odnosi. Inženiring oblika na področjih, kjer bi bil potreben večji nakup izdelkov, ne bi bila smotrna. Iskra je pomemben proizvajalec elektronskih elementov. Prav to področje pa doživlja na svetovnem trgu izredno hitre spremembe. Kako jim sledimo? GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 33 - leto XIII. - 14. september 1974 ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Dosežek 55% prodajnega načrta—plod prizadevanja in naporov vsega kolektiva Iskra Commerce Za nami je sicer že osem mesecev letošnjega leta, za katerega smo na začetku prerokovali, da bo težavnejše kot so bila leta doslej, v katerem smo ze v I. polovici pričakovali občuten upad konjunkture. Rezultati polletnega poslovanja to zanikajo vsaj na domačem tržišču. Tako smo kljub visoko zastavljenim načrtom v 6 me-seceih uspeh realizirati 55 % letnega pačrta, kar je obenem 53 % več kot v obdobju lanskega leta. Le malo slabši so'rezultati na zunanjih trgih, t k se že občuti določena recesija, treba pa je povedati, da so bili naši •zvozni načrti prav gotovo glede na zmogljivosti tovarn preoptimistični. V zvezi s poslovanjem v I. polletju letošnjega leta smo naprosili za kratek razgovor glavnega direktorja Antona Stipaniča. Pogovaijali smo se predvsem o težavah, ki so nas pestile, in o prizadevanjih, ki so bila potrebna, da smo dosegli take rezultate. Zato se je prvo vprašanje glasilo: Čemu pripisujete letošnje polletne rezultate, za katere lahko trdimo, da so ugodni? Rezultat v I. polletju moramo pripisati predvsem naporom vsega ko-lektiva, ki je delal v težavnih in nestabilnih pogojih. Iskra kot celota je planirala v letošnjem letu po planskih cenah za 30 % večjo prodajo. Ker so bm dani pogoji, da smo vsaj v I. pol-letJu za tohko povečano proizvodnjo tudi sfinancirali in ker se je konjunktura proti pričakovanju nadaljevala ludi v letošnjem I. polletju, smo uspeli. Rad bi tudi poudaril, da smo zelo realno ocenili potrebe na tržišču •n tako nismo imeli težav s plasma-nom. Vsemu temu pa je botrovalo tudi izredno povečanje cen, tako pri j^delkih kot pri repromaterialu. Neugodno za nas pa je, da so se cene repromaterialu povečale za okoli 40%, ~ mi pa nismo uspeli za toliko Povečati cen našim izdelkom. Zato bo ostanek dohodka v ZP Iskra kljub nit* proizvodnji nesorazmerno st m ®*3 tem pa so se tudi vsi ostali roški poslovanja bistveno povečali, tud' 3 stoPnja inflacije tako anulira i vse napore za povečevanje lastnih Obratnih sredstev. fežava, ki nas spremlja že dlje lahL1 zmanjšanje likvidnosti. Kaj “nko poveste v zvezi s tem? Res je, posebno od letošnjega z rca naprej se problem likvidnosti oh Stl|Uje- Medtem, ko se je lani že boV ° na bolie ‘n Je industrija začela nod-ret*no Poravnavati svoje obvez-iskav’ smo let°s prisiljeni spet tol/ ‘i vse.možne kombinacije za do-sed ■ Povedal bi rad, da so se b aj te težave preselile iz surovinske sur"6 v Predelovalno industrijo, ker lahkVmC Z o^rom na konjunkturo . o kupujemo v glavnem le na eptne 0^ t0(j tU(jj y vejjki ter. ‘ ‘zvira povečanje razlike med Škod Vav1 ‘n dolgovanjem v našo kQ °' ^ drugimi besedami, medtem, Povedue obveznosti kupcev do'Iskre a . cale, so se naše obveznosti do Na področju elementov, mislim predvsem upore, smo res dosegli svetovno raven. Smatram pa, da so naši sedanji napori premajhni, da bi lahko šli v korak z razvojem v svetu. Ne bi bil rad prerok, toda pričakujem, da bomo nekako do leta 1980 še lahko uspešno prodajali ,,klasične" elektronske elemente, to je do popolne uveljavitve integriranega vezja. Menim, da bi se morali že sedaj na te spremembe, ki sicer ne bodo prišle čez noč, pripravljati bolj skrbno in materialno v večji meri podpreti razvojne in programske naloge, ki so potrebne, da bi obdržali korak s svetovnim razvojem. Potrebni so tudi še tesnejši stiki z možnimi kooperanti v svetu in povečanje razvojnega potenciala, ki naj dobi več možnosti tudi za intenzivnejše spremljanje razvoja na svetu, na tem področju. Elementi so tudi najbolj zastopani v Iskrinem izvozu. Letošnje naloge na tem področju so zelo obsežne, zasledimo pa lahko tudi nekatere pozitivne programske premike. Kako ocenjujete zunanjetrgovinsko dejavnost Iskre? Izvažati moramo, ker bas v to sili po eni strani koUč insko tako velika proizvodnja, da je domače tržišče mnogo premajhno. Po drugi strani pa za redno proizvodnjo potrebujemo precejšnje količine reprodukcijskega materiala iz uvoza, ki ga je seveda treba plačati v devizah. Pri tem želim poudariti, da smo prav v letošnjem letu ta uvoz bistveno zmanjšali in praktično uvozili res samo repro-material, ki ga na domačem trgu ni. Največji del izvoza predstavljajo elementi. Vendar prav letos opažamo pomembnejše premike v strukturi izvoza kot na primer na področje telekomunikacij, električnega ročnega orodja in delno široke potrošnje. Nadaljevati moramo tudi z napori, da sodelujemo v izvozu v čimvečji meri tudi z lastnimi know-how, kjer smo prav tako dosegli nekaj pomembnih uspehov. Skratka, dosedanja Iskrina prisotnost na svetovnih trgih in dosedanji uspehi potrjujejo pravilnost usmeritve, ki je rezultat skrbnih ocen naših možnosti prodora na tuja tržišča in ki je tudi osnova srednjeročnemu izvoznemu programu, po katerem naj bi dosegel v dveh letih izvoz obseg 100 milijonov dolarjev. Ta načrt moramo uresničiti, obenem pa plemenititi oblike dosedanjega mednarodnega sodelovanja. Tudi pri tem se seveda srečujemo in se bomo srečevali z različnimi težavami, med katerimi bi omenil le večkrat preoptimistične proizvodne napovedi s strani tovarn in njihov prešibak dolgoročnejši interes za prodajo v tujino. Menim, da bomo tudi te težave uredili ob predlagani reorganizaciji. Še enkrat želim poudariti, da so vsi naši uspehi plod prizadevanj in velikih naporov celotnega kolektiva, saj smo jih dosegli ob resnično težavnih in nestabilnih pogojih gospodarjenja. Zato se vsem sodelavcem za tako uspešno sodelovanje iskreno zahvaljujem. Remigij NOČ Malomarnost na črni listi Z dovoljenjem avtorja Jožeta Širclja, novinaija „Dela“, v celoti objavljamo njegov uvodnik, objavljen 9. t. m. Objavljamo ga glede na aktualnost: vprašanja malomarnosti, pomanjkanja čuta odgovornosti in podobnih slabosti, ki jih žal ne primanjkuje malone nikjer, najbrž pa tudi pri nas ne, a so posledice teh slabosti vselej preveč občutne. Z Visa, kjer je tovariš Tito pred tridesetimi leti snoval podobo nove Jugoslavije, je Titov odposlanec Stane Dolanc včeraj opozoril, da nikakor ne gre podcenjevati uspehov in življenjske sposobnosti samoupravne socialistične ureditve pri nas, obenem pa z vso resnostjo pozval k samoupravnemu redu in odgovornosti — od vrha do baze, od baze do vrha. Čedalje očitneje je namreč, da mladiko (z vidika zorenja družbenih sistemov je to še zmerom mladika) socialističnega samoupravljanja lahko najbolje spremenimo v trdno drevo z bogato krošnjo le tako, če brez odlašanja začnemo preganjati in izganjati nadloge, vrzeli, pomanjkljivosti, napake, ki jim je skupni imenovalec malomarnost. To se pravi: pomanjkanje odgovornosti, šepava disciplina, nered, zvračanje nalog na druge, samoglavo ukrepanje. In naprej: preveč razsipni, premalo varčni smo. Z materialom, denarjem. Zato so že prekoračene vse oblike porabe, je opozoril Stane Dolanc. Ne smemo trpeti, se glasi zahteva z Visa, lenuharjenja, delovne nediscipline, neopravičenih izostankov z dela, malomarnega odnosa do nalog in dolžnosti. Skratka, v ospredju pozornosti mora biti bolj ko kdaj boj za delovno storilnost, za odkrivanje notranjih rezerv, za sodobno in učinkovito poslovanje. Brez vsega tega ne bomo mogli stopiti na prste inflaciji, ki se redi tudi (ali celo predvsem) ob vsem tistem, kar v Jugoslaviji označujemo s turcizmom: javašluk. Zakaj še vse prevečkrat draže izdelke predvsem ali celo samo zato, - ker nemalo delovnih kolektivov neučinkovito, drago, nesmotrno gospodari. Boj za samoupravni red, za disciplino in odgovorno ravnanje je brez odlašanja potreben v vseh okoljih in na vseh družbenih ravneh tudi zato, ker prešibak samoupravni red kliče in vabi etatizem in administrativno urejanje zadev, to pa spet krepi sicer jalove upe reakcije z „desne“ in z „leve“, od nacionalistov, buržoaznih liberalcev, tehnokratov do etatistov in birokratov, unitaristov, informbirojevcev in rankovičevcev. Zato mora biti slej ko prej jasno, da odločna, neodjenljiva akcija za red, disciplino, odgovornost, za produktivnejše in obenem varčnejše delo lahko poteka in uspe same tako, če bo na široki fronti odločanje o družbenih zadevah potekalo v združenem delu - ne pa za hrbtom neposrednih proizvajalcev, kot dostikrat doslej. JOŽE ŠIRCELJ Nova Gorica je praznovala Občina Nova Gorica je 9. septembra slavila svoj praznik. Ta dan spominja njene prebivalce na kapitulacijo Italije, iti je bila 8. septembra 1. 1943, na množično vstajo prebivalstva v teh krajih in na legendarno goriško fronto. Le-ta se je postavila po robu novemu okupatorju na obronkih Gorice, čeprav so bili njeni borci večinoma še mladi in neizkušeni. Praznovanje pa sovpada tudi z rojstvom mladega mesta, ki letos slavi 26-let-nico. V povojnih letih je prav ob meji, na robu italijanske Gorice, kije ostala na oni strani, zraslo novo mesto. Kdor je le enkrat bil v Novi Gorici, ve, daje to NAŠA SOLIDARNOST NAJ POMAGA KOLEKTIVU V SEŽANI Predsedstvo sindikalne konference ZP Iskra je razpravljalo o nesreči, ki je doletela delovni kolektiv naše tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, ob požaru v novi proizvodni hali. Predsedstvo sindikalne konference je bilo enotnega mnenja, da je treba začeti skupno solidarnostno akcijo za pomoč tej naši organizaciji in v njej zaposlenim. S tem v zvezi pozivamo vse osnovne organizacije sindikata in vodstva TOZD v okviru ZP Iskra, da po svojih možnostih nudijo vsestransko pomoč prizadetemu kolektivu. O konkretnih oblikah solidarnostne pomoči trenutno še ni mogoče povedati kaj več, dokler ne bo dejansko ocenjena vsa nastala škoda, zato o tem več prihodnjič. Predsednik SK ZP: Jože Čebela na 3Vlteljev zaradi omenjenega stanja ^ S11 surovin zmanjšale. S tem pa so ram« ii Zmanjšali tudi viri za fmanci-1 e Iskrine proizvodnje. Uveli-, 86 ie na tržišču uspešno Ocen ;■ tu^‘ z inženiringi. Kako Prodaje?*6 Uspehe na tem Področju vat^° -*e °blika, ki jo moramo nego-imamn3 >VselV tistih področjih, kjer z alej. dovolj lastnega proizvodnega nitim3' ta način lahko opleme-inteu? Pr°daj0, sai so vključene tudi nju : tu^ne usluge. Po mojem mne-spe^ 'a^a prodaja prav gotovo per-reorpIVl?a in moramo o njej sedaj ob fazn^.^aciji še bolj zavzeto in resno da je^ab- Poudaril pa bi še enkrat, lastiL P0S0i za inženiring predvsem ter Proizvodnja ali trdni in skrbno Precizno urejeni kooperantski Lepotica šestindvajsetih let Nova Gorica se je razprostrla v lepo mesto, v mesto cvetočih vrtnic, širokih ulic in zelenja, a tudi industrijsko se lepo razvija. Foto: M. R. mesto cvetja, zelenja in rož. Celo grb Nove Gorice krasi vrtnica, ki simbolizira to cvetoče mesto. Skupaj z okolico šteje nekaj nad 20.000 prebivalcev, zraslo pa je na sodobnih urbanističnih zasnovah, ob širokih ulicah. Intenzivno se razvija. Vedno več je novih stanovanj, tovarne se širijo. Daleč v svetu slovijo tovarne „Salonit“, „Meblo“, „Iskra‘‘, „Vozila“, ..Gosto!" in še mnogo drugih. Primorskemu človeku dajejo kruh, potrošniku pa široko izbiro kakovostnega blaga. Med največje tovarne v novogoriškem območju sodi tudi „Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov". Zato sem postavil predsedniku skupščine občine Nova Gorica Jožetu Šušmelju v imenu bralcev glasila „Iskra“ naslednje vprašanje: „Kako ocenjujete sedanji trenutek v občini in kakšno vlogo ima „Iskra-Avtoeldctrika" v novogoriškem gospodarstvu? “ „Večina delovnih organizacij v občini je v veliki investicijski ekspanziji. V letošnjem letu so v gradnji novi objekti v vrednosti 250 milijard S din. Prav ob občinskem prazniku bomo začeli graditi novo cementarno v okviru tovarne »Salonit" v Anhovem. Ta investicija bo veljala 100 milijard S din. Med nosilce razvoja v naši občini spada vsekakor tudi „Iskra-Avto-elektrika". V 15 letih obstoja je doživela neverjeten vzpon. Od 100 delavcev v začetku je to število danes naraslo že na 1500. Iskra ima najbolj zahteven tehnološki proces v naši občini in prav zato se je v tej mladi tovarni specializirala vrsta strokovnjakov, ki so pozneje pripomogli k razvoju ostalih delovnih organizacij na Goriškem. Za to tovarno je velikega pomena tudi to, da zaposluje pretežno žensko delovno silo, ki bi drugače težko prišla do zaposlitve. In ne nazadnje so v tem kolektivu tudi samoupravni odnosi in samoupravno organiziranje na zavidljivi ravni, ter so lahko za vzgled mnogim drugim kolektivom." Vsi že doseženi in bodoči uspehi so odraz sposobnosti, pridnosti in pobud našega delovnega, ustvarjalnega človeka. Taki uspehi so bili in bodo možni le v svobodni in demokratični družbi. Primorsko ljudstvo se ni in se tudi nikoli ne bo pomirilo z usodo, ki bi jo krojili drugi. To ljudstvo je vedno ohranilo zaupanje vase, v svojo nacionalno in delovno zavest. Taka ugotovitev in tako stanje pa sta hkrati najbolj pristni in pomembni čestitki ob občinskem prazniku. M. Rakušček Še o urejenosti PPC Čez nekaj dni se bodo številni Iskraši, ki so zdaj razdrobljeni po vsej Ljubljani in okolici, preselili v novo Iskrino poslovno stavbo na Trgu revolucije. Okolje, v katerem bodo delali poslej, se bo precej razlikovalo od dosedanjega, pa vendar ne tako zelo kot se bo to nekaterim dozdevalo prve dni. In prav zato, da ne bi ti prvi občutki kvarili razpoloženja in delovne vneme, bomo tudi danes spregovorili o nekaterih podrobnostih, pomembnostih in funkcionalnosti PPC. Seveda pa je ta sestavek namenjen tudi tistim Iskrašem, ki bodo našo novo poslovno hišo gledali „od zunaj". Prostor za pisarne je grajen in opremljen po načelih velikosobnih pisarniških prostorov, toda ne v tem klasičnem smislu, saj je že tloris objekta trikoten. S tem ima tri delovne pevrZmfc in to ob posameznih fasadah objekta. Na eni strani objekta so posamični pisarniški prostori. Namenjeni so vodstvenim funkcijam posameznih organizacijskih enot ter takšnim dejavnostim, ki morajo biti pač iz poslovnih, ali drugih razlogov izolirane. Ob drugih dveh stenah poslovne hiše so velikosobni pisarniški prostori. V enem takšnem prostoru je okoli 30 delovnih mest, odvisno seveda od namembnosti. Prav tega, da bo v enem prostoru delalo tudi po 30 ljudi, se mnogi bojijo. Navajeni so namreč „starih dobrih pisarn", v katerih so kraljevali kot se jim je pač zljubilo. Toda prepričani smo, da bo tudi tistim najhujšim nasprotnikom velikih pisarn urejenost delovnih mest v novi stavbi všeč, res pa je, da je vsak začetek težak. Skupine delovnih mest so v PPC med seboj razdeljene, točneje ločene z dekorativnimi elementi v obliki akustičnih pregradnih sten (premičnimi in cvethčnimi lončki in koriti z rožami trajnicami). Nujnost takšne ureditve prostorov je narekovalo predvsem to, da bi se ljudje v teh prostorih kar najbolje počutili, rože pa bodo vzduge med delom gotovo še izboljšale. Glede pohištva so se Iskrini strokovnjaki odločili za sodobno organizacijsko pohištvo kamniške tovarne Stol. Zasnova za to pohištvo je prišla iz ZDA, v Evropi pa jo uporabljajo zadnjih 10 let. Je zelo primemo za shranjevanje aktivne poslovne dokumentacije, tako da pri tem pohištvu odpade ..klasično" brskanje po predalih. Seveda pa to pohištvo ni nek robot, ki bi pospravljal papirje namesto ljudi. Vsako delovno mesto ima tudi dva električna priključka za jaki in šibki tok, oz. za telefon. Verjetno bo prve dni po vselitvi v zvezi s telefonskimi pogovori nekaj hude krvi, ker bodo nekateri zaradi sedanje navade, da ..kričijo" v slušalko, motili svoje sodelavce. Načrtovalci razporeditve Brigadirska zastava spuščena Skupinica brigadirjev m delovni akciji »Kozjansko 74" dantPrešernove brigade — Janez Žakelj. Foto: S. S. Četrti z leve koman- 30. avgusta je bila zaključna slovesnost v Šentvidu pri Planini. Udeležili so se je številni predstavniki družbenopolitičnega življenja šentjurske in šmarške občine ter republike Slovenije. Na tej prireditvi se je zbralo okrog 800 brigadirjev iz vse Slovenije. Pred pričetkom otvoritve ceste so sledile pozdravne besede brigadirjem, nato pa je predstavnik šentjurske občine prerezal vrvico in s tem odprl cesto. Brigadirji so pojoč in z razvitimi zastavami prehodili odsek ceste, ki so jo zgradili to poletje. Naslednje zbirališče je bilo ta dan v Šentvidu pred staro šolo, kjer je bila podelitev priznanj brigadam in brigadirjem. Nato je sledilo nekaj recitacij ter skečev. Ob koncu programa pa so odigrali še Borovo igro „Raztrganci“. S tem kulturnim programom se je hotelo prebivalstvo Kozjanskega vsaj delno oddolžiti brigadirjem. Po končanem kulturnem programu so se brigadirji zavrteli ob zvokih ansambla „Union“. Izkoristil sem „pavzo“ in prosil komandanta Prešernove brigade Janeza Žaklja iz Elektromehanike, naj mi pove nekaj besed o uspešnosti Prešernove brigade ter poteku celotne akcije ..Kozjansko 74". ..Zastavo na tej akciji smo dvignili 2. maja. V tem času se je zvrstilo šest izmen. Zgradili smo 3 km makadamske ceste od Gračnice do Ledinščice in 2 km vodovoda Pilštanj-Kozje ter več vodovodnih priključkov. Sodelovala je tudi specializirana brigada slovenskega Rdečega križa. Ta je organizirala otroški vrtec in nego bolnikov po domovih. Sodelovala je tudi pri sanaciji naselij. Nismo pozabili na idejnopolitično dejavnost. Predlaganih za sprejem v ZK je bilo 78 brigadirjev. Paralelno z delom pa je potekala tudi šola samoupravljanja. Prešernova brigada je odšla na, delo 18. maja in jo je sestavljalo 69 brigadirjev, od katerih je bilo 28 Kranjčanov. Opravili smo 3 km površinskih menijo, da se bodo ti „glasni telefonisti" hitro odvadili dosedanje slabe navade. Še nečesa se bomo morali v novi poslovni hiši odvaditi in to je „kla-sičnega" kuhanja kavic na delovnih mestih. Ker pač nekateri, predvsem zagrizeni „kofetarji“ menijo, da je prva jutranja kava odločilna za celodnevno počutje — menda je v tem tudi nekaj resnice - so v vsakem drugem nadstropju namestili manjši avtomat za expres kavo. Za tiste, ki pa niso samo ljubitelji kave, so v vsaki naslednji etaži postavili avtomat za osvežilne napitke. Seveda pa bodo prodajali kavo in sadne sokove tudi v obratu družbene prehrane, ki je v drugi kleti. V obratu je 240 sedežev. Zgradili so ga tako, da bodo lahko vsi delavci, zaposleni v poslovni hiši prejemali topli obrok, v primeru deljenega delovnega časa pa morda tudi kosilo. Hrane v obratu ne bodo pripravljali, razen kakšnih malenkosti, ampak jo bodo vozili verjetno od Maksimarketa, ki ima svojo lastno restavracijo. Prostore obrata družbene prehrane bo mogoče v primeru potrebe razdeliti na dve dvorani za seje, ali za kakšne druge na-mene. ,ad Pogorela hala v Sežani še v času gradnje. - Hude posledice požara v Sprejemnikih Predsednik skupščine občine Nova Gorica - Jože Šušmelj. Foto: M. R. (K članku na 1. strani) POŽAR V ..SPREJEMNIKIH" V SEŽANI - V soboto ob 4. uri zjutraj je nastal požar v novi proizvodni hali v Iskrini tovarni sprejemnikov v Sežani. Objekt je star komaj dobro leto in je bil delno vseljen v letošnjem marcu, delno pa v avgustu. Preiskava o vzroku požara je še v teku. Kot vse kaže, je odpovedala instalacija v neki aparaturi v srednjem delu proizvodne hale. Ta del trenutno ne obratuje, saj je močno prizadeta proizvodnja maloserijskih transformatorjev. Uničeni sta 20 m dolga dvostranska delovna miza ter miza z merilnimi instrumenti. Poškodovani so tudi ostrešje, elektronsta-lacije za moč in razsvetljavo ter instalacije za zrak. Uničenih ali močno poškodovanih je tudi nekaj stiskalnic, ki so delno tuje, delno pa domače proizvodnje. Škoda na repromaterialih ter polizdelkih domače proizvodnje še ni ocenjena. Trenutno cenijo celotno škodo na cca 1 milijardo S din. Nesreča bi bila lahko še večja, če ne bi hitro ukrepali tako dežurni nočni vratar kot tudi sežanski gasilci in pripadniki UJV. Ko je preiskovalna komisija končala z ogledom, so Člani delovnega kolektiva takoj pričeli $ čiščenjem in odstranjevanjem zgore" lega materiala. Vodstvo tovarne je takoj izdelalo program ukrepov za čimprejšnjo normalizacijo proizvodnega procesa ter zmanjšanje posledic nesreče. Pri tem pričakujemo razumevanje in pomoč ostalih OZD v okviru ZP ISKRA, kooperantov in ustanov, s katerimi sodelujejo. Več 0 ugotovitvah preiskovalne komisij6 bomo poročali v naslednji številki. V.B.R- del na cesti in izkopali 600 m vodovoda na zelo težavnem terenu. V brigadi ni bilo opominov in ukorov. Prešernova brigada je bila zelo uspešna tudi na udarniškem delu. Ni bilo dneva, da ne bi odšla katera od čet na udarniško delo v prostem popoldanskem času. Zato so tudi dobili brigadiiji iz Prešernove brigade 57 pohval -in priznanj. Brigada je dobila priznanja tudi od občine, kjer so bila njena delovišča. Delo je bilo uspešna osnova tudi pri utrjevanju bratstva med narodi, saj se je udeležilo akcije 13 brigadirjev iz pobratenih mest. 9. junija so se brigadirji Prešernove brigade poslovili od prebivalstva Kozjanskega, ki je izkazalo veliko zahvalo brigadirjem, saj so s svojo delovno akcijo veliko pripomogli k nadaljnjemu razvoju kozjanskega področja. Silvo Sladič ISKRA ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Work- Facktor in izobraževanje V tem sestavku nimam namena govoriti o tem, kaj nam Work-Factor kot sistem za merjenje storilnosti prinaša in kako se uporablja, temveč nekaj besed o izobraževanju WF analitikov kot tudi ostalih strokovnih profilov, ki se z WF sistemom ne srečujejo neposredno. Kot je verjetno vsem članom kolektiva znano, se je naša tovarna odločila za uvedbo WF sistema kot natančnega merila za merjenje storilnosti. Da pa bi uvedba tega sistema bila uspešna, smo morali najprej pri- m? i m četi z izobraževanjem analitikov. T° se je pričelo decembra 1973. leta p0 programu, ki ga je izdelal ISKRA-' Raziskovalni institut, TOZD Biro za | industrijski inženiring. Program f i obsegal vrsto aktivnosti, posebej z3 strokovne in delovne analitike. StrO" kovni analitiki, za katere se je zahtC' vala popolna srednja izobrazba, s° polletnem izobraževanju absolvira0 sledeče tečaje: — WF - osnovni postopek - WF - hitri postopek — Osnove statističnih metod - MT0 — Tehnološki elementi serijske prot* vodnje — Oblikovanje delovnih mest — Motnje — Racionalizacije dela — Usklajevanje linij — Privajanje, utrujanje, tvorjenj norm, itd. Delovni analitiki, za katere pa se J zahtevala dvo- ali tri letna izobrazb pa so absolvirali sledeče tečaje: — WF - hitri postopek — Osnove statističnih metod — Oblikovanje delovnih mest ^ — Trening vseh zgoraj naveden tečajev . .. Glede na to, da imajo delovni an litiki različno izobrazbo po str0-^l jim bomo nudili tudi v bodoče čin^ več specifičnega izobraževanja, kar pripomoglo tudi k njihovemu hit1 J šemu strokovnemu napredovanju, .j Po programu B.I.I. Ljubljana morali izobraziti 20 strokovnih an tikov in 60 delovnih WF analiti* ' Če se danes ozremo nazaj, tnoranV biti zadovoljni, saj smo izobrazih njr 27 strokovnih in 30 delovnih an tikov. Seveda bomo z izobraževanj6^ preostalih manjkajočih analitik nadaljevali v mesecu septembru. Kljub temu, da sem se .v prejšnj6^ stavku pohvalno tzrazil izobraževanju analitikov, pa moranj I primanjkuje vsepovsod. Na in16 pripomniti, da so bile borbe za velike, saj je vsem one ooroe za ka )V. 5« ii« f»i) V primerjavi s planom za leto 1974 smo slednje poslovne rezultate: ob polovici leta zabeležili na- v 000 ND plan 74 izvršitev indeks 1. Proizvodnja 52.593 23.051 44 2. Fakturirana real. 88.960 37.199 42 3. Osebni doh. vkalk. 18.110 6.305 35 4. Ostanek dohodka 9.289 3.245 35 5. Število zaposlenih 6. Povprečni OD 460 462 100 (mesečno v ND) 2.200 2.344 107 Pregled in primeijava planiranih in doseženih rezultatov kaže, da s prvim polletjem tega leta ne moremo biti preveč zadovoljni, čeprav smo navajeni, da šele v zadnji tretjini leta delamo „s polno paro“. Res je sicer, da smo že v letnem načrtu predvidevali, da bodo uspehi za leto 1974 skromni, ter da bomo tja do meseca septembra „bolehali“ na pomanjkanju materiala, oz. nesorti-ranosti zalog, pa so kljub temu težave bile precej večje kot smo pričakovali. Tako so nam ti rezultati znak sicer ne za preplah, pač pa za mobilizacijo vseh moči v naši organizaciji. Oglejmo si pobliže polletne rezultate, vzroke za prehodne težave in ukrepe za nadoknadite v zaostankov. V letu 1973 je naša prodaja na civilnem ih vojaškem področju (po obdobju hitre rasti od leta 1971 dalje) dosegla določeno zasičenost. Pri prodaji na domačem trgu je prišlo do Porasta zalog, največji naš kupec -JLA - pa še ni sklenil z nami novih Pogodb. Že sam načrt za leto 1974 je bu torej niže zastavljen, z velikim Poudarkom na izvoz, na storitvah. Predvidena je bila tudi začasna stagna-Clja zaposlovanja in majhna rast osebnih dohodkov. Na nizko . naravno > proizvodnjo je torej vplivala delno tudi spremenjena struktura artiklov, s Poudarkom na vloženo delo. Tudi Prodaja je bila ustrezno nižja, medtem ko Je ustvarjeni ostanek dohodka zadovoljiv, saj bi ob znižanju proizvodnje in prodaje vseeno pričakovali občuten padec dobička, kar pa se ni zgodilo. V letošnjem letu se je naša dolgoročna perspektiva v sodelovanju z največjim partnerjem — JLA celo hitreje in bolj rešila, kot smo pričakovali. Posledica tega so nenehna naročila, katera moramo realizirati nemudoma in jim dati celo prednost Pred rednimi plasiranimi nalogami, tak ukrep seveda povzroča dodatno delo in napore v naših pripravljalnih s užbah, v zvezi z velikimi naročili za naslednja leta pa bo treba tudi hitreje Poveča v a ti število zaposlenih, kot smo predvidevali. Pomanjkanje sodelavcev n vna,preč ob zaostankih, ki so se , opičili v prvi polovici leta, in ob °datnih naročilih, katera moramo vzeti „v delo“ takoj, ena od težav, s katero smo se najbolj odločno spoprijeli. Poročali smo že o začetku dela v našem dislociranem obratu v Cajnaijih pri Cerknici, prizadevamo pa si za nadomestitev zamud tudi z do- datnim delom, spremenjenim režimom prostih sobot in seveda z akcijami družbenopolitičnih in strokovnih teles, s katerimi želimo izboljšati delovni učinek. Nekoliko smo povečali osebne dohodke, kar je razvidno že iz. primerjave načrtovanih in doseženih OD. in pričakujemo, da bomo do konca leta položaj okrog osebnih dohodkov in povečanja števila sodelavcev do konca uredili. V drugi polovici leta, posebno v zadnjih mesecih nas čakajo torej precejšnji napori, ki pa jim bomo s prizadevanjem nekako kos, saj so pogodbe za vnaprej zelo ugodne, naloge, ki nas v srednjeročni perspektivi čakajo, pa velike. V Iskra—baterije Zmaj še kar uspešno Med številnimi polletnimi poročili o gospodarjenju v Iskrinih delovnih organizacijah objavljamo tokrat prispevek o tem, kako so gospodarili v letošnjih prvih šestih mesecih v Zmaju. Zgoraj: posnetek zadružnega doma v Cajnarjih, v katerega spodnjih prostorih dela novi obrat tovarne elektronskih naprav; spodaj: dva posnetka iz montaže v obratu v »Cajnarjih. Foto: J. C. (Nadaljevanje z 2. strani) celotnega števila analitikov. Lahko pa ečem, da se približujemo zaključku Stivnega izobraževanje WF analitikov, j tern pa moramo omeniti, da smo * i * kup nevšečnosti tudi s preda-ainicami. Rešitev smo našli v prosto-/h na Delavski univerzi Kranj, tovarna nam je dala na razpolago tudi dvo ^Delavskega samoupravljanja. Mislim, da članek ne bi bil popoln, o* ne dotaknem tudi izobraževanja udih profilov, ki se ne ukvarjajo v/. vno z WF. S pomočjo preda-teljev B.I.I. Ljubljana smo organi-ali 4 dvodnevne informativne WF minarje za vodilne delavce in samo-Ptavne organe, dalje 9 štirinajstdnev-tgA tečajev za inštruktorje dela, en e C®J iz tehnike mrežnega planiranja, tr„, al iz integralnega sistema kon-rolpe kvalitete, itd. Pm ’V*tar Pa smo pričeli z izvajanjem 10 Brania za izobraževanje tehno-v? i V> konstruktorjev, razvijalcev in on rževalcev. S tem člankom hočem ^Pozoriti oz. povedati, da uvajanje Van- s*stema terja ogromno izobraže-str na vseh področjih, oz. razhčnih ^kovnih profilov. vsak *toncu bi rad omenil še tole -J* sistem merjenja dela ima zago-Smnike in nasprotnike. Mi, Iskraši, '>ne ®a.^ožno sprejeli, tisto peščico 'jL,^rnih Tomažev” pa vabim, da se v mučijo v naše vrste in se izobrazijo ra ^ih tečajih WF, ki so jim na "zpolago. re . kratkem pa bo sledil članek o Ful. dl demonstracij WF sistema v tlektromehaniki. S. M. Fizični obseg proizvodnje v Iskrini tovarni baterij se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 10%, oz. je z doseženo polletno proizvodnjo dosežen letni plan 49 %. To je nekoliko manj kot so pričakovali za to obdobje, glavni vzrok manjše proizvodnje pa je manjši izvoz baterij. Največji porast proizvodnje so dosegli pri 9 V bateriji na zračno dipolarizacijo. Ta baterija bo, kot pričakujejo, v najkrajšem času izpodrinila in zamenjala Leclanchejevo 9 V baterijo. Zračno 9 V dipolarizacijsko baterijo so že tehnološko osvojili, njena zmogljivost pa je 3- do 4-krat večja kot Leclanchejeva. Glede na naraščajočo nelikvidnost in pomanjkanje obratnih sredstev so v Zmaju ubrali pravilno politiko. Rezultat je bil ta, da so pri povečanem obsegu proizvodnje poprečne zaloge reprodukcijskega materiala manjše od planiranih za 8 % kot v istem obdobju lani. Zanimivo je to, da so se poprečne zaloge zmanjšale pri uvoznih materialih, ki so v preteklem obdobju predstavljali najmanj polletno zalogo. Koeficient obračanja zalog je bil v prvih šestih mesecih lani 2,2, letos pa 2,6. Velike podražitve materiala so Zmaju precej, otežile poslovanje ter vplivale na rast neposrednih proizvodnih stroškov. Najbolj so se podražili naslednji materiali: cink za 35 %, kositer za 51, komercialna embalaža za 140, kovinska galanterija za 12, transportna embalaža za 50, bitumni prav tako za 50, elektrolitski papir pa za 25 %. Poleg teh podražitev so. se v Zmaju ubadali tudi s problemom nakupa nekaterih materialov in surovin, ki jih ni bilo vedno mogoče dobiti. Največ preglavic so imeli pri nakupu visoko modificiranega polistirola, barvnih kovin, izdelkov iz papiija in bitumnov - parafinov. S prodajo manganovega dioksida so bili še kar zadovoljni, v glavnem pa ga prodajajo proizvajalcem baterij v Jugoslaviji ter kemični industriji. V prvih šestih mesecih so proizvedli 750 ton manganpvega dioksida. Kot smo že uvodoma povedali, niso povsem dosegli polletnega plana in to zflto ne, ker je bil izvoz manjši kot pa so predvidevali. V navedenem obdobju so izvozili 1,660.000 baterij na konvertibilno področje. Izvoz je bil manjši zaradi izredno nizkih cen baterij na zahodno-evropskem tržišču. Probleme so imeli tudi pri nakupu medeninastih trakov ter visoko modificiranih mas, zato so se morali odločiti za uvoz. Med pomembnejšimi pokazatelji polletnega poslovanja tovarne baterij je tudi plan prodaje baterij na domačem trgu. Ta plan so uresničili 150%. Ob zaključku tega našega pregleda o polletnem gospodaijenju v Iskrini tovarni baterij — v Zmaju naj si zapišemo, da se je kakovost izdelkov v primerjavi z istim obdobjem lani izredno povečala. Vzrok je predvsem v večji tehnološki pa tudi delovni disciplini. Struktura prodaje po območjih je bila naslednja: plan dejansko Slovenija z Istro 24,8 26,1 Hrvatska (brez Slovenije) 4,9 4,6 Vojvodina in Slavonija 9,1 8,6 Vzhodna in južna Srbija 14,5 15,7 Beograd 14,1 12,9 Bosna 14,5 13,5 Dalmacija 4,9 4,4 Makedonija 13,2 14,2 Skupaj: 150,0 150,0 Sodelovanje Iskre na sejmih V četrtek, 12. t. m., so v Zagrebu odprli letošnji mednarodni jesenski sejem. Na njem sodeluje tudi Iskra in sicer s številnimi izdelki iz obsežnega programa. Iskra predstavlja obiskovalcem merilno regulacijsko tehniko, stikalno tehniko, releje, elemente za avtomatiko, elektronske elemente in seveda tudi druge izdelke iz bogatega asortimana naših tovarn. Direktor TOZD domači trg Iskra Commerce Simon Primožič je v zvezi z zagrebškim velesejmom poudaril, da so se za to najbolj množično sejemsko prireditev v Jugoslaviji dobro pripravili ter izrazil upanje, da bo nastop našega združenega podjetja uspešen. TOZD „ Vega": daljnogled za lovske puške. Pogovarjali smo se tudi o bližnjem Sejmu elektronike, ki bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču od 7. oktobra do 12. oktobra. Direktor Primožič nas je opozoril, da bomo v Ljubljani razstavljali kot osrednjo zanimivost naš proizvodni program s področja prenosa, torej brezžičnih in telegrafskih zvez, seveda pa ne bomo izpustili Metaconte. Možnosti te telefonske centrale bomo demonstrirali z vključeno centalno v Mostah v Ljubljani. Na Sejmu elektronike bodo Iskrine organizacije razstavljale vse, kar sodi na področje elektronike, pa naj bo to profesionalna tehnika, ali elementi. Posebno zanimiv bo prikaz zgodovinskega razvoja Iskre, hkrati pa tudi prikaz naše zabavne elektronike. Te izdelke bodo razstavili v dvorani B, seveda pa bodo v tej dvorani tudi sorodni izdelki drugih organizacij. Vse tovarne bodo imele tako iste pogoje prikazovanja izdelkov. Za obiskovalce bo gotovo najbolj zanimivo to, da bodo imeli vsi razstavljala televizijskih aparatov isti signal, ki ga bo dajala RTV Ljubljana. Nihče ne bo mogel tako popravljati z lastnimi napravami kvalitete slike in tona. Potrošnik se bo tako lahko na lastne oči prepričal, kateri televizorji so na domačem trgu najboljši. Iskra bo na sejmu v Ljubljani organizirala tudi več seminaijev in drugih strokovnih srečanj ter prikazovanj, hkrati pa naj bi obiskovalce pritegnila pred svoje izdelke tudi s prikupnostjo in sodobnim prijemom kreacije naših razstavnih prostorov. lad ISKRA - INDUSTRIJSKA OPREMA, LESCE Potrebno dopolnilno izobraževanje Kadrovska politika v Tovarni industrijske opreme v Lescah teži k dopolnilnemu izobraževanju že zaposlenih članov kolektiva. Od teh štirje obiskujejo večerno tehnično šolo, eden Višjo upravno šolo, dva pa VŠOD. Dva člana kolektiva se pripravljata na magisterij. Podjetje jim nudi delno povračilo stroškov šolanja, delno pa jim pomaga tudi v obliki izrednega plačanega dopusta. Ker je pomanjkanje po kovinarskih poklicih v radovljiški občini precej občutno, je tovarna industrijske opreme lani v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje v Kranju sofinancirala šolanje tistih učencev, ki niso uspešno zaključili osemletnega šolanja. Ti so po končanem internem - neverifici-ranem šolanju pridobili naziv PK kovinostrugar. Tako je v avgustu kolektiv pridobil 10 novih sodelavcev. Letos so razpisali dvanajst učnih mest kovinske stroke — vse brezuspešno. Odliv kadrov v turizem je zelo močan, po drug) strani pa gospodarstvo zelo vzpodbuja 4-in 5-letno šolanje v srednjih strokovnih šolah. Poleg tega pa se tudi že zaposleni dopolnilno izobražujejo in si tako pridobivajo srednjo strokovno izobrazbo. Zato je pomanjkanje kadrov v kovinski stroki še posebno pereče. Tako se bo tovarna industrijske opreme v Lescah letos ponovno prisiljena zateči k že omenjemu internemu izobraževanju. v B. R. DOPISUJTE V ISKRO ISKRA—APARATI, LJUBLJANA Program širimo s kompleksno mero Prodajni sektor BAE na ISKRA-COMMERCE je 14. julija tega leta podpisal s skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva JUGEL pogodbo o projektiranju, izdelavi in montaži moderne zaščite za osnovno 380 KV omrežje in za 220 KV in 110 KV odcepe. Po tej pogodbi je osnovni izvajalec naloge naša tovarna z našim razvojnim inštitutom. Vrednost celotnega posla je nekaj nad 32 milijonov din (3,2 milijarde starih din). To je velik uspeh, saj smo posel dobili preko natečajajna katerem je bila zelo močna domača in mednarodna konkurenca, sodelovalo je kar 13 pomembnih jugoslovanskih in inozemskih firm. Tudi mi smo skupaj s švedsko firmo ASEA izdelali ponudbo v treh inačicah: - da je nosilec posla ASEA, — da je posel deljen na oba partnerja, - da je nosilec v celoti ISKRA. Izbrana je bila zadnja inačica. Posel kreditira mednarodna banka za obnovo in razvoj, kar je vsekakor zelo pomembno in za nas izredno ugodno, saj so pogoji za koriščenje kredita podobni kot pri poslu za modernizacijo železnic. Imamo zagotovljen dotok dinarskih in deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega gradiva, ker bomo zahtevali potrebne predujeme in obračunavali situacije, to pa nam bo omogočilo boljše obračanje denarja. Izbrana zaščita daljnovodov, zbiralnic in transformatorskih postaj bo izvedena v najsodobnejši modularni tehniki sistema „COMBIFLEX“, katerega smo uvedli v program tovarne in že izdelali nekaj omar s kompleksno zaščito. Pri tem uspeš- no sodelujemo z že omenjeno firmo ASEA, ki je naš dober poslovni partner tudi na drugih področjih mednarodne delitve dela. Za njihove potrebe že dolgo proizvajamo pomožne releje PR 41—59 in časovne releje CRT 50 ter releje in dele za tokovni rele RRIC, po njihovi licenci pa diferenčno zaščito v kombinacijah RD 20. Tudi za posel pri zaščiti 380 KV omrežja bomo morali tesno sodelovati, tako pri projektih kot v proizvodnji, saj bo nekatere sestavne dele dobavljala ta firma v kompletih. Posel, ki je predviden za obdobje 1975—76) pomeni ponovno uveljavitev naše tovarne v zaščitni tehniki, predstavlja pa dejansko le dokaj dinamičen vstop v novo tehniko zaščite. Predvidevamo namreč, da bo elektrogospodarstvo tudi za ostalo zaščito omrežij, tako novo zgrajenih, kot za modernizacijo starih, zahtevalo to tehniko, kar pa predstavlja zagotovitev dela za dolgo obdobje. Prav zaradi tega bo zelo pomembno, da se po sedaj sprejeti pogodbi lotimo dela hitro, z vso resnostjo in poslovnostjo, da bomo lahko dosegli vse načrtovane roke in zahtevano kvaliteto izdelkov. V tem primeru bo to operativno vplivalo na višino dohodka, saj naročnik zagotavlja tudi do 10 % boljše cene od pogodbenih, če bodo vsa dela oprav-hena zadovoljivo in pravočasno. Se več kot trenutni finančni rezultat za uspešno poslovnost pa nam bo koristilo dejstvo, da smo si kot soliden proizvajalec kompleksne zaščite s tem zagotovili zadostno perspektivo. L. Pogled v obrat v Dobrepolju. Pogled na Iskrin razstavni prostor na II. specializiranem mednarodnem sejmu prometa, telekomunikacij in integralnega transporta v Beogradu. 0 sejmu, ki sili k razmišljanju Na omrežju jugoslovanskih železnic so v preteklem letu zabeležili 8.834 „izrednih dogodkov" (beri: najrazličnejših nesreč), katerih vrednost je znašala 90,9 milijard starih dinarjev. Letošnji statistični podatki in izračuni še nekaj časa ne bodo znani. Morda je bolje, če zanje ne zvemo prekmalu. Vse preveč so zastrašujoči. Navedeni znesek zajema samo škode blaga in poškodovanih železniških objektov ter omrežja. Vanj niso všteti zastoji zaradi zaprtih prog, škode zaradi prekinjenega prometa in tim. čiščenj prog po nesreči. Skratka, še vsega drugega, kar spremlja take, največkrat grozljive nesreče. Predvsem pa gornji znesek ne zajema ne številk ne vrednosti naj dragocenejšega: vseh izgubljenih človeških življenj. Ista statistika JŽ nadalje dokazuje, daje v 39,2 primerih botrovala nesrečam človeška neprevidnost, zatajil je človek ko je prevozil rdeče predsignale in signale, ki mu niso nakazovali proste poti. Kako preprosto, kajne? Človek, ki upravlja z dragocenimi železniškimi napravami (kako lepo, da so njih vrednosti izmerljive!), torej ubija sebe in svojega bližnjega. ZAKAJ? ? ? ? Nešteto odgovorov je moč skonstruirati in to počnemo kar naprej in skorajda vsi. Marsikateri odgovor je včasih tudi točen, največkrat pa predvsem brez tistega pomena in pozornosti, ki kar kriči po odgovornosti. Gornjega ne bi ilustrirali, če nas ne bi pravkar iz dneva v dan mučile vrste različnih informacij o nedavni najhujši železniški nesreči v Zagrebu. Zgodila se je prav na predvečer slavnostne otvoritve letošnjega II. specializiranega mednarodnega sejma prometa, telekomunikacij in integralnega Izvoz v Turčijo in Grčijo Kot ste vegetno opazili, smo v nekaj zadnjih številkah Iskre objavljali članke o izvozu našega podjetja v tujino. Tokrat smo obiskali oddelek pri Iskra Commerce, ki skrbi za izvoz v Turčijo in Grčijo. Oddelek vodi Janez Vidmar, v njem pa sta zaposleni še višja komercialistka v zunanji trgovini Marija Čož in samostojna administratorka Vesna Podlogar. Poglejmo najprej, kako je z izvozom v Turčijo. Izvoz v to državo se je začel že pred približno 20 leti in je tudi v preteklosti že dosegel svoj vrhunec. Od samega začetka smo v Turčijo izvažali največ kinoprojektorjev in drugih kino naprav, zatem smo se preusmerili v izvoz števcev — tro-in enofaznih — nakar pa sta ti dve panogi nekako usahnili in smo Se preusmerili predvsem na področje tehnologije. Verjetno ni delavca v Iskri, ki se ne bi spomnil, kako velik uspeh so dosegli naši izdelki v Turčiji, saj je Iskra s prvimi aparaturami, predvsem kinoprojektorji zelo zaslovela v Turčiji. Ime Iskra se je pojavljalo predvsem povsod, kadarkoli je tekla beseda o kinoprojektorjih - Iskra je postala v Turčiji sinonim za to napravo. Ta ISKRA 'Številka 33 — 14. september 1974 tradicija se danes nadaljuje preko firme Tiirktelefon, ki je naš zastopnik v Turčiji. Ta organizacija uspešno prodaja in se udeležuje različnih licitacij in razpisov za telefonsko opremo. ne poteka samo na področju neposredne prodaje oz. nakupa. Pred petimi ali šestimi leti je Iskra v sodelovanju s Turk telefonom začela pripravljati načrt za graditev tovarne. Ker so nastopile težave, se je firma Tiirk-telefon sama odločila za graditev. Kompleks stavb že gradijo v Istanbulu in bo predvidoma gotov čez leto dni. V tovarni bodo montirali Iskrine centrale, ki jih bomo v Turčijo pošiljali v 'delih, Turktelefonu pa jih bomo prodajali v okviru licenc. Od- Ing. Janez Vidmar nas je med dru- st0P ^cenc> j?!1 *s*,Zanimivo je, da se interes delavcev za kulturo nasploh toliko zveča, kolikor se kulturne institucije pro-Kramsko približajo neposrednemu Proizvajalcu. Pri tem je potrebno Poudariti, da tu ne gre za ,,zniže-^nje" ravni kvalitete. Gre za gledalka in druga dela, ki s pomočjo ^Petniške besede posredujejo obče-oveške probleme, vrednote in oralna vprašanja. S tem pa seveda užijo dvigu kulturne ravni posameznika." »Kako pojmujete svoje kulturno P°slanstvo? “ »Ljudje bi morali vedeti, da ga Pojmujemo resno in kot veliko mo-rto obveznost posameznika. S tem Šesto pismo mladih iz Oldhama Pj*. tudi s svoje strani prispevamo u/Su kulturne zavesti v lastnem k lektivu.‘r -Kdo vas igralsko usmerja? “ , »Naši uspehi se vrstijo od takrat, sl a v35 osmeijajo poklicno šolani pjedališčniki. Z njimi lepo sodelujemo Jmo jim zelo hvaležni za to usmerjanje.“ Pozdravljeni! Spet se oglašam -tokrat s polno glavo vtisov in prazno denarnico. Zato naj na uredništvu ne zamerijo, če bo na pismu znamka za kak penny manj in bodo morali plačati „porto“. No, tako hudo le ni, čeprav smo bili v mestu Blackpoolu, ki je nekaj podobnega kot pri nas Portorož ali v svetu Monte Carlo. Obmorsko letovišče, polno živ-žava, igralnic ter petičnih turistov in pa seveda domačinov, ki si prizadevajo, da bi petičneži šli domov zadovoljni in z nekoliko tanjšimi listnicami. Blackpool leži na atlantski obali kakih 150 km od Manchestra. Ne vem, po čem je dobil svoje ime — zelo verjetno po tem, da je morje neverjetno umazano. Tako da prideš iz vode že lepo rjav in se sploh ni potrebno sončiti. Noja, roko na srce: za to niso krivi domačini in onesnaženost okolja. Kriv je veter, ki stalno „pihlja" in ljubko kodra „pohlevno morje,y zaradi česar nastajajo tudi komaj štiri metre visoki valovi, ki s Cveto Sever, Biba Uršič in Zvone Kozina v Behamovem „Talcu". Foto: U. Zvone Kozina in Jože Sodnik igrata v Javorškovi „Deželi gasilcev". Foto: U. plaže prinese tudi nekaj moke, ki vodi da tako ljubko in enkratno barvo kave. Videli smo cele tri (3) kopalce, ki so kljub vsemu namočili kopalke v gostoljubnem Atlantiku. Ostali (bilo jih je kot termitov) so se sončili na ležalnikih, ki jih je (za dober- denar seveda) posojalo nekaj domačinov. To je dokaz, da se da zaslužiti tudi z ležanjem. Če so ljudje dovolj vztrajni, jim „vroče“ sonce nakloni tudi nekaj barve, če pa ne, pa tudi nič hudega. Saj potem še zmeraj lahko s kakim več ali manj (ne) okusnim spominkom dokažejo, da so bili v Blackpoolu. Toliko igralnic in avtomatov, toliko različnih načinov, kako ljudem pobrati denar, še nisem videl. Od dokaj poštenih tombol do „enookih' Jackov", vse si lahko videl in preizkusil. Tu lahko za majhen denar Stolp v Blackpoolu. Foto: J. P. veliko izgubiš. Seveda včasih tudi kaj priigraš, vendar le toliko, da te ne mine volja. Še dobro, da smo bili v t) 0snetek z tleta članov IR1. TEN in IC v CSSR ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko V ZP ISKRA KRANJ V skladu z načrti razvoja avtomatske obdelave podatkov, ki jo želimo razširiti na nova področja in s tem razviti kompleksen informacijski sistem v podjetju, potrebujemo nove strokovne sodelavce, ki bi prevzeli samostojne organizacijske in programerske naloge. K omenjenemu delu vabimo sodelavce, organizatorje, programerje in operaterje, ki imajo veselje in sposobnost za organizacijsko delo in programiranje ter osebno nadarjenost za nadaljnje izobraževanje. Poleg splošnih morajo interesenti izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Organizatorji: VS ali VŠ izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri 2. Programerji: VŠ ali SS izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri 3. Operaterji: diplomanti srednjih šol 4. Odslužen vojaški rok 5. Pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika 6. Starost do 35 let. Izbor kandidatov za ustrezno število delovnih mest bo izveden na osnovi IBM testov, kijih bodo morali opraviti prijavljeni kandidati. Vsem sodelavcem, ki bodo izbrani, bo omogočeno šolanje v posebnih tečajih, ki jih prireja predstavništvo firme IBM. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek ISKRE ELEKTROMEHANIKE Kranj, Savska loka,4 do 20. 9. 1974. Angliji in predhodno na Škotskem, tako da sem zaigral samo enajst (novih) pennyjev, kar je cca 4 (nove) dinarje. Nisem mogel verjeti, kako lahko človeka pograbi igralska strast in ne čudim se več, kako morejo ljudje v igralnicah izgubiti premoženje, včasih pa tudi dobro ime. V Blackpoolu imajo tudi stolp, podoben znamenitemu pariškemu, le da Angleži niso bili tako „korajžni“ in Eifflovemu seže komaj do kolen. Jaz osebno ga sovražim. Nikoli mu ne bom oprostil, da je treba za to, da te peljejo nanj, drago plačati in še dalj čakati. Zato sem se iz čistega maščevanja odločil, da si ga ne ogledam. Ta vražji stolp me je razjezil še enkrat. Ko sem namreč hotel kupiti nekaj razglednic za svoj album, sem se morai vra^e namučiti in obrusiti podplate, da sem našel tri, na katerih stolp ni slikan. Da je mera polna, sem ga pa še sUkal! (Dokazno gradivo prilagam). Temu se ni čuditi. Sotrpin v Angliji (tudi Jože) je zmeraj dobil skoraj živčni napad, kadar je slišal, kako brundam „Barbaročko“ pesem, katere sem znal le eno kitico. Ni je smel slišati! Ko pa smo neko jutro vstah, sem zaslišal znano melodijo. Pogledal sem in imel kaj videti. Jože je žvižgal Barbaročko! Lep pozdrav (brez razglednice s stolpom) vam pošilja j0že Perko štipendisti na praksi v Degussi Mednarodna delitev dela Čas poletnih počitnic štipendisti ZP ISKRE izkoriščajo v najrazličnejše namene. To je čas zabave na moiju, ali v hribih, trenutki priprave za tistih nekaj izpitov, ki so ti ostali. Med resne obveznosti pa štejemo počitniško prakso. O namenu prakse smo že mnogo pisali v našem časopisu. Manjša skupina štipendistov pa je letos opravljala prakso v tujini. To so tovarne, ki sodelujejo z ZP ISKRA. Prakse je pripravilo vodstvo Kluba štipendistov ZP ISKRE v sodelovanju z Referatom za štipendije. Tako so naši člani letos opravljali počitniško prakso v PERLESU in ISOLA VVERKE v Švici in v DEGUSSI ter v Sundvviger Messingwerk v ZR Nemčiji. Možnost sem imel opravljati prakso v Degussi in prav o tem podjetju bi vam rad napisal nekaj več o delu, proizvodnji in tehnologiji. Na praksi nas je bila skupina šestih štipendistov: Jani Urbanc, Slavko Zupanc, Branko Mihovilovič, Ivica Krajnčevič, Drago Lemut in Stojan Grgič. V času dveh mesecev smo imeli možnost, da ovržemo mnenja o tovarnah zunaj, ki smo jih imeli prej,ter vidimo in doživimo delo v takšnem podjetju. Vse nas je večno morilo vprašanje na poti v tujino, zakaj tako velik napredek v tako kratkem času. Želeli smo si odgovor na to vprašanje, kajti prav ta odgovor nam bi pomenil začrtano pot nada|njemu študiju in naprezanju ob delu v naši industriji. Degusso sestavlja množica tovarn po vsem svetu. Te tovarne so več ali manj povezane v skupnost tovarn, ki imajo sorodno proizvodnjo. V poročilu tovarne piše, da imajo dolgoletno tradicijo, saj je pričela tovarna delati v letu 1873. Prav tako piše, da se proizvodi Degusse uporabljajo za vse branže industrije, tehnične znanosti in medicino. Izvaža v vse industrijske države po svetu. Degussa v Hannovru, kjer smo opravljali prakso, ima zaposlenih 1300 delavcev. V tej tovarni proizvajajo najrazličnejše drage kovine, kot so platina, radij, iridij in poladij. Te kovine predelajo v žico ali pločevino. Prav tako izdelujejo najrazličnejše legure dragih kovin. Te drage kovine pa obdelajo še v končne izdelke, kot so specialni termoelementi, termoupori, platinaste mreže ali specialno sito za kemično industrijo. Prav tako proizvajajo tudi kontaktorje in najrazličnejše bakrene profile, v katerih so srebrni deli. To služi za posebna kontaktna mesta, kjer naj bi bila upornost kontaktnega mesta minimalna. Degussa ima znano proizvodnjo vlečene legirane žice, ki se uporablja za vode pri termoelemen-tih. Prav tako pa proizvajajo posebne naprave za merjenje temperature v laboratorijih, letalih in reaktorjih. Na mestih, kjer so zahteve po kvaliteti še posebej poostrene. Stabilnost podjetju zagotavlja prav njihova proizvodnja. Večina izdelkov se dela v majhnih serijah in se uporablja pri izgradnji nujnih industrijskih objektov. Prav majhne serije in dolgoletna tfadicija pa zagotavljata izdelkom visoko ceno in možnost prodaje na tujem in v ZR Nemčiji. Prav majhne serije pa ne dovoljujejo, da bi se v proizvodnji uvedla "kakršnakoli modernizacija. Tako tovarna ne pozna tekočega traka ali pa organizirano zaporedno delo. Velika množica delavcev je zaposlena prav pri proizvodnji termoelementov. Delo v majhnih serijah pomeni izreden napor ob sestavi in izdelavi fllodsestavov. Tako načrti in glavni opisi potujejo s posameznimi deli termoelementov. Prav tako so pogoste napake pri izdelavi termoelementov, ali podobnih posebnih izdelkov. Izdelki pa so kljub temu na končni kontroli podvrženi posebnim testom. Prav tukaj pa se pokaže razlog uspeha te tovarne. Temeljiti pregled zagotavlja zahtevane kvalitete kupca. Večkrat je kontrola tako stroga, da se ustavlja v pravih malenkostih. Kljub strogim pravilom ob kontroli se še vedno dogaja, da pride nekurenten izdelek do konca. Mogoče se prav delavci premalo zavedajo, kako važno je proizvajati kvalitetne izdelke. Tako večkrat v želji po večjem zaslužku hitijo in pri tem ne pazijo na zahteve pri posameznih postopkih. Takrat nastaja dvojna izguba, saj morajo izdelek zavreči. Naša predstava o moderni tovarni se je kmalu podrla. Tovarna se je postopno dograjevala tako, da sedaj tvori popolno celoto. Prav tako lahko srečamo stroje, ki so stari do 60 let. Kljub temu pa so sposobni izdelati dobro in kvalitetno. Začudeni smo bili nad temi stroji, saj pomenijo delavcem težke delovne pogoje, a podjetju majhno storilnost. Prav tako je delavna sila na zahodu draga in delavce je težko dobiti. Te misli so se mi zarezale v spomin ob delu v tovarni in ob ogledu posameznih obratov. To so splošno pogledi o celotni tovarni. Seveda, pa se delo v posameznih obratih razlikuje v odvisnosti od izdelka, postopka in ljudi, ki vodijo delo. Prve tedne sem delal v montaži termoelementov. Spoznaval sem najrazličnejše termoelemente, ki obratujejo v različnih pogojih. Glede na zahteve so konstituirani za delovanje v visokem pritisku, agresivnih tekočinah ali eksplozivnih prostorih. Delo nikakor ni bilo monotono in polno novih spoznanj, novih materialov in načina dela. Vesel sem bil dela v varilnici. Pa čeprav je to na drugi strani mojega poklica, so me zelo privabljale^ najnovejše naprave za varjenje. Vodja tega oddelka je mlad,sposoben varilec, ki se je odlikoval po spretnosti, zr in zavzetosti do svojih delavcev. Vsi uspehi tega oddelka so bili več ali manj njegova zasluga. Tudi takrat, ko so delali preizkuse o proizvodnji novih izdelkov, so njegove pripombe upoštevali, pa čeprav je po izobrazbi le varilec. Mnogo njegovih idej je pripomoglo, da so izdelki imeli zahtevano kvaliteto. Nikoli ni skoparil z nasveti svojim delavcem in prav to je bil eden izmed razlogov za uspeh. Ob nabavi novih strojev se je izkazala zavzetost -mojstra do delavcev in dela. V varilnici smo imeli naprave za varjenje legiranih jekel s pomočjo plazme v zaščitnem plinu. Varjenje po novih postopkih pa je dajalo željene rezultate, saj je kontrola zvarov bila zares natančna. Nekaj tednov sem nato delal v skladišču kablov in električnih vodov. Ob izbiri termoelementov moramo upoštevati tudi vodnike, ki morajo biti iz takega materiala, da bo termo napetost do termoelementa čim manjša. Degussa proizvaja žico iz najrazličnejših kovin in legur. Ta gre nato v tovarno kablov. Izdelek se nato vrne v skladišče, kjer dobi še oznako Degussa. Kupcu ga v željenih količinah pošljejo ob izdelanih termo-elementih ali pa po naročilu. V skladišču sem opazil mnogo kablov, ki so bili prestari in dotrajani za prodajo. Prav tako je bilo delo neorganizirano, kakor da ni vodje, ki bi skrbel za red. Delavci so tukaj brezglavo opravljali eno delo po večkrat, a učinek ni bil zato nič večji. Med nedavnim obiskom pri direktorju sektorja za kakovost in mctro-logijo v Iskrinem raziskovalnem institutu Francetu Mlakarju smo se pogovarjali tudi o pomenu kakovosti izdelkov v mednarodni delitvi dela. Mednarodna delitev delaje področje, o katerem se v zadnjem času vedno več razpravlja. Postaja tudi vedno pomembnejša zlasti za^ manj razvite dežele, ki se trudijo, da ne bi izvažale le surovine, pač pa tudi končne izdelke. Zaradi tega se morajo te države vključiti v mednarodno delitev dela. Če pogledamo nekaj let nazaj, ugotovimo, da so se številne države zapirale v nacionalne okvire, ki pa šo postajali preozki. Nujnost po mednarodni delitvi dela so ugotovile tudi največje države pa najsi bo to Sovjetska zveza ali Ljudska republika Kitajska. Kako pa je tukaj s kakovostjo? Kdor se želi vključiti v mednarodno delitev dela, mora kajpak izpolnjevati vse zahteve, ki se na področju kakovosti postavljajo. Te zahteve so vključene v tehničnih predpisih, standardih, specifikacijah, skratka v različnih dokumentih tehnične regulative. Kdor se želi vključiti v mednarodno delitev, mora ugoditi tem predpisom. Če pogledamo nekoliko nazaj, ko so nastajali predpisi, standardi, in drugi tovrstni dokumenti, je vsaka država pred nekaj desetletji sama oblikovala in samostojno predpisovala različne dokumente. V takih pogojih je bilo skoraj nemogoče govoriti o mednarodni delitvi dela, ker je moral pač nek izdelek v določeni državi ustrezati tem zahtevam, v drugi državi pajim ni, čeprav je bil kakovosten. V zadnjih letih v svetu vse bolj poudarjajo zahtevo, da je treba standarde, tehnične zahteve in druge dokumente o lastnostih izdelkov čimbolj izenačiti med posameznim državami. Kot zanimivost naj povemo, da je Evropska ekonomska komisija OZN opazila in opozorila, da je uspelo evropskim državam v precejšnji meri odpraviti ekonomske in politične ovire, še vedno pa so ostale tehnične. V zadnjih letih je opaziti na tem področju živahno dejavnost, ki so se je najbolj zagrizeno pa tudi tvorno lotile številne mednarodne organizacije. Na področju elektrotehnike sta najpomembnejši dve organizaciji;, in sicer mednarodna elektrotehniška komisija in pa mednarodna komisija za pravila za atestiranje električnih izdelkov. To je eno področje elektrotehnike, za vsa druga tehniška področja pa se ukvaija s to problematiko Mednarodna organizacija za standardizacijo. V zadnjih nekaj letih se je v reševanje te problematike vključila tudi Evropska ekonomska komisija pri svetovni organizaciji, ki je že sklicala več sestankov predstavnikov vlad. Na teh srečanjih naj bi rešili številna vprašanja, kot so npr. preizkusni in merilni postopki in med drugim tudi medsebojno priznavanje preizkusov. Če bi vsaka država namreč zahtevala posebej tipsko preizkušanje, ne bi dosegli zaželenega cilja. Zato je velik del teh mednarodnih naporov usmerjenih v to, da bi vsi priznavali tipska preizkušanja, opravljena v državi proizvajalki, tako da bi lahko v drugih državah opravljali samo manjše kontrolne preizkuse — točneje bolj preglede kot preizkuse. Različne mednarodne organizacije so v ta namen že ustanovile delovna telesa — odbore. Njihova naloga je pospešena priprava kriterijev in postopkov za povečanje zaupanja med posameznimi državami in posa- meznimi organizacijami. V zvezi s tem naj omenimo, daje evropska ekonomska komisija OZN že pred nekaj leti uvedla medsebojno -gD priznavanje atestiranja motornih vo: z vidika varnosti in morajo biti zato tista vozila, ki sodijo v ta okvit, ustrezno označena. Kaj pa je naredila Iskra na tem področju? Podatki o Iskrinem izvozu opozarjajo na pomembne dosežke, ki jih dosegamo v mednarodni delitvi dela, še posebej zato, ker velik del Iskrinih izdelkov prodajamo pod našim imenom in z Iskrino zvezdo, ne pa p0" imenom kakih tujih trgovskih hiš. To je lep dokaz, da smo s kakovostjo izdelkov izpolnili zahteve, ki jih tuje tržišče postavlja pred nas, s tem pa tudi zahteve, ki vse bolj temeljijo na mednarodnih standardih. Jugoslavija je članica v vseh omenjenih organizacijah, tako da imajo naši strokovnjaki, s tem pa tudi Iskm ni, vso možnost aktivnega sodelovanja pri nastajanju mednarodnih standardov. Žal to možnost v Jugoslaviji m tudi v Iskri premalo izkoriščamo-Pogosto se zgodi, da začno naši strokovnjaki proučevati mednarodne standarde šele takrat, ko so že izšli, namesto, da bi bili v teku dogodkov in še več - da bi sodelovali pri oblikovanju teh standardov. Na tem p0". dročju smo bili v Iskri doslej uspešni le pri proizvodnji in prodaji števcev. lad Kompenzator, ki ga je tovarna v O točah poklonila našemu lju~ bljanskemu servisu. Foto: P. K. Vredno posnemanja Trudil sem se, da odkrijem razliko med tovarnami, ki sem jo poznal. To so najvažnejša zapažanja, ki sem' jih zapazil ob delu. Mogoče so na nekatere poglede delovali vplivi, toda upam, da sem uspel opisati realistično. Prakse sem bil vesel in kakršnakoli nova spoznanja in življenjske izkušnje so me oplemenitile. -SG- DS ISKRE iz Otoč je sklenil, da odstopi odsluženi kompenzator servisu v Ljubljani. Kompenzator tovarni ni več potreben, zaradi spremenjenega tehnološkega postopka, oddelku Merilne tehnike ljubljanskega servisa pa je zelo dobrodošel. Servis v Ljubljani se iskreno zahvaljuje kolektivu Iskra-Otoče in želi, da bi ta primer posnemalo še več naših tovarn. P. K. Izvoz v Turčijo in ISKRA (Nadaljevanje s 4. strani) Turške železnice bodo v kratkem -morda še letos - razpisale licitacijo za opremo telekomunikacijskih naprav na železnici, v prihodnjem letu pa tudi za signalno-varnostne naprave na železnici. „Ta razpis,“ je poudaril ing. Janez Vidmar, „z veseljem pričakujemo.” Menim, da imamo precejšnje možnosti, da dobimo ta posel. Za dobavo telekomunikacijskih naprav ocenjujemo v vrednosti okoli 3 do 4 milijone dolaijev, signalno-vamostnih naprav pa v vrednosti 50 mil. dolarjev. - In kakšna je vrednost Iskrinega izvoza v Turčijo? „V zadnjih letih dosega izvoz v to deželo okoli 400 do 500 tisoč dolarjev. Je nekje na približno isti ravni, vendar pričakujemo, da se bo s podpisom pogodbe in s povečanim izvozom central v delih povečal.” — Kaj pa izvoz v Grčijo? „V Grčiji dosegamo letni izvoz v Številka 33 — 14. september 1974 višini 300 do 400 tisoč dolarjev.” V Grčijo ne izvažamo toliko časa kot v Turčijo, saj se je Iskra pojavila na tem tržišču šele v nekaj zadnjih letih. V Grčiji smo uspeli dobiti ustrezne predstavniške oz. zastopniške firme, ki nam pomagajo pri prodaji na grškem trgu. Za razliko od turškega smo na grškem trgu, glede na tradicijo, precej neznani, kljub temu pa dokaj uspešni. Največ izvažamo izdelke telefonije, kontaktorske tehnike, nato bimetalne releje, cos fi kondenzatorje in še nekatere druge. V Grčiji je izredno huda konkurenca, ki se pojavlja predvsem v telefoniji pa tudi v široki potrošnji. Tam sta prisotni predvsem firma Siemens in Philips. Tudi v Grčiji bodo v kratkem razpisali licitacijo za opremo signalnih varnostnih naprav na železnici. Iskra se pripravlja tudi na ta razpis in pričakujemo, da bomo v krrtkem prejeli razpisne pogoje, nakar bomo pripravili ponudbo in se udeležili licitacije. Lado Drobež KOMISIJA ZA KULTURO PRI SINDIKALNI PODRUŽNICI „ISKRA“ ELEKTROMEHANIKA KRANJ Tudi za sezono 1974/75 bo Komisija za kulturo organizirala vpis abonmaja pri sindikatu za Prešernovo gledališče Kranj in SNG - Opero v Ljubljani. Vpisovanje abonmaja bo na sindikatu od 12. 9. do 20. 9. 1974 med odmori. OKVIRNI REPERTOARNI NAČRT ZA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentfloijanski Potrč: Lacko in Krefli Brnčič: Med štirimi stenami Thornton: Naše mesto Aleševec-Medved: Podlaga zakonske sreče in Rendez-vous Ponovitve iz prejšnje sezone: Potrč: Kreftova kmetija Svetina—Povše: Ukana Gostujoča gledališča: SNG Drama, Ljubljana Cankar: Kralj na Betajnovi Aristofan: Lisistrata Mestno gledališče Ljubljana Nušič: Mister Dolar Shakespeare: Othello Slovensko ljudsko gledališče Celje Moliere: Ljudomrznik Kozak: Kralj Matjaž Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Cankar: Hlapec Jernej Golar: Vdova Rošlinka Od zgoraj navedenih del fc>o uprava gledališča izbrala 7 del, katere bodo aboneI1 videli v sezoni 1974/75. OPERNI ABONMA SOBOTA II bo nudil naslednja dela: Šivic: Cortesova vrnitev Musorgski: Boris Godunov Gounod: Faust Verdi: Trubadur Aubert: Fra Diavolo " Balet: Švara: Nina Baletni večer: Gordon: Razuzdančeva usoda Musorgski: Noč na Golem brdu Janaček: Taras Buljba K vsaki vstopnici za člana kolektiva Elektromehanike prispeva Kulturna komisija 50 9? blagajniške cene. 5 5 O 3 3-s S"či' b^š.-ts-s^ « ?-^s.g? S? src-* &S- f na- in ko- po; šni ev. lad ifld Sem ter tja po Iskra — EMO O celjskem EMU smo v našem glasilu že obširno pisali. Obdelali smo številna oodročia, od sindikalne dejavnosti pa do zdravstva, seveda pa smo največ pisali ob mimdi 80-letnici tega Iskrinega celjskega kolektiva. V tem članku bomo spregovorili še o nekaterih drugih področjih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo delavke in delavci iz EMO. Na prvo mesto naj uvrstimo stan o- prihodnje leto pa bo dobilo še 10 vanjsko problematiko. EMO ima svojo stanovanj, ki bodo predvidoma vselji-stanovanjsko enoto pod imenom va že v začetku leta. Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Naloga te stanovanjske enote je, da upravlja s stano-yanjskimi zgradbami, ki so last podjet-jaj ter skrbi za adaptacijska dela in popravila. V ta namen ima svojo obrtniško ekipo. Stanovanja, ki jih poseduje oz. so last podjetja EMO Celje: V EMO so se odločili za osebno točkovno listo, na osnovi katere se odločajo o tem, komu je treba čim-prej preskrbeti stanovanje. Na tem seznamu je trenutno 229 prosilcev, od tega 74, ki bi radi dobili večje stanovanje. Večina od njih bi sedanje veseljem majhno stanovanje z odstopila EMO. V tovarni rešujejo tudi številne prošnje za pomoč pri St. objektov Starost zgradb ŠUstanov, graditvi zasebnih hiš. Trenutno jih je 172. Mnogim so že ustregli, posojilo pa znaša približno 20.000 din. Poleg stanovanjskega vprašanja je precej pereč problem, s katerim se 10 zgradb 0-10 let 262 4 zgradbe 11-20 It 122 10 zgradb 21-40 let 79 8 zgradb 41-60 let 122 'zgradb 61-Splet 73 2 zgradbi 81-100 let 14 1 zgradba nad 100 let 6 42 zgradb 678 stanovanj Stanovanja last podjetja EMO — obrat TOBI, Bistrica Maribor: Št. zgradb starost zgradb f zgradbi ‘ 11 - 20 let 1 zgradba 21-40 let 3 zgradbe nad 100 let 6 zgradb Celjski EMO ima tako skupaj z obratom TOBI iz Bistrice 48 zgradb s /20 stanovanji. Letos gradi celjski kolektiv še nadaljnjih 25 stanovanj, ki bodo verjetno vseljiva že konec tega •eta. Z udeležbo sofinanciranja solidarnostnih stanovanj je EMO dobilo letos 17 stanovanj, ki so že vseljiva. ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA, Lepi pot 6 Za čas od septembra do konca decembra 1974 razpisujemo naslednje izobraževalne oblike: ORGANIZACIJSKO-TEHNlCNO PODROČJE Dokumentacijska in informativna služba (23. - 28. 9. 1974) Komercialno poslovanje (14. - 18. 10. 1974) IZOBRAŽEVANJE INŠTRUKTORJEV PRAKTIČNEGA DELA Metode poučevanja praktičnega dela (7. - 11. 10. 1974) toganizacija izobraževanja in usposabljanja v delovnem procesu (11. - 14. 11. Osnove psihologije (2. - 6. 12. 1974) Tečaji s področja uporabe avdiovizualnih sredstev pri vzgojnoizobraževalnem delu: Projektorji za dinamično sliko, v novembru 1974 (3 dni) Projektorji za statično sliko, v novembru 1974 (3 dni) Llektroakustični aparati in pretvorniki, v novembru 1974 (2 dni) IZOBRAŽEVANJE DELOVODIJ unkcionalno izobraževanje delovodij in vodij delovnih skupin za posamezne OZD ‘n TOZD na osnovi specifičnih potreb in zahtev, z naslednjimi področji izobraževalnih vsebin: metode iti tehnike instruktorskega dela komuniciranje v delovni skupini organizacija dela v procesu dela ekonomika in vrednotenje dela I izobraževanje: TEHNIČNIH KADROV Pnevmatika v industriji - III. stopnja (21. - 23. 10. 1974) nnravlika v industriji - II. stopnja (18. - 20. 11. 1974) otnpresorska postaja in razvodna mreža, v decembru 1974 (3 dni) IZOBRAŽEVANJE SPECIALIZIRANIH DELAVCEV I974)k Viliči,Iia (4-tedenski tečaji s pričetki: 30. 9., 15. 10., 4. 11., 2. 12. in 16. 12. *Oirjači nizkotlačnih kotelnih naprav (pričetek 16. 9. 1974) Obratni elektrikarji (pričetek 30. 9. 1974) l974)ka skladlščcnia m organizacija poslovanja skladišč - L stopnja (7. - 11. 10. Tehnik3 skladiščenja in organizacija poslovanja skladišč - II. stopnja, v novembru 4 , t (5 dni) •jeiefonistiv delovnih organizacijah (pričetek 30. 9. 1974) e eprinteristi (program v pripravi), v novembru 1974 Varstvo pri delu obraževanje vodilnih, vodstvenih in specializiranih strokovnih delavcev ter delav-, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo, na osnovi specifičnih tmtreb in zahtev posamezne OZD in TOZD. [■unkcionalne OBLIKE ŠOLANJ • v kovinski stroki: — kontrolorji - Vodje skupin " Vodje obratov in oddelkov ~ Tehnolog 1. stopnje - Tehnologi II. stopnje ~ Nornrirci I. stopnje m ~ Normirci II. stopnje za absolvente štiriletnih srednjih šol: ~ Tajnice — Komercialisti ' d! ~ Inokorespondenti • za osebe s končano osnovno šolo: tehniški risarji (v gradbeni, strojni, ekktro in geodetsko-kartografski stroki) ' Dreria^tetc funkcionalne oblike šolanj so enoletne, organizirane kot popoldanska na -,avania m vajc, od sredine oktobra 1974 do sredine junija 1975. Vpisovanje je -avodu za tehnično izobraževanje Ljubljana, Lepi pot 6, do 30. septembra 1974. t’rogu0rmaC'je lahk° dok'*e P° telefonu 22-270. Na vašo željo vam posamezne ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA srečujejo delavke in delavci iz EMO, otroško varstvo. V tovarni je trenutno zaposlenih okoli 3.700 ljudi, od tega kar dobrih 1.600 žensk. Čeprav so nočno delo za ženske v EMO že skoraj povsem odpravili, pa je v nočnih izmenah še vedno zaposlenih nekaj manj kot 300 žensk. Te delajo predvsem pri pečeh, pa tudi tem bodo sindikalni delavci kmalu našli novo delo v tovarni, pri pečeh pa bodo ženske zamenjali moški. Delavke iz EMO prihajajo na delo iz različnih krajev, le majhen odstotek pa jih je iz samega Celja. V večini prihajajo iz periferije, veliko pa se jih vozi tudi iz bolj oddaljenih krajev. Delo v treh izmenah in precejšnja oddaljenost večine delavk od mesta onemogočata materam, da bi svoje otroke v času dela imele v vzgojno-varstvenih ustanovah. Tako si večina delavk iz EMO poišče varstvo svojih otrok pri svojih starših oz. sorodnikih. V pri- V hkra-EMO že dolga leta uspežno deluje godba na pihala. meru, da sta zaposlenaaba zakonca pa so jima v tovarni omogočili, da delata v različnih izmenah, tako da je lahko pri otrocih doma vedno eden od staršev. EMO se lahko pohvali z izredno velikim zanimanjem svojih delavk in delavcev za kulturno in družabno življenje, seveda pa tudi za šport in rekreacijo. Emovci so menda edini kolektiv v ZP Iskra, ki ima svojo godbo na pihala. Poleg tega je opaziti tudi precejšnje zanimanje za delovanje v amaterskem gledališču, mnogo članov kolektiva pa je vključenih tudi v pro-svetno-kultumo društvo Zarja. O igodbi na pihala iz Iskra — EMO Celje bomo še pisali, za zdaj pa naj povemo, ja bodo glasbeniki iz celjske tovarne stopdi na proslavi ob Dnevu borca, levu Iskre in ob 80-letnici EMO. lad 29. avgusta 1974 je umrla naša upokojenka LEA KOŠIČ iz Ljubljane, Prijateljeva 16. Zaposlena je bila v bivšem Inštitutu za elektrozveze na Linhartovi 35 od 20. 8. 1948, na delovnem mestu šef finančnega knjigovodstva - glavnega finančnega knjigovodstva v finančno gospodarskem sektorju. V zasluženi pokoj je odšla 30. 6. 1969. Bila je takorekoč eden od pionirjev naše takratne industrije za elektrozveze. S svojim znanjem in požrtvovalnostjo je ustvarila temelje naši finančni službi Vsem, ki smo jo poznali, bo ostala v trajnem spominu. Naj ji bo lahka naša slovenska zemlja! Bivši sodelavci ISKRA - IEZE ■mn ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. 2 PROGRAMERJA 2. 2 ORGANIZATORJA 3. 3 OPERATERJE na recordeijih MDS, luknjačice Pogoji: Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ad 1. Visoka ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri. Samostojno programiranje v programskem jeziku COBOL. Znanje angleškega jezika. Pred nastopom se zahtevajo reference o dosedanjem delu. ad 2. Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri. Praksa v proizvodni delovni organizaciji. Poznavanje AOP. Znanje enega svetovnega jezika. Pred nastopom se zahtevajo reference o dosedanjem delu. ad 3. Nižja šolska izobrazba in eno ali več let prakse. Pred nastopom se opravi ustrezni test. Delo je dvoizmensko. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: ISKRA — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, 61001 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 2 — najpozneje 10 (deset) dni po objavi AVTOMOBILSKI IZLET Ljubljana — Ljubljano zapuščamo po Dolenjski cesti v jugovzhodni smeri. Peljemo se ob vzhodnem robu Barja do Škofljice (11 km). Zavijemo po desni cesti naravnost proti jugu. Pred Pijavo Gorico se poslovimo od barjanskih tal. Polagoma se vzpenjamo više nad dolino Želimeljiščice. Pogled kroži na desni čez gozdnati Mokreč in Ku-rešček (833 m). Blizu vasi Vrh, 11 km od Škofljice, se razmakne gozd na levi cestni strani. Na odprti obli golici stoji Petrova cerkvica. Ima lepe freske iz XV. stoletja (kakih 10 min. hoje nad cesto). Malo naprej pa je na zaraščenem stožcu Ahac. Cerkvico so zgradili Turjaški grofi v spomin na bitko pri Sisku, kjer so bili Turki 1. 1593 premagani. Polževo zvezali s sosednjo jamo Ledenico, kije bila znana že Valvasorju. Po vojni so jamo nadalje uredili in elektrificirali. Jama je zanimiva tudi zaradi tega, ker leži njen vhod 410 m visoko, skoraj na vrhu hriba. Po stopnicah pridemo kakih 12 m navzdol najprej v Ledenico, kjer je tudi v največji letni vročini prijetno hladno. Nato se pot dvigne, delno po stopnicah, skozi že imenovani umetni rov in skozi jamo z miniaturnimi kapniki v Veliko dvorano, dolgo okrog 54, široko 30 in visoko 15 m. Jamo krasijo številni kapniki najrazličnejših oblik. Nekateri se iskrijo, kot da so posuti z diamanti, drugi zvonijo, če potrkamo nanje. Ogled jame traja okroglo 1 uro. Pred jamo je urejen sredi bukovega gozda Pi(ava. G-orica Ponova v a, g L Sv.'Peter M $ Tabor 6' ^ laborska loma \Sv.AViacZJ J \ ± /V. .Lipljane Po 5 km pridemo do križišča: desno vodi cesta do vasice in razvalin gradu Tuijak. Grad so zgradili 1. 1511 na mestu prvotnega, ki ga je porušil potres. V njem so gospodovali močni Auerspergi (Tuijački). S trdo pestjo so krotili uporne kmete in se skozi stoletja vojskovali s Turki. Znani imeni sta Andrej in Herbert Turjaški. Andrej je bil zmagovalec nad Turki v bitki pri Sisku. V gradu je ohranjena lutrovska kapela, kjer je pridigal in prevajal biblijo protestantski pridikant Juraj Dalmatin. V času NOB je bil grad zatočišče Italijanov ter bele garde. Po kapitulaciji Italije so se tu utaborili razbiti ostanki bele garde, ki so upali, da jim bodo nudili debeli grajski zidovi varno zavetje. Štab XIV. divizije jim je poslal ultimat za predajo, ki so ga odklonili. Zato se je 14. 9. 1943 pričel boj za grad, ki ga je po šestih dneh z naskokom zavzela Prešernova brigada s pomočjo Cankarjeve in Levstikove brigade. Pri tem je grad pogorel. Danes je razvalina. Na severnem stolpu je viden grb Tuijačanov, na južni strani pa stoji pred gradom mogočna 700 let stara lipa. Vrnemo se do križišča, tukaj je spomenik NOB. Cesta se polagoma spušča: razgled čez Dolenjsko gričevje do gorenjskih snežnikov. Takoj za vasjo Malo Lipljene zavijemo po desni cesti v bukov gozd. Po njem pridemo do vhoda v Taborsko jamo, najbolje urejene dolenjske kraške jame. Odkrita je bila 1. 1926. Takoj sojo s kratkim umetno prebitim hodnikom zasilni bife. V letnih mesecih je jama ob nedeljah in praznikih redno odprta. Deset minut hoje po poti od jame proti Ponovi vasi stoji na nižjem hribcu z zidom opasana cerkev. Šen turski tabor, 492 m. To je eden izmed najbolje ohranjenih proti-turških taborov na Slovenskem. Sezidali so ga po letu 1526. Ima nekaj lepih fresk neznanega avtorja. Po ogledu tabora se spustimo po cesti skozi Ponovo vas v Grosuplje (13 km). Od Grosuplja do Višnje gore imamo na voljo dve poti: staro makadamsko ah novo avtocesto. Po slednji je 8 km do Višnje gore, bli- bližno 500 m zahodno do mesteca pa se odcepi razgledna makadamska cesta na Polževo (6 km). . „ , . , Ivan Razboršek Izlet SLAVKOV DOM NA GOLEM BRDU Od avtobusne postaje v Šentvidu mimo cerkve in spomenika 25 talcem okoli 7 km naprej po cesti, potem po markirani poti skozi Guncljc in Dvor, čez hrib mimo gostilne Bormes v Babni dol, od potoka vkreber k Slavkovemu domu (400 m). Dom stoji na planem pomolu. Oskrbuje ga PD Medvode. Dolomitni svet z resjem in lepim pomladanskim cvetjem. Pot dalje na Topol. Povratek skozi Senčico v Medno ali v Medvode. ISKRA 7 Številka 33 - 14. september 1974 W Tehniške novice Galvanski postopek za kombinirane prevleke kositer-nikelj Pri galvanskem postopku kositre-nje-nikljanje dela firma Metallic T. Metallic GmbH, Stuttgart, nekoliko drugače kot je to običajno pri takih postopkih. Uporabljajo samo nikljevo anodo, kar omogoča veliko bolj enostavno vzdrževanje. Postopek se uporablja v elektronski industriji in na splošno za dekorativne namene. Galvaniziranje je možno na vseh kovinah, sestava je običajno 65 % Sn in 35 % Ni. Prevleke so odlične. Posebne prednosti so visoka korozijska odpornost, izredno visoka odpornost proti obrabi, odlična odpornost proti rjavenju, sposobnost poliranja in spajkanja, trdota 650 (po Vickersu), prevleke niso magnetne. Galvanotechnik 4(1973) 10, S.O. Spor o orodnih strojih Tehnika numeričnega krmiljenja orodnih strojev se je razvila iz zahtev po večji produktivnosti, gospodarnosti in fleksibilnosti proizvodnje. Danes obstajajo tri vrste numeričnega krmiljenja in sicer: — numerično krmiljeni stroji — numerični} krmiljeni obdelovalni centri — numerično krmiljeni proizvodni sistemi. Za naslednja leta predvidevajo ugodno tržišče predvsem za cenene numerično krmiljenje proizvodne sisteme. O računalniško vodenih obdelovalnih centrih, kjer računalnik krmili več numerično krmiljenih obdelovalnih strojev, ter njihovi gospodarnosti v Evropi še ni podatkov. Ti sistemi so se trenutno uveljavili le na Japonskem. Elektronik Zeitung, štev. 25/26, J.B. Električni vlažilec zraka Pričenja se obdobje hladnega vremena in potrebno bo prostore ogrevati. Od načina ogrevanja zavisi, kakšen bo procent vlage v zraku. Pri presuhem zraku se osuše sluznice dihalnih organov, kar ima za posledico večje možnosti infekcije in razvoja bacilov prehlada in gripe. Zato so razvili posebno pri prostorih s centralnim ogrevanjem, pri katerih pade vlažnost zraka od zahtevanih 45 do 55 procentov na 25 procentov, posebne posode, katere dajo na radiatorje, se jih napolni z vodo in tako z izhlapevanjem povečujejo vlažnost zraka. Vendar imajo te izhlapevalne posode premajhno vlažilno sposobnost. Zato so razvili tri vrste, električnih vlažilcev prostorov, kajti soba s 75 kub. m potrebuje pri 20 C v eni uri približno četrt litra vode. Električni razprševalniki razpršujejo v prostor fine vodne kapljice in lahko v zelo kratkem času ovlažijo zrak in tako dvignejo vlago v prostoru. Njihova slaba stran je, da povzročajo precej šuma in zahtevajo zelo skrbno negovanje in čiščenje, ker bi sicer v nasprotnem primeru lahko povzročali v prostoru razvoj glivic in mikroorganizmov. Izparevalniki porabijo precej toka in ovlažujejo prostor z izparevanjem vode. Pri procesu izparevanja se uničijo mikroorganizmi in bacili; njihova slaba stran pa je, da so pri nepazljivosti rokovanja z njimi možne opekline. Tretja in najprimernejša zvrst vlažilcev prostorov so izhlape-valniki, ki porabijo razmeroma malo toka. Delujejo na principu sesanja oziroma pihanja zraka s pomočjo ventilatorja skozi navlaženi papir oziroma vlažno porozno gumo. Pri tej zvrsti vlaženja zraka tudi ne more priti do prenasičenja vlage. Članek v nadaljevanju podaja ateste šestnajstih vlažilcev zraka, katere proizvajajo v Zahodni Nemčiji, tako da ima kupec pregled sposobnosti in kvalitet izdelkov predno se odloči za nabavo električnega vlažil-nika zraka. Test 1974/9 B. J. Modifikacija prahastih materialov in granulatov s silikoni S pomočjo različnih silikonov lahko predrugačimo način predelave za prahaste, zrnate materiale in granulate. Znani so trije primeri s trgovskimi imeni fluid „1107, 470 A in 200“. Z dodatkom silikona — fluid „1170“, skupaj s katalizatorjem, ki reagira pri sobni temperaturi, se dobi prahast material, ki odbija vodo in ostane več let razpršen, ne dela kep, kar se je dosedaj pogosto dogajalo in oviralo delo. Stopnja učinka odbijanja vode je odvisna od količine dodatka in razmerja : fluid - katalizator. Če je prahast material smolnat, ali če se delajo kepe, je težko vmešavati vodo, oz. omočevati material. Fluid „470“ pa znatno izboljšuje to omo-čevanje in sicer če ga dodamo 0,01 -0,05 %. Tak način dodatka je primeren za pigmente, gline, smole, želeje in številne druge prahaste materiale, ki naj FOTO - KINOKLUB „JANEZ PUHAR11 FOTO - KINOSEKCIJA „ISKRA“ KRANJ PRIREJATA I. ISKRIN FESTIVAL AMATERSKEGA DRUŽINSKEGA FILMA na temo „DRUŽINA“ z namenom, da se filmski amateiji v ZP ISKRA spoznajo in prikažejo svoje stvaritve javnosti in prenesejo svoje izkušnje drugim. I. POGOJI ZA SODELOVANJE: Festivala se lahko udeležijo vsi kinoamateiji zaposleni v ZP ISKRA. Kinoamatetji lahko na festivalu konkurirajo s filmi formata 8 mm in super v čmo-beli ali barvni tehniki z največjo dolžino filma do 15 minut. Filmi so lahko opremljeni z magnetskim tonom ali magnetofonskim trakom hitrosti 9,5 cm/sek. II. PRIJAVA. Prijavnica mora biti izpolnjena v celoti in čitljivo. Vsak film mora biti na posebnem kolutu z blankom na začetku in koncu traku. Ton na magnetofonskem traku mora biti za vsak film na posebnem kolutu in označen s podatki. Začetek tona mora biti označen z belim lepilnim trakom. Neopremljeni filmi ne bodo konkurirali. Prireditelj zagotavlja varnost filmov, ne odgovarja pa za škodo, ki bi nastala pri transportu. Zadnji rok pošiljanja filmov je 10. november 1974. Filme bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo predlaga Foto kinoklub Janeza Puhaija Kranj. Nagrade za najboljše filme bodo: - zlata medalja - bronasta medalja - 3 diplome Filmi in ostali spremni material bo vrnjen najkasneje v 15 dneh po zaključku festivala. Filme oddajte vodstvu sekcije ..ISKRA^li pa jih pošljite priporočeno na naslov: Sindikalna organizacija Foto - kinosekcija „lskra“ Savska loka 1 64000 Kranj se dispergirajo v vodi. Fluid „200“ se dodaja v količini 0,1 0,5 % in pov- zroči na delcih prahastih materialov napol organsko površino, kar ima za posledico, da se prah laže meša z umetnimi masami smolami itd. Pri pigmentih in polnilih, ki jih je lahko predelovati, pa povzročajo dodatki enakomernost barve in raz-prševanja. Werkstoffe u. Korrosion 1974/4, S. O. Zakaj ne najmodernejših zasebnih central? Prvo elektronsko telefonsko zasebno centralo — centralno krmiljeni posredovalni sistem tretje generacije je predstavilo v Nemčiji podjetje IBM. Pričakovali bi, da bodo prednjačila v tem velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo telekomunikacijskih naprav, kot so Siemens, SEL, TN, DeTeWe; vendar je v tem vodilo podjetje, ki proizvaja računalnike. Kaj je temu vzrok? V prosti ponudbi in povpraševanju pade odločitev pri nabavi za tehnično najbolj sposobne in cenene izvedbe. Tega pravila se je držalo podjetje Siemens in je tako tudi ravnalo pri odločitvi za izdelavo elektronskih zasebnih central. Podobno tudi podjetja SEL in TN. Seveda pa razvoj digitalne tehnike v telefoniji sili podjetja v razvoj elektronskih posredovalnih sistemov. Zato ni izključeno, da bodo predstavila nemška podjetja na letošnjem sejmu v Hannovm zasebne elektronske centrale nemške proizvodnje. Centralno krmiljeni posredovalni sistemi so se uveljavili v 1. 1950 do 1970, tako v javnih kot zasebnih centralah. Elementi'centralno krmiljenih posredovalnih sistemov so bili Cross-bar stikalo z relejskim krmiljenjem. Druga generacija so bili elektronski elementi v krmilnih tokokrogih in hermetični releji za vklapljanje govornih poti. Slabe strani teh sistemov so bile premagane pri razvoju tretje generacije centralno krmiljenih posredovalnih sistemov. Ti sistemi imajo popolnoma elektronsko kontaktiranje govornih poti in se bodo kljub ceni uveljavili pri razvoju digitalnih telekomunikacij. Elektronik Zeitung 1974/6, B.J. Tiskanje in lepljenje efikel V mnogih obratih je potrebno male in srednje serije etiketirati, ali pa etikete dopolniti z dodatnimi podatki. V takih primerih se pogosto ne izplača naročanje novih etiket, ker bi zaloge velikega števila različnih etiket preveč obremenjevale skladiščno poslovanje. Zelo ugodno je za take primere imeti nevtralne napisne listke z osnovnimi podatki, ostali podatki pa se nato tiskajo za vsak primer posebej. Za tak način dela sta potrebni dve napravi, to je tiskalnik etiket in naprava za lepljenje etiket. Naprave pa morajo biti primerno grajene in tehnično nezahtevne, da cena in strežba dopuščata tudi uporabo v malih obratih. Take naprave dobavlja STIELOW -WERK, Norderstedt. Matrice lahko pišemo z roko, ali s pisalnim strojem. Zmogljivost naprave je čez 20.000 kosov na uro. Elektro Anzeiger, (1974) 1/2, J.J. čiščenje onesnaženega zraka pri lakiranju V novejšem času je v lakirnih obratih velika tendenca čiščenja zraka in sicer se odstranja onesnažen ali smrdeč zrak iz sušilnikov in peči s termičnimi izgorevalnimi napravami. Pri proizvodnji masovnih serij raznih izdelkov, posebno votlih, ki so lakirani znotraj in potiskani zunaj, nastane dosti onečiščenega zraka. Tako nastane n.pr. v takem obratu z osmimi lakirnimi pečmi na uro 5000 kub. m onesnaženega zraka. Ta vsebuje kot ostanek topila iz predelanih lakov, razne ostanke, ki onesnažijo zrak: aromate, alkohole, estre in ke-tone. Naprava za izgorevanje je tako nameščena, da se ti ostanki lahko zažgejo. Tako n.pr. je priključeno vseh osem lakirnih peči na ponovno žganje, pri tem pa se lahko vsako peč posebej vklopi ali izklopi in sicer je postopek polavtomatski. Hkrati pa je mogoče ponovno pridobivanje toplote pieko toplotnih izmenjevalcev, predvidene za predgrevanje onesnaženega zraka. Nadaljnja stopnja regenerirane toplote bi bilo ogrevanje kotlov. Metalloberflaeche 1974/4, S.O. Bliža se I. pohod prijateljstva Iskrašev \ snu 29, pra izp me Na taž ko sim obe viši spl< tuji izp izpi kor 101 smi nač nos v k izv< obč opc ode Štir Poj rek kor več dev ske dro V nekaj zadnjih številkah našega tednika smo objavili razpis prvega pohoda prijateljstva Iskrašev, katerega naj bi naša komisija za šport in rekreacijo P11 Sindikalni konferenci ZP Iskra izvedla 21. septembra t. L, na območju Kokn6* in Brda pri Kranju. Objavo uradnega razpisa smo nekajkrat ponovili, ne zato, da za ta pohod u bi bilo zanimanja, pač pa dede na čas dopustov, da ga le kdo ne bi pre#1: Zao Kakor kažejo dosedanji podatki, vlada po naših delovnih organizacijah za pc prijateljstva Iskrašev precejšnje zanimanje, saj prijave ekip iz vseh enot Isk*® prihajajo vsak dan. Kot zanimivost naj povemo, da se je prva prijava, jretčlanska ekipa članov Zveze borcev iz TOZD Avtomatika na Pržanu. Dob« l VlUllMV« VJVipa VlOllUV JUVVZ*, L/v* S z-* T —. zgled članov ZB je „potegnil“ še nadaljnjih 14 ekip tako da bo na poh^ sodelovalo kar 75 članov tega delovnega kolektiva. Verjetno pa ekipa ..Avtomatika14 ne bo ostala osamljena, saj se prijavljajo tudi druge, tako <» prireditelj pričakuje kar lepo udeležbo, kjer tudi ekip mladih delavk in delavce ne bo primanjkovalo. Upoštevajoč odlično organizacijo naših zimsko športnih in letnih šporOui iger, lahko 21. septembra spet pričakujemo solidno pripravljenost in množicn športno rekreacijsko prireditev, ki bo nov prispevek k afirmaciji naše Iskre. Vsem, ki se za pohod še niso prijavili, svetujem, naj se čimprej, najkasneje o torka, 17. t. m., da bo organizatorjem laže prireditev v redu izvesti. Dan | objavljamo tudi skico trase, po kateri bo I. pohod prijateljstva Iskrašev. „ ; IZLET Planinsko društvo ISKRA prireja enodnevni izlet na Špik v soboto, dne 28. septembra 1974. Odhod bo ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije (izpred Univerze) in iz Kranja ob 6,30 izpred Creine. Udeleženci se bodo peljali do Križa pod Mihovim domom, nato peš do Krnice (cca 45 min.), kjer bo krajši postanek in nato po dobro markirani poti do vrha Špika (3 1/2 ure).Z vrha Špika se bomo vračali po plazu,nato po Kačjem grabnu v dolino Krnice do Erike, kjer nas bo čakal avtobus. Izlet primeren za planince, ki so kondicijsko pripravljeni. Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad l,tel. Cena izleta za člane PD je 20, za otroke do 18. leta 10 din, za nečlane 40 din. ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor Glavni urednik: Igor Slavce, odgovorni urednik: Janez Šile - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PR A VICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame ANGELE ŠIFRER se iskreno zahvaljujeva vsem sode cem v GPP obrata ATC in Umerjev* niči obrata Števci - tovarne „Elekt|ia! mehanika11 Kranj za izraze soža j j podaijeno cvetje in spremstvo na nJ 2,dniip0,i' žaluje« Anica Drakslej, Angelca h z družin3111