68
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988
OBNOVA SLOVENSKE INDUSTRIJE V LETU 1945
JOŽE PRINČIČ
Po uradnih podatkih je skupna materialna škoda,
nastala v II. svetovni vojni na ozemlju federalne Slo-
venije, znašala 1.867,755.545 dolarjev. Takratno Mi-
nistrstvo za industrijo in rudarstvo je na podlagi pri-
jav podrejenih podjetij izračunalo, da je škode na in-
dustrijskih podjetjih za 142,236.000 dolarjev aU za
5,9 milijarde predvojnih dinarjev. Večji del te škode
so pripisali nemškemu (95,8 "Io), le manjši del pa itaU-
janskemu (4%) in madžarskemu okupatorju.^
Po nekaterih ocenah je povzročena škoda v slo-
venski industriji predstavljala 25 % ali celo 45 % nje-
ne celotne vrednosti,^ po drugih so ostali njeni najpo-
membnejši industrijski objekti ohranjeni ah vsaj ne-
bistveno prizadeti, tretji pa so trdili, da je bil »pro-
dukcijski potencial« Slovenije v času vojne od vseh
jugoslovanskih »pokrajin« najmanj prizadet.^
Zaradi različne metodologije ugotavljlanja vojne
škode, pogosteje prehajanja podjetij iz pristojnosti
enega ministrstva v pristojnost drugega, pa tudi zara-
di stopnje ohranjenosti in strokovne obdelanosti ar-
hivskega in drugega gradiva, je težko ugotoviti de-
jansko število v vojni poškodovanih podjetij ter celo
točno število podjetij v letu 1945. Tako imamo na eni
strani vrsto različnih seznamov v času vojne uničenih
ali poškodovanih industrijskih podjetij: v evidenci
Ministrstva za gradnje je bilo 123 takih podjetij. Na-
črtne komisije 94, Ministrstva za industrijo in ru-
darstvo 360 itd.* Na drugi strani pa obstaja vrsta
uradnih in neuradnih popisov industrijskih podjetij v
letu 1945, po katerih naj bi bilo njihovo skupno števi-
lo 948, 760, 449, 423, 351 ipd.=
Neizpodbitno je, da je v vojni precejšnjo škodo
utrpela slovenska usnjarska industrija, katere vrsta
podjetij v Mariboru, Ptuju, Mokronogu, Št. Vidu pri
Stični je bila popolnoma uničena. Nadalje tekstilna
industrija, kije imela 47 poškodovanih tovarn, od te-
ga 3 uničene: Prva mariborska tovarna pletenin (Ma-
ribor), Texta (Maribor), Zelenka in Co. Lintex (Ma-
ribor). Lesna industrija je imela uničenih 40 % svojih
zmogljivosti, od večjih tovarn: Remec in Co. (Dupli-
ca pri Kamniku), Tovarna tanina (Medvode), Im-
preks (Ribnica). V industriji papirja in celuloze so
precejšnjo škodo prijavile tovarne v Količevem, Ra-
dečah, Krškem, Prevaljah, Mislinji, Vevčah in Gorič-
anah. V kovinski industriji so bile najbolj prizadete:
Kovina d.d. (Maribor), Štajerska železoindustrijska
družba (Zreče), Tovarna verig (Lesce), Mariborska li-
varna in t vomica kovin (Maribor), Splošna stavbna
d.z o.z. (Maribor), Plamen (Kropa), Sava d.z o.z. (Je-
senice), Jugoslovanska Metro d.z o.z. (Maribor). Med
tremi slovenskimi železarnami, ki jim vojna tudi ni
prizanesla, jo je najslabše odnesla Ravenska, ki so jo
v času okupacije sklenili opustiti, zato je bila vrsta
strojev odpeljana ali uničena.
Ostale industrijske panoge so bile manj prizadete.
V kemični industriji so še največ škode imele: Zlato-
rog (Maribor), Jub d.z o.z. (Videm), Kemična tovar-
na Hrastnik, Kemična tovarna d.d. (Ljubljana Mo-
ste), Kemična tovarna v Podnartu, Unio (Maribor) in
Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov (Mozirje).
V industriji gradbenega materiala, poleg večjega šte-
vila opekarn, apnenic in kamnolomov. Steklarna
Hrastnik, Steklarna Rogaška Slatina in tovarna bru-
sov Franc Swaty v Mariboru. V živilski industriji Dr-
žavna oljarna v Framu, valjčni mlin v Mariboru
(Franz Ludvik in sinovi), Jugoalko (Maribor), Sana
(Hoče), Gostilničarska pivovarna (Laško).
Po vseh izračunih je bila največja škoda storjena
rudarstvu, predvsem zaradi nenačrtnega, prekomer-
nega in nestrokovnega izkoriščanja v času okupacije.
Izmed premogovnikov so bili zelo prizadeti rudniki
Trbovlje, Zagorje, Kočevje, Senovo, Globoko in La-
ško, od drugih rudnikov pa rudnik v Mežici in rudnik
kaolina v Prapretnem.
Od električnih central so bile poškodovane hidroe-
lektrarne (HE) v Žireh, Fali, Dravogradu, Tržiču (HE
Born in 3 industrijske HE Tekstilne tovarne Glanz-
mann in Gassner), HE v Bohinju je bila popolnoma
uničena. Vse ostale centrale so bile v slabem stanju,
ker je med vojno primanjkovalo materiala in strokov-
nega oseljja za vzdrževanje. Poškodovani so bili dalj-
novodi in transformatorske postaje, posebno še v se-
verovzhodnem delu Slovenije.
V predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988
69
sveta, predvsem pa v njegovih gospodarskih odseicih
in icomisijah, so že v letu 1944 v okviru priprav na
prevzem oblasti in povojno ureditev razpravljali tudi
o povojni gospodarski obnovi. Strinjali so se, da go-
spodarstva ne bo mogoče obnoviti »naenkrat in čez
noč«, temveč bo mogoča le postopna obnova posa-
meznih industrijskih panog ter gospodarskih dejav-
nosti. Predlog, da bo potrebno dati prioriteto pano-
gam, ki so pomembne za zadovoljitev »elementarnih
življenjskih potreb«, je ostal v manjšini. Večina je
podprla »zapoved«, da bo potrebno najprej obnoviti
proizvodnjo, tj. industrijo, šele nato pa vse drugo.
Na tem mestu velja opozoriti na obnovitveni načrt
odseka za gradnje pri predsedstvu SNOS. Obnova
naj bi potekala v treh etapah. V prvi, ki so jo zaradi
pričakovanega vsesplošnega pomanjkanja imenovali
»etapa zasilne improvizacije« ali »etapa zasilnega
krpanja«, naj bi bilo poglavitno delo na obnovi indu-
strijskih objektov, cest, železnic in pristanišč. Večino
dela naj bi opravili obrtniki ali obrtna podjetja. Tej
etapi naj bi sledila kratka »vmesna etapa montažnega
planiranja«, nato pa bi se začela načrtna obnova.^
Po prevzemu oblasti, sredi maja 1945, je nova
oblast imela gospodarske naloge za »bistveni sestavni
del naših splošnih političnih nalog«.^ Med temi je bila
posebna skrb namenjena obnovi, v njenem okviru je
bila na prvem mestu obnova industrije in njena oskrba
s surovinami. Industrija se je imela za »hrbtenico«
vsega gospodarstva in njena obnova pogoj za obnovo
in delo na vseh drugih področjih. V tem času so se v
političnem vodstvu, glede t.i. obnove podeželja (vasi)
odločili za začasno, zasilno obnovo; načrtna in doko-
nčna naj bi se začela šele leta 1946 in trajala najmanj
pet let." Obnova industrije naj bi se začela »takoj in
po načrtu«.^ Zamisel načrtne obnove je temeljila na
naslednjih predpostavkah:
— Obnovila se bodo samo podjetja ali panoge, ki
bodo opredeljena kot »najnujnejša in najpotreb-
nejša za ostalo gospodarsko obnovo in gospodar-
sko življenje sploh«.
— Za prioritetne objekte obnove bodo zagotovljena
denarna in materialna sredstva od zvezne vlade.
— Obnovo bodo vodili iz enega centra.
— Preprečili bodo vsako »samolastno in breznačaj-
no obnavljanje".'^"
Cilj gospodarske obnove je bila ponovna »vzposta-
vitev« industrije oziroma njene proizvodnje na pred-
vojno raven. V nekaterih panogah so načrtovali pre-
koračitev te ravni, zato so že predvideli tudi moderni-
zacijo ali celo začetek gradnje novih industrijskih ob-
jektov.
Slovenija je kot industrijsko najbolj razviti in po
določenih gledanjih tudi najmanj poškodovali del no-
ve države dobila tudi nekaj posebnih obveznosti.
Poskrbela naj bi, da se zadovoljijo najnujnejše potre-
be oskrbe drugih federalnih držav Jugoslavije, obno-
vijo ter vzpostavijo »redne razmere v vsem gospodar-
stvu«.^'^ Slovenski »privatni« gospodarstveniki so v
posebnem elaboratu še opozarjali vlado, da mora biti
dolžnost Slovenije tudi »ureditev gospodarsko poli-
tičnih odnosov napram zapadu in severu s sosednimi
visoko razvitimi industrijskimi državami«.
V Sloveniji se je obnova gospodarstva začela takoj
po končani vojni. Ministrstvo za industrijo in ru-
darstvo je v svojem obnovitvenem načrtu (Program
modernizacije in obnove), ki ga je avgusta poslalo
zveznemu ministrstvu, na prvo mesto postavilo elek-
trifikacijo in obnovo hidroelektrarn, obnovo premo-
govnikov, nato pa obnovo določenih industrijskih
podjetij.
Obnovitvena dela na hidroelektrarnah Fala, Dra-
vograd, Born, Ziri, Majdič (Kranj), industrijskih
elektrarnah Tekstilne tovarne Glanzmann in Gassner,
termoelektrarni Brestanica (takratni Rajhenburg) in
Velenje, daljnovodi visoke napetosti Vrhnika—Bo-
rovnica in Trbovlje—Laško so se začeli avgusta in
trajah do konca leta. Kljub temu, da na I. konferenci
energetskih strokovnjakov iz vse države za Slovenjo
niso predvideli izdelave študij hidrocentral »prvenst-
venega gospodarskega pomena«^^, je oddelek za
elektrifikacijo Ministrstva za industrijo in rudarstvo
izdelal »načelno« študijo o dograditvah in novih
gradnjah električnih central, daljnovodov in transfor-
matorskih postaj za naslednja leta.^*
Avgusta so se začela obnovitvena dela tudi v slo-
venskih rudnikih. V katerih premogovnikih so de-
jansko potekala obnovitvena dela, je iz ohranjenih
poročil težko razbrati,'^ zagotovo pa so bila v vseh
največjih: Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Brestani-
ci, Velenju, Globokem, Kočevju, Laškem, Krmelju,
Zabukovci, Ciganjščaku, Rincetovem, Presiki, Pod-
gorci, Kanižarici. Obnova je potekala tudi v Mežici,
rudniku bakra Škofje pri Planini, rudniku in pralnici
kaoUna v Praprotnem. Naftna polja pri Dolnji Len-
davi so v tem letu prišla pod upravo Kombinata za
nafto iz Zagreba, zato se v Sloveniji v letu 1945 z nji-
mi še niso ukvarjali.
Pri obnovi slovenske industrije je bila v ospredju
obnova tekstilne, usnjarske in papirne industrije. Iz-
med večjih tovarn so začeli z obnovo v tekstilnih to-
varnah Tekstilindus (Kranj), A. Prah (Kranj), Jugo-
bruna (Kranj), Pinter Anton (Maribor), Hutter in
drug (Maribor), Roteks (Maribor), Mariborska to-
varna svile. Predilnica in tkalnica (Maribor), Teksti-
lana (Kočevje), Tekstilna tovarna Glanzmaim in
Gassner, Metka (Celje), Slavko in Milka Šušteršič
(Lesce), Medic in Miklavc d.z o.z. (Medvode), Stros
F. sinovi (Ptuj), Lava (Laško), Ivan Medic (Novo
mesto). Štora — obrat Gameljne (Šentvid nad Ljub-
ljano), F. Eifler (Ljubljana). V kovinski industriji:
Splošna stavbna d.z o.z., Eylert Ernest (Maribor),
Kovina d.d.. Mariborska livarna in tvornica kovin,
Franc Pergler (Maribor), Kellner (Slovenj Gradec),
Plamen (Kropa), Štajerska železoindustrijska družba
(Zreče), Urabič A. in drug (Celje), Tovarna verig
(Lesce), Sava d.z o.z., Zugmayer in Gruber (Sloven-
ska Bistrica), F. Brcar (Ljubljana), Saturnus (Ljub-
ljana).
70
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
Porušeni Maribor — obnova Me-
Ija (iz fototeke Pokrajinskega ar-
hiva Maribor)
V usnjarski industriji so avgusta začeli pripravljati
načrte za modernizacijo proizvodnje v Tovarni tani-
na v Medvodah ter začeli z obnovitvenimi deli v To-
varni usnja (Slovenske Konjice), Josip Lavrič (Št. Vid
pri Stični), Peko (Tržič), F. Vošnjak (Šoštanj), S. Ka-
lin (Vrhnika), Indus (Ljubljana), Jugoslov. Knoch
d.d. (Kranj), F. Zorn (Domžale), Pavel Knaflič
(Šmartno). Za porušeno tovarno usnja J. Pirich v Št.
Lenartu pri Ptuju so menih, da obnova ni smotrna.
V industriji papirja in celuloze je obnova potekala v
tovarnah Bratje Piatnik (Radeče), Bonač in drug (Ko-
ličevo). Tovarna lepenke E. Pogačnih (Brezno nad
Mariborom), Celuloza (Krško), Tovarna lesovine in
lepenke (Prevalje), Združene papirnice d.d. — obrat
Coricane.
V lesni industriji so, poleg obnove večjih žag v So-
teski, Bohinju, Bledu, Stahovici, Breznu ob Dravi,
Straži pri Novem mestu, Jesenicah in Jurkloštru, za-
čeh tudi z obnovo tovarn Remec in Co., Impreks, Ju-
gotanin (Sevnica), Peta (Radeče), Ivan Fajdiga (So-
dražica), F. Potočnik (Maribor), Lesna industrija in
kopitarna Mestinje (Mestinje), Veka (Maribor). V ke-
mični industriji so bila potrebna večja popravila v Ke-
mični tovarni Moste in Kemični tovarni Hrastnik,
manjša pa v tovarni Jub d.z o.z., Unio, Savinjski to-
varni barv in lesnih izdelkov in Kemični tovarni v
Podnartu. V industriji gradbenega materiala so poleg
opekarn, apnenic in kamnolomov, začeli obnavljati
Cementarno Trbovlje in tovarno brusov Swaty. Iz-
med večjih obratov živilske industrije je obnova zaje-
la valjčna mlina v Mačkovcu in Mariboru, veležga-
njarno A. Guselj v Mariboru, Sano, Kolinsko in Dr.
Oetker.
V bivši tekstilni tovari Jugočeška v Kranju so začeli
polovico tovarne preurejati za proizvodnjo električ-
nih aparatov. V letalski tovarni na Teznem pa so se
začele priprave za proizvodnjo tovornih avtomobilov
po češki Hcenci Škoda. Večja obnovitvena dela so bila
še v železarni Ravne in Jesenice ter v elektroindu-
strijskih podjetjih Zmaj, Vesna in Elma.
V prvem času po koncu vojne je zbiral potrebna
denarna sredstva in dajal obnovitvene kredite Denar-
ni zavod Slovenije. Postopoma so začeli s kreditiran-
jem tudi drugi denarni zavodi v Sloveniji, vendar za-
radi zamenjave okupatorjevega denarja in majhnih
sredstev, niso mogli zadostiti vsem potrebam.'' Kre-
diti iz zveznih denarnih zavodov, v prvi vrsti iz Držav-
ne investicijske banke in Narodne banke Jugoslavije,
ki so bili precejšnji in zelo pomembni, so »prišli zelo
pozno, zato so bila skoraj vsa glavna dela v juniju še
v pripravljalnem stanju«.''^ Zelo pomemben vir so bi-
la t.i. lastna sredstva podjetij ter prostovoljno in
udarniško delo.
Po izračunih, s katerimi je Repubhška planska ko-
misija konec leta 1945 seznanila svojo vlado in Zvez-
no plansko komisijo,'* je bilo za obnovitvena dela v
kovinski industriji porabljeno 15,472 milijonov din
(od te vsote največ za Štajersko železoindustrijsko
družbo Zreče — 2,2 milijona din), industriji gradbe-
nega materiala 11,248 milijonov (Cementarna
Trbovlje — 7,529 milijonov), tekstilni industriji 9,703
milijone (Predilnica in tkalnica Maribor — 3,437 mi-
lijonov, Hutter in drug — 2,484 milijonov), črni me-
talurgiji 9,524 milijonov (Železarna Štore 5,168 mili-
jonov), industrija papirja in celuloze 9,099 milijonov
(Bratje Piatnik — 3,067 milijonov. Celuloza — 2,739
milijonov), živilski industriji 7,946 milijonov (Gostil-
niška pivovarna Laško — 3,451 milijonov), lesni in-
dustriji 3,796 milijonov (Remec in Co. — 3,065 mili-
jonov), usnjarski 2,703 milijone (Josip Lavrič —
1,802 milijona), kemični industriji 1,393 milijonov
(Kemična tovarna Moste — 0,766 miljona), elektroin-
dustriji 1,222 milijonov (Strojna tovarna v Kranju —
0,707 milijona) in v barvni metalurgiji le 155.000 din.
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988,
71
V rudarstvu je bilo do konca leta porabljenih skupno :
46,683 milijonov (Rudnik Zagorje — 14,155 milijo-
nov) za vsa dela v elektrogospodarstvu pa 16,695 mi- •
lijonov (HE Dravograd — 8 milijonov).^" j
Po teh okvirnih izračunih naj bi bilo za obnovitvena .
dela v slovenski industriji v letu 1945 porabljenih
skupno okoh 126 milijonov din. Od te vsote so več :
kot polovico sredstev prispevala podjetja sama. Po- i
sebno je to vidno v rudarstvu, kjer je od 44,728 mili- :
Jonov din le 430.000 din prispeval Denarni zavod Slo- i
venije, ostalo pa so podjetja pokrila iz lastnih sred- I
stev.
Za obnovo slovenske industrije — ta je bila načrto-
vana kot »začetna ali prva faza obnove« — so bila v
drugi polovici leta 1945 namenjena in porabljena
majhna finančna sredstva. Večino dela je bilo oprav-
ljenega z »zastonjsko« delovno silo in udarništvom.^^
Po kasnejših ocenah je bila obnovljena skoraj polovi- j
ca v vojni povzročene ah nastale škode.Osnovne
industrijske panoge: rudarstvo, metalurgija in indu- i
strija gradbenega materiala, so se sicer do konca leta
precej opomogle, v ostalih pa je proizvodnja še vedno ,
bistveno zaostajala v primerjavi s predvojno. Če vza-
memo, da je povprečna proizvodnja v posameznih in-
dustrijskih panogah 1939. leta 100, potem je bila ko-
nec leta 1945 v rudarstvu 72, metalurgiji 60, kovinski
in strojni industriji 33, gradbeništvu 95, tekstilni in
papirni industriji 60, usnjarski 70, kemični, steklarski
in keramični 42 in živilski industriji 40.^* Vzrok temu,
da vrsta tovarn v letu 1945 še vedno ni obratovala ali
so obratovale z manjšo zmogljivostjo, ni bila samo v
vojni povzročena škoda, temveč tudi pomanjkanje ;
surovin, goriva, reprodukcijskega materiala, delovne !
sile in velikih težav pri prevozu.
OPOMBE
1. Skupni pregled vojne škode na področju federalne Slove-
nije, 10. 6. 1945, Arhiv SR Slovenije (AS), fond Ministrstva
za gradnje (MG). Poročilo Ministrstva za industrijo in ru-
darstvo Narodne vlade Slovenije o delu v septembru 1945,
AS, fond Ministrstva za industrijo in rudarstvo (MIR), fase.
9. Slovenija 1945—1975, Zavod SR Slovenije za statistiko,
Ljubljana 1975. str. 19. Statistični pregled desetletnega raz-
voja LR Slovenije — industrija, Zavod za statistiko LR Slo-
venije, Ljubljana 1955, str. 2. — 2. Slovenija 1945—1975,
Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana 1975, str. 19.
Statistični pregled desetletnega razvoja LR Slovenije — in-
dustrija, Zavod za statistiko LR Slovenije, Ljubljana 1955,
str. 2. — 3. Stenografske beležke II. rednega zasedanja
SNOS, AS, fond SNOS, fase. 14. Predlogi privatnih gospo-
darstvenikov, 1. 10. 1945, AS, fond predsedstva vlade LRS,
fase. 1. Boris Kidrič, Sabrana dela IV, Komunist, Beograd
1985 (SD IV), str. 366. Ukrepi za izboljšanje našega gospo-
darstva. Slovenski poročevalec (SP), št. 58, 27. 6. 1945. —
4. Vprašanje gradenj in obnove v federalni Sloveniji, AS,
fond Planske komisije LRS (PK), fase. 1. Podatki za obno-
vo, Arhiv Jugoslavije (AJ), 41-18. Poročilo Ministrstva za
industrijo in rudarstvo o delu v septembru 1945, AS, fond
MIR, fase. 9. — 5. Rezultati industrijskega popisa Federal-
ne ljudske republike Slovenije v letu 1945, Ljubljana 1946,
str. 5. Poročilo o delu in organizaciji Ministrstva za indu-
strijo in rudarstvo za oktober 1945, AS, MIR, fase. 9. Indu-
strija Slovenije, AS, fond MIR, fase. 1. Razvojne črte indu-
strije in obrti Slovenije, Gospodarski vestnik, leto 1954, št.
1. Razvoj industrije LRS 1946—1958. Prikazi in študije, le-
to 1959, št. 5, str. 1. Industrijska proizvodnja LR Slovenije
v letih 1939—1952, Ljubljana 1953, str. 100. — 6. O naših
neposrednih nalogah, AS, fond SNOS, fase. 4. — 7. Boris
Kidnč, SD IV, str. 65. — 8. Na delu za obnovo domovine,
SP, št. 120, 7. 9. 1945. — 9. Okrožnica Ministrstva za indu-
strijo in rudarstvo št. 28, AS, fond MIR, fase. 7. Okrožnica
Ministrstva za industrijo in rudarstvo, 30. 6. 1945, AS, fond
MIR, fase. 7. — 10. Prav tam. — 11. Razmah naše tekstilne
industrije, SP, št. 129, 18. 9. 1945. Naša kemična industrija,
SP, št. 130, 19. 9. 1945. Naraščanje proizvodnje v Trbo-
veljskem premogokopnem resorju, SP, št. 155, 18. 10.
1945. Nagla obnova obratov naše lesne industrije, SP, št.
161, 25. 10. 1945. — 12. Predlogi privatnih gospodar-
stvenikov, 1. 10. 1945, AS, fond predsedstva vlade LRS,
fase. 1.-13. Zapisnik I. konference energetskih strokov-
njakov DFJ, 16.—22. 7. 1945, AJ, 17—176. — 14. Poročilo
Ministrstva za industrijo in rudarstvo o delu v septembru
1945, AS, fond MIR, fase. 9. — 15. Poročilo Ministrstva za
industrijo in rudarstvo o delu v avgustu in oktobru, AS,
fase. 9. Podatki za obnovo 1945, AJ, 41-18. Obnova indu-
strijskih obratov v Sloveniji v letu 1945, AS, fond PK, fase.
2. — 16. Poročilo Ministrstva za industrijo in rudarstvo o
delu v avgustu 1945, AS, fond MIR, fase. 9. — 17. Poročilo
o delu in problemih Ministrstva za finance od osvoboditve
do 1. 11. 1945, AS, fond MG. — 18. Rekapitulacija od za-
četka meseca junija izvršenih del po planu, AS, fond PK,
fase. 3. — 19. Cit. v op. 15. — 20. Škoda in obnovitvena de-
la v elektrogospodarstvu Slovenije do 31. 12. 1945, AS,
fond predsedstva vlade LRS. — 21. Načrtnost naše gradbe-
ne delavnosti. AS, fond PK, fase. 12. — 22. Vprašanje naše
kmetijske obnove in proizvodnje, SP, šl. 29, 25. 5. 1945.
Cit. v op. 21. — 23. Cit. v op. 2 in 21. — 24. Obnova indu-
strije in rudarstva Slovenije po drugi vojni, AJ, 41—27.