
je opravljal poleg odgovornih delovnih nalog tudi družbenopolitične funkcije in naloge in to predvsem kot član poslovnega odbora, delegat DS in CDS, kot predsednik CDS, kot predsednik Zbora delovnih ljudi v TOZD Grafika, kot sekretar OO ZK Grafike, kot delegat združenega dela ter v komisijah in odborih, ki izvršujejo naloge s področja uveljavljanja Zakona o združenem delu. Zaradi pravilnega načina dela, tako po strokovnih kot političinh nalogah, si je pridobil ugled in zaupanje. Vse to pa zaradi dosledne borbe za utrditev pravih medsebojnih in samoupravnih odnosov, za kar ima vsekakor zasluge za razvitost teh odnosov v temeljni organizaciji in med TOZD, še posebno pa na razvijanju SDS v Grafiki. Vse dosedanje njegovo delo daje zagotovilo da bo v bodoče še uspešneje deloval na razvijanju samoupravne organiziranosti v Cinkarni.
Za sekretarja konference OOS Cinkarne je bil izvoljen tovariš SVETO MILJEVIČ, rojen 2. julija 1948 v Banja Luki, elektrotehnik v TOZD Vzdrževanje. V Cinkarni je zaposlen od 1973. leta. Je član ZK od 1971. leta, delegat CDS, deloval je aktivno v ZSM in bil do sedaj predsednik 10 OOS TOZD Vzdrževanje. Uspešno je opravil trimesečno sindikalno šolo.
Ves čas, odkar je v Cinkarni, je pokazal posebno zavzetost za aktivno politično delo, najprej v ZSM, nato pa v delu sindikata in izvajanju in razvijanju delegatskega in samoupravnega sistema. Osebno je veliko prispeval k razvitosti in dejavnosti samoupravnih delovnih skupin in na uveljavljanju sindikata pri oblikovanju samoupravnih odnosov v TOZD.
Prve naloge
Prva seja novoizvoljenega predsedstva Konference OOS Cinkarne je bila 7. aprila 1978.
Na sejo so bili vabljeni tudi člani predsedstva, ki iim je potekla mandatna doba in so novoizvoljenim članom pojasnili probleme ki so ostali še nerešeni:
—	delo novoizvoljenih delegacij je potrebno spremljati kot je začrtano v akcijskem programu;
—	evedentirati nove člane samoupravnih delavskih kontrol;
—	za blagajno vzajemne pomoči izdelati nov pravilnik, ki bo usklajen s pravilnikom, ki je bil objavljen v prilogi sindikata;
—	takoj pristopi k organizaciji prvomajskega izleta. Člani so predlaga-
li, da naj bo izlet v Dražgoše kjer je veličasten spomenik narodne osvobodilne borbe;
—	kontrolirati vse komisije, ki so bile izvoljene na občnem zboru. Komisije so naslednje:
—	komisija za kulturo
—	komisija za samoupravljanje
—	komisija za delovne in življenske pogoje
—	komisija za delitev osebnih dohodkov po delu
—	komisija za kadrovska vprašanja
—	sklicati tudi vse stalne predstavnike OOS na disciplinski komisiji.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Centralni delavski svet
Predsednik Jože Hrovatin je dne 24. marca 1978 sklical 7. redno sejo centralnega delavskega sveta.
Po ugotovitvi prisotnosti so pregledali sklepe sprejete na prejšnji seji in ugotovili, da so bile izvršeni.
Razpravljali so o srednjeročnih razvojnih problemih TOZD ter ugotovili, da bi se TOZD morale na tem področju bolj povezovati. Izdelati bi morali globalno usmeritev delovne organizacije kot celote in se enotno dogovoriti za združevanje sredstev za tiste investicije, ki bi v čimkraj-šem času dale dobre rezultate. Delegati so bili enotnega mnenja, da Cinkarna kot celota vztraja na svojih razvojnih programih in da od začrtanih investicij ne odstopamo. Obstoječe naprave so dotrajane, iztrošene, popravila in vzdrževanje naprav so pove-zna z visokimi finančnimi sredstvi. Zaradi navedenega je modernizacija TOZD in s tem delovne organizacije nujno potrebna.
Delegati so opazovali, da je vzporedno z novimi investicijami potrebno večjo skrb posvetiti vprašanju kadrov. Sestavni del razvojnega programa bi moral biti tudi plan kadrov. Tega pa nimamo. Še je čas, da si z resnim pristopom in ustrezno štipendijsko politiko zagotovimo kader, ki bo ob novi investiciji nujno potreben.
Nadalje so potrdili predlog, da se ustanovi posebni nadzorni organ, ki bo tekoče spremljal uresničevanje akcijskih programov.
Že dalj časa je opaziti, da individualni poslovodni organi neredno prihajajo na seje centralnih organov upravljanja. Delegati so takšno vedenje kritično ocenili.
Nadalje so bil delegati seznanjeni z ugotovitvami tovarniškega komiteja na delo posebne komisije in te ugotovitve v celoti sprejeli kot sklep. Ugotovitve komisije temeljijo predvsem na določilih pomembnejših samoupravnih aktov in so omejene na določena področja. Posamezne TOZD vodene od strokovnih služb
žb so premalo upoštevale interese OZD in položaj ostalih TOZD. Zato se takšna dejavnost v posameznih TOZD obsoja zlasti zato, ker smo v zadnjem času večkrat opozarjali na te probleme in sprejeli ustrezne sklepe oziroma akcijske probleme, ki so jih verificirali vsi DS TOZD in CDS in ki so za vsakega obvezujoči.
Potrebno je, da o vseh važnejših odločitvah vsi soglašajo, saj gre za neomejeno solidarnostno odgovornost, nikakor pa ne samo izhajati iz ozkih interesov posameznih TOZD ali celo posameznih skupin. Nadalje se ugotavlja, da so nekateri naši akti že preživeli in vsakodnevna praksa narekuje tudi drugačne ukrepe, ki bi urejali vse probleme. Zato je nujno potrebno skupno in tekoče dogovarjanje o vseh večjih odločitvah pomembnih tako za posamezne TOZD in še posebej za DO kot celoto. Ni dovolj, da se stvari dogovorijo le med vodilnimi delavci, temveč je nujno, da se postopa v smislu sprejetih samoupravnih aktov. Vodilni delavci morajo zato nositi največjo odgovornost. Izvrševanje sprejetih sklepov, posebno tistih z dne 18. januarja 1978, ki široko zadevajo vrsto pomembnih področij dela v TOZD in OZD kot celoti, bo pravzaprav pokazalo, kako smo pripravljeni poenostaviti naše skupne cilje in prenehati z enostranskimi odločitvami.
Ker so naši samoupravni akti že priživeli in posamezni členi niso v skladu z določili zakona, so delegati zadolžili odgovorne strokovne službe, da takoj pristopijo k izdelavi novih samou-pratvnih aktov. Seveda pa je predpogoj, da se TOZD enotno dogovorijo o vprašanjih s področja planiranja, skupnega dohodka in prihodka. Če bomo dosegli enotno sporazumevanje v cilju boljšega poslovanja delovne oragnizacije kot celote, potem ni ovir, da samoupravnih aktov ne bo mogoče napisati.
Sprejeli so sklep, da se za dodatna dela pri povišanju kislino-odpomega kanala št. 400156, 400 157, odobrijo sredstva v breme amortizacije TOZD Metalurgija. Predračunska vrednost dodatnih del znaša 16.449,10. Za navedeni znesek so zaprosili za izdajo garancije po čl. 70 TZOGIO pri Jugobanki Ljubljana. Pri realizaciji navedenih gradbenih del
TOZD Grafika
Najpreje so predlagali sklepe prejšnje seje in ugotovili, da je večina izvršenih.
Nadalje so potrdili anekse samoupravnih sporazumov o temeljih plana občinskih SIS za obdobje 1976-80 in to za leto 1978.
Seznanili so se z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v celjski občini. Podpis navedenega družbenega dogovora so potrdili.
Prav tako so potrdili vrednost revalorizacije OS za leto 1977. Seznanjeni so bili s sklepom poslovnega odbora, o zavrnitvi njihovega sklepa, da se otroku pokojnega Miloša Zagoričnika dodeli letna denarna pomoč v višini 6.000 din, ki se mora vsako
V. d. direktor Ferdo Erjavec je seznanil delegate z vsebino samoupravnega sporazuma, s katerim se ureja plačevanje uvoza surovin in rezervnih delov ter drugega materiala. Navedeni samoupravni sporazum so soglasno sprejeli.
Nadalje so razpravljali o pravilniku o delitvi OD, posebno o členu 18, ki določa 2CK>/n dodatek za opravljeno delo v popoldanski iz-
DSSS
fanancira TOZD Ti02 s 70% in TOZD Metalurgija s 30%.
Odobrili so nakup OS in sicer za obrat čišice 1 kom motorpo gonilo tip 3 — 03 . 90 . V6, za ureditev transportnega traku pri pobiranju rondel. Za obrat sušilnice dvigalo, za stalna popravila dozirnih polžev. Za obrat keramika aksialni ventilator, ki bo služil za pospešeno predsušen-
je-
leto revalorizirati v skladu z naraščanjem življenskih stroškov. Delegati so sprejeli sklep z isto vsebino in ga posredovali v razpravo delegatom CDS.
Obravnavali so dopis komisije za inventivno dejavnost, ki je ocenila inovacijski predlog — rekonstrukcija in izdelava transformatorjev — skupine avtorjev: Martin Črepinšek, Emil Dobovi-šek in Ivan Kos, z enkratno nagrado v skupni višini din 7.500. DS je predlog soglasno potrdil.
Ponovno so razpravljali o prehrani delavcev. Sprejeli so sklep, da odgovorna služba v čimkraj-šem času uredi razdeljevanje toplega obroka po obratih in to v vseh izmenah.
meni. Končni sklep bo sprejel zbor delegatov.
Soglasno so sprejeli predlog komisije za spremljanje delitve dohodka in OD, ki predlaga, da se osnovna vrednost točke poviša za7% in to od sedanje 1.18 na 1.26
Imenovali so komisijo, ki bo opravila individualno oceno zaposlenih delavcev in to v naslednji sestavi: Jože Maurič, Ivan Kaker, Ivan Verbuč, Ivan Grofe! nik in Ivan Rženičnik.
TOZD Metalurgija
Predsednik Branko GERMADNIK je 27. marca 1978 sklical 9. redno sejo DS.
TOZD Kemija - Mozirje
Predsednik Jože PUNČUH je dne 16. marca 1978 sklical 3. redno sejo DS.
Predsednik Avgust Deržek je dne 31. marca 1978 sklical 10. redno sejo DS.
Delegati so potrdili naslednje samoupravne sporazume: samoupravni sporazum za ekonomske odnose s tujino, samoupravni sporazum o združevanju v Poslovno skupnost proizvajalcev in predelovalcev svinca, cinka in antimona, samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovanju MERKUR — VELEŽE-LEZNINA Kranj, samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev Intereuropa — Koper, samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju INTEREKSPORT Ljubljana, sa-
moupravni sporazum o povezovanju v skupnost za plansko in poslovno sodelovanje — Zagrebški velesejem, samoupravni sporazum Kemikalija — Zagreb, samoupravni sporazum Metalka — Lubljana, samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sode-lovnem sodelovanju Kovinotehna Celje, samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti Celje.
Potrdili so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Celje, ki so bile objavljene v delegatskem poročevalcu št. 6/78 z dne 9. 3 1978.
Potrdili so pregled revalorizacije OS v letu 1977.
Predsednik Franc GLUŠIČ no sejo DS.
Potrdili so akcijski program DSSS za leto 1978. Dogovorili so se, da vsak vodja samoupravne delovne skupine prejme po en izvod programa in z njegovo vsebino seznani delavce. O izvrševanju nalog akcijskega programa morajo samoupravne delovne skupine razpravljati četrtletno.
Obravnavali so prošnjo Upravnega odbora, sklada za gradnjo in opremo onkološkega inštituta Ljubljana za odstop obveznic za ceste, v korist Onkološkega inštituta. Akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov bo prevzel OOS DSSS.
Potrdili so aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega za-
je dne 3. aprila 1978 sklical 8. red-
varvanja v SRS za obdobje 1976 — 80 za leto 1978 in aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti starostnega zavrovanja kmetov v SRS za obdobje 1976 — 80 za leto 1978.
Prav tako so potrdili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti v občini Celje, objavljen v delegatovem poročevalcu st. 6. 78 z dne 9. marca 1978.
Potrdili so predlog komisije za spremljanje in delitev dohodka in OD, po katerem naj bi se vsem zapolenim v Cinkarni povišala osnovna vrednost točke za 7%.
Tajništvo samoupravnih organov
Napotki za delo samoupravnih de lovnih skupin
Za nami je štiriletno obdobje delegatskega sistema. V tem času smo si pridobili določene izkušnje in naleteli na določene pomanjkljivosti v sistemu informiranja baze.
Da bi bilo novo obdobje uspešnejše, dosežena večja stopnja informiranja in da bo delegatski sistem resnično zaživel v bazi predlagamo vsem SDS (samoupravnim delovnim skupinam), da uporabljajo postopek določen v Poslovniku o načinu dela organov upravljanja, s pomočjo katerega bo dana naj večja možnost uveljavitve sistema samoupravljanja.
Delegacijam predlagamo, da pri svojem delu upoštevajo predlagane napotke, ker menimo, da bodo na ta način doseženi boljši rezultati. Zadovoljni bomo, če bodo napotki služili svojemu namenu.
V IV. poglavju poslovnika o načinu dela organov upravljanja in drugih organov v TOZD in DSSS Cinkarne Celje, je delo samoupravne delovne skupine o-predeljeno takole:
S ciljem, da sodeluje pri u-p ra vi jan ju in odločanju čimveč-je število delavcev, so po posameznih delih TOZD organizirane samoupravne delovne skupine.
SDS lahko v primerih, ko zaradi narave dela (izmensko delo ipd.) ni mogoče zagotoviti u-strezne udeležbe na zboru delavcev, opravijo funkcijo zbora tako, da sprejmejo v enakem besedilu sklepe o določenem vprašanju. V primeru, da sklepi niso identični, se izvede usklajevalni postopek. Neuspešnost usklajevalnega postopka za zahteva sklic zbora delavcev.
Vloga SDS se odraža zlasti v naslednjem:
0	delavci se v manjših skupinah seznanjajo s problematiko TOZD in podjetja,
© obravnavajo in sprejemajo stališča o vseh vprašanjih, katera se nanašajo na poslovanje, razvoj družbenega standarda, nagrajevanja po delu, zniževanja stroškov proizvod-
Na slavnostni prireditvi 10. aprila 1978 je predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva tov. Volfand razdelil nagrade in priznanja INOVATOR 77.
Razpis INOVATOR 77 je bil letos razširjen z nagradami in priznanji MLADI ZA RAZVOJ CELJA in priznanja za RAZISKOVALCE.
Komisija za inventivno dejavnost Cinkarne je predlagala naslednje kandidate ki so vsi prijeli nagrade ali priznanja:
Skupina sodelavcev: Avgust Deržek, Jože Čebular in Bernard Čater je za inovacijo STROJ ZA OBLIKOVANJE dimnih tuljav prijela eno izmed
nje in optimalizacije proizvodnje itd.,
0	razvijajo konkretne oblike pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj predvsem z vidika ocenjevanja lastnega dela in dela svojih sodelavcev,
0	predlagajo ukrepe za učinkovito odpravo pomanjkljivosti na področju proizvodnje, poslovanja in samoupravnih odnosov,
0 seznanjajo se z osnutki samoupravnih aktov in jih obravnavajo ter dajajo pripombe in dodatne predloge,
0 po potrebi razpravljajo in sprejemajo stališča še o drugih vprašanjih, ki so pomembna za TOZD in podjetje.
SDS vodi njen vodja. Njegova naloga je predvsem v tem, da pravočasno, najmanj dva dni pred sklicem skupine, obvesti o sklicu delavcev ter organizira razdeljevanje gradiva.
Dogovori se z referenti, ki podajo obrazložitve k posameznim gradivom in odgovarjajo na vprašanja.
Vodja SDS organizira pisanje zapisnika ter pomaga pri formulaciji sklepov in stališč.
Delavski sveti TOZD morajo obvezno obravnavati stališča SDS in sprejeti ustrezne odločitve ter o njih informirati delavce SDS. Enako velja za CDS, kolikor se stališča nanašajo na podjetje kot celoto.
V zvezi z delegatskim sistemom novo izvoljenim delegacijam v SIS in ZZD predlagamo naslednji način dela:
0 Vodja delegacije oziroma konference delegacij ob sprejemu delegatskega gradiva pregleda gradivo in skliče sejo delegacije. Delegati se v zvezi z gradivom povežejo z vodji SDS v svojih sredinah.
prvih nagrad v višini 5.000,00 din., plaketo in diplomo.
Franjo MESAREČ je prejel priznanje in srebrno značko INOVATOR za inovacijo IZBOLJŠAVA VENTILA NA ČRPALKAH NETZSCH.
Vojo RUŽIČ je prejel priznanje in srebrno značko za svoje raziskovalno delo pri uporabi odpadnega ferosulfa-ta, ki je pomembno tudi z vidika ekologije.
Našim nagrajencem čestitamo in jim želimo še nadaljnjih uspehov na inovacijskem področju. Njihov uspeh pa naj bo spodbuda tudi za vse inovacije Cinkarne.
FRANC SENDELBACH
Zato je potrebno na seji delegacije določiti stalne poročevalce za SDS.
0 Vodje SDS organizirajo razpravo v SDS, na kateri delegati poročajo o gradivu. Po končani razpravi vodja sestavi zapisnik in ga posreduje delegaciji. Vodja SDS lahko po potrebi zahteva od strokovnih služb uradno mnenje o gradivu.
0 Vodja delegacije skliče drugo sejo delegacije najmanj 3 dni pred sejo skupščine. Na seji delegacija izoblikuje dokončno mnenje ter določi delegate za sejo skupščine. Vodja delegacije na seji izpolni in pošlje poverilnico za delegate, ki bo prisostvoval na seji skupščine.	•
Odločno so zahtevali od vodstva društva, da čim prej uredi prostore za gasilsko službo ter potrebe civilne zaščite, ljudski odpor in družbeno samozaščito. Ugotovili so tudi, da nujno potrebujejo kombinirani avtomobil in vozilo za reševanje. Upravni odbor društva se je zadolžil, da potrebo izpelje še v tem letu. Sodobna tehnika zahteva vrsto novih tehničnih sredstev za področje požarnega varstva, bodisi v preventivnem ali operativnem pomenu. Ta razvoj pa zahteva sodobno opremo in orodje za izvrševanje nalog, ki si jih je zadala gasilska služba.
Na konferenci so precej kritično obravnavali kadrovsko vprašanje in zasedbo poklicnih gasilcev, Na vsaki izmeni bi morali biti trije gasilci z gasilsko šolo in nekaj prakse. Prav tako je nujno uskladiti osebne dohodke poklicnih gasilcev.
Težave so nakazali tudi v pridobivanju novega članstva v gasilske vrste, ker ni priznanih prostorov za službo požarnega varstva. Strokovno izobraževanje je precej nezadovoljivo, saj so vaje aktivnih članov tedensko po dve uri. Za vse aktivne člane prirejajo enkrat letno interno tekmovanje za preizkus znanja gasilskih veščin.
Ugotovili so tudi, da precej članov gasilskega društva deluje v družbenopolitičnih organizacijah v kolektivu ali v krajevni skupnosti.
Člani so kritično ocenili skrb za požarno varnost po naših obratih. Vse premalo pozornosti posvečamo ročnim gasilskim aparatom — hidranti se sproti ne popravljajo, ker so vodne razmere še kritične. Vse polno je v tovarni priročnih skladišč z lahko vnetljivimi tekočinami. Alarmni sistem za sklic članstva v primeru nesreče ne ustreza. Dohodi v obrate iz zunanje
0 Seja združene delegacije je sklepčna, če je prisotno najmanj sedem delegatov. Seja posebne deelgaoije je sklepčna, če je prisotno najmanj pet delegatov.
0 Vodje delegacij za posamezne SIS se sestanejo 1 dan pred sejo skupščine, zaradi izoblikovanja enotnega stališča Cinkarne Celje v primerih, ko je to umestno oziroma, ko gre za skupne interese.
0 Po končani seji skupščine delegati preko informatorja obvestijo delegatsko bazo o rezultatih glasovanja.
strani po lestvi niso najboljši. Razni odpadki so lahko povzročitelji, da pride do požara. Preprečiti bi bilo potrebno že možnosti in nasploh vse morebitne nevarnosti, ker se v zadnjem času dogaja, da ravno nepravilnosti povzročajo nesreče. Varilci bi nasploh morali biti opozorjeni na nevarnost in seznanjeni z gašenjem z ročnimi aparati. Brez kontrole se mnogokrat vrši tudi kurjenje po tovarni. Vsi, ne le delavci in obratovodje, _ tudi ostali člani kolektiva morajo nenehno skrbeti, da ne pride do požara. V korist nas vseh je, da po svojih močeh skrbimo za boljšo varnost tovarne.
Ob koncu so poudarili, da je potrebno kar najhitreje izdelati in potrditi akt, ki ureja varstvo pred požari.
Na konferenco gasilskega društva so bili od vabljenih prisotni: vodja varnostne službe, predsednik konference sindikata, predstavnik občinske konference SZDL, predsednik občinske gasilske zveze ter predstavniki GD Teharje, GD Ljubečna, GD Ga-berje in IGD Štore.
Stane Leskovšek
PRIHRANEK
Današnji čas je vse preveč dolgočasen. Vsi hitimo in delamo velike korake v lepšo prihodnost, pardon v prihodnost cvetočega standarda. Delavec zaradi precizno odmerjenih korakov svojega sotovariša ne pozdravi več z dober dan, ampak samo z dan. S tem si je ustvaril 0,000001 dohodka. V bližnji prihodnosti bo pozdrav sestavljala le črka N in korak bo večji za 0000,1 %•
CINKARNAH 7
Nagrade inovator 1977 razdeljene
Sestavil: Ozis Jernej
Letna konferenca gasilskega društva
V mesecu februarju je gasilsko društvo Cinkarne imelo letno konferenco. Poročali so o delu v preteklem letu med drugim omenili organizacijo proslave ob 40 letnici društva. Ugotovili so, da so vse naloge, ki so si jih zadali v letu 1974, uspešno uresničili.
Delavec z najdaljšo delovno dobo kemijski tehnik Pavel Žele
Konec aprila bo minilo že 38 let in 8 mesecev odkar se je prišel učiti v tovarno Metalno akcionarno društvo Celje laboratorijskih veščin Pavel Žele. Najprej je želel postati ključavničar, potem pa je dobil možnost priučitve za laboranta.
Pavel Žele se je rodil 26. aprila 1920 v Plibergu kot sin železničarja. Od leta 1934, ko je prvič prišel delat kot 14 letni deček in tako ostal v istem podjetju vse življenje. Končal je dve meščanski šoli in se kasneje 1965 leta vpisal v srednjo tehnično šolo v Cinkarni kot eden izmed prvih učencev. 1955 leta je obiskoval tudi šestmesečno politično šolo pri centralnem komiteju v Ljubljani.
Prišlo je do združitve in razdružitve tovarne kemičnih izdelkov, produkcija je naraščala zaradi razširitev proizvodnje, menjavali so se direktorji. Laboran-tski delavec Pavel pa je ostal in spremljal vse te spremembe. Prišla je vojna in za njo udarniško delo. Ker je primanjkovalo delovne sile, so tudi pisarniški delavci ničkolikokrat razkladali vagone. 1947 leta so ga poklicali k služenju vojaškega roka, kjer je deloval kot vodnik — bolničar. Po odslužen ju vojaškega roka se je zopet vrnil na svoje staro delovno mesto in kasneje tudi na-predaval. Bil je asistent, šef laboratorija, obratovodja, vodja proizvodnje litopona, šef materialne uprave, zdaj pa že dolga leta dela kot obratovodja obrata soli in pigmenti.
Kot zavzet družbenopolitični delavec je stopil v vrste Zveze komunistov že 1949 leta. Deloval je tudi v samoupravnih organih v podjetju in se aktivno vključe-
val v izgradnjo socialilstične samoupravne družbe. Dvakrat je bil predsednik upravnega odbora podjetja, bil je eden od prvih članov novo ustanovljenega delavskega sveta, dvakrat je bil sekretar ZK, podpredsednik DS, več mandatnih dob je deloval v upravnem odboru in DS, tudi kot član. Izven delovne organizacije pa je še danes porotnik na sodišču in delegat skupščine. Opravljal je še razne manjše funkcije v komisijah in odborih, bil je član komisije za podeljevanje nagrad samoupravljalcu. Za dolgoletno delo v Cinkarni je dobil priznanje samoupravljalca.
Pavel se rad spominja partizanskih nedelj na vasi po vojni. »Imeli smo organizirane izlete na Kozjansko, kjer smo popravljali motike, lonce in drugo, zvečer pa smo ob pesmi in plesu našli košček razvedrila. Prijetna srečanja z ljudmi na kmetih mi bodo ostala vedno v lepem in živem spominu.«
Bilo pa je tudi nekaj slabih dogodkov. »Ko so okupatorji obkolili tovarno in aretirali aktiviste, sem bil v strahu, ker sem z njimi deloval, saj smo ves čas denarno podpirali partizane.«
Pavel ni bil le vesten, priden
delavec, temveč ima v življenji! mnogo zaslug pri obstoju in delu Ljudske tehnike, ne le v Cinkarni. Dvajset let je aktivno sodeloval v društvu ter upravnem odboru LT Cinkarna in za dolgoletno delo v LT bil odlikovan z zlato plaketo v občini pa s bronasto plaketo.
Dolga leta je bil vodja foto-krožka, saj se je s fotografiranjem ukvarjal od 17. leta starosti in dosegel že lepe rezultate.
Nlegov hobi pa ni bilo le fotografiranje, temveč je bil tudi aktiven orodni telovadec pri Orlu, nato pa pri Partizanu. Od 16. leta starosti je prehodil skoraj vse slovenske vrhove in bil dolgo časa predsednik planinskega odbora v Cinkarni.
Dolga delovna doba v našem podjetju mu je v veliko zadovoljstvo. Čez tri leta ko bo starostno upokojen, bo še vedno pogrešal Cinkarno pa tudi planinstvo in šnort. Ostala mu bo le še fotografija ter vrt pred svojo hišo. Razveseljevali pa ga bodo spomini na dolgoletno delo v kemiji-
Mira Plahutnik
Šahovska sekcija za leto 1978
Cinkarne prvak celjske industrije
Popravki iz prejšnje številke
V 3. številki Cinkarnarja je bilo nekaj napak:
—	stran 8 — Delo samou-
pravnih organov — Centralni delavski svet v 8 odstavku manjka 15. vrstica. Stavek se zaključuje:	Posebno pozor-
nost moramo posvetiti v tistih obratih, kjer lahko pride do izpusta škodljivih odplak ali zastrupitve ozračja.
—	stran 10 — Tekma v veleslalomu — podnapis
k sliki se pravilno glasi: Start na internem tekmovanju v veleslalomu na Celjski koči: Bornšek in Klinar čakata na starterjevo znamenje.
—	stran 14 — Proslava ob dnevu žena — Pravilni podnapis k spodnji sliki levo je: V imenu Aktiva žena se je zahvalila tov. Ivanu Knezu Irena Same.
Prosimo, da nam te, in morebitne druge manjše, napake oprostite z razumevanjem.
Uredništvo
Naša sekcija se je udeležila več ekipnih hitropoteznih turnirjev na katerih je dosegla zelo lepe uspehe; posebno na dveh turnirjih, 18. decembra 1977 je bil odigran ekipni hitropotezni turnir v kasarni SLAVKA ŠLANDRA v počastitev JNA. Na turnirju je nastopilo 16 ekip, katere so bile razdeljene v dve skupine A in B.
Vrstni	red je bil naslednji:	
		točk
L mesto	ŠK Maribor	16
2. mesto	ŠK Žalec I	13
3. mesto	ŠK Žalec II	11,5
4. mesto	Cinkarna	in
5. mesto	Velenje	5,5
6. mesto	Ptuj	4
V B skupini smo dosegli drugo mesto in se v finalu srečali z Žalsko ekipo ter jo premagali z 3 : 1 ter tako osvojili tretje mesto s 24 točkami. Za našo ekipo so igrali naslednji igralci:
1	plošča Arh
2	plošča Ružič
3	plošča Dečko
4	plošča Škorbič
7	točk 4,5 točk 4,5 točk
8	točk
Finale celjske industrije, katerega so odigrali 23. marca 1978 v hitropoteznem turnirju v Šahovskem domu in je naša sekcija osvojila prvo mesto ter tako postala prvak Celjske industrije za leto 1978, kar je za našo sekcijo velik uspeh.
Na tem tekmovanju so nastopili naslednji igralci:
Za našo ekipo sta odlično zaigrala Arh in Škorbič.
Na tem tekmovanju pa je prvo mesto osvojil celjski Ingrad.
24. januarja je bil odigran v Šahovskem domu hitropotezni ekipni turnir za prvaka celjske regije. Na tem turnirju je nastopilo 10 ekip. Za našo ekipo so nastopili:	Zelenovič, Ružič,
Arh in Škorbič.
Tudi na tem turnirju je bila solidna uvrstitev, saj smo osvojili peto mesto. Vrstni red je bil naslednji:
točk
Celjski šahovski klub Velenje
1	plošča Dečko
2	plošča Ružič
3	plošča Arh
4	plošča Škrobič
1.5	točk
4.5	točk 5 točk
3.5	točk
Vrstni red v finalni skupini je bil naslednji:
Žalec Griže Cinkarna Šentjur Rogatec Polzela Laško Nazarje
32
24.5
22.5
20.5 20 18
17.5
6.5
4.5
3.5
L Cinkarna
2.	Aero
3.	Zlatarna
4.	Železarna Štore
5.	LIK Savinja
6.	Klima
14.5	točk 14 točk
13.5	točk 11 točk
8 točk 3 točke
25. marca 1978 smo se udeležili v Žalcu hitropoteznega turnirja, katerega organizator je bil šahovski klub »Invalid« Žalec. Tekmovanje je bilo posvečeno mednarodnemu prazniku dnevu invalidov. Na tem tekmovanju je nastopilo 6 ekip.
Za našo ekipo so nastopili:
1	plošča	Ružič	3	točke
2	plošča	Dečko	2	točki
3	plošča	Lazič	2	točki
4	plošča	Pipuš	3	točke
Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa Maribora, saj ie nastopila v zelo močni zasedbi, tako sta igrala na prvi in drugi plošči mojstrska kandidata, na tretji in četrti pa prvokategornika. Naša ekipa bi se morda povzpela za kakšno mesto navzgor. če bi nastopila v najmočnejši zasedbi. Žal, se tega tekmovanja niso mogli udeležiti: Arh. Škrobič in Zelenovič ter se ram je tako ponovno izmuznil iz rok kristalni pokal, katerega je še osvojila tretje plasirana ekipa. Na tem tekmovanju bi posebno pohvalil igro našega najstarejšega člana Pipuša. Kljub svoji starosti še vedno odlično zna zaigrati, čeprav že več mesecev ni imel časa igrat in ni na-rto-ial.
Vsa tekmovanja pa so potekala nemoteno pri čemer imajo veliko zaslug organizatorji in tudi sami igralci, saj so bili zelo disciplinirani tako da turnirski odbori niso imeli resnejšega dela ob morebitnem sporu med igralci oziroma partijo.
Franc Dečko