Kaznovana radovednost Igra za otroke v enetn dejanji. (Po hervaikem prenaredil Lj. T.) ¦ i 0 s e b e : Slavoljub, 10 let star. Milka, 12 let stara. Dragotinka, 8 let stara. PEKVI PRIZOK. Milka. (Stoji pri odpertem oknu. V sredi izbe je mizica, na njej poveznjen pisker. Z rokama maha in reče:) Z Bogom, atej! Z Bogom, maina! Bavno zdaj so se vsedli v kočijo — brata še objemljejo ... Zdaj je kočijaž vojke potegnil — (vpije:) Srečen pot! (poljub verže). Presli so! (Zaprč okno.) Zdaj pa le bitro na delo, da vse tako storim, tator so mi rekli. Vse bom sto-rila, da bodo z menoj zadovoljni, ko domii pridejo. Pa bi res bila nehva-ležaa, ako bi se nevredna pokazala njihovega zaupanja. Meni so zaupali, da na brata in sestrico paziin, njima so pa, ostro zapovedali, da me morata ubogati. Bomo videli, kdo izmed nas ostane zvest svojej obljubi in kdo bo zapoved staršev prelomil. (Privleče iz žepa denar in ga veselo gleda.) Kdor bo najbolj Čverst in najmanj radoveden, dobi ga. Kaj pa bo, če bosta oba čversta? Kako bom jima razdelila ta denar? — No pa saj vem, da tega _44 — ne bo. Slavoljub bo gotovo zapoved prelomil in stavo zgubil. Pa je že prav, odvadil se bo saj radovednosti, katera ga tako smešnega dela kakor opico. Vse bi rad videl, vse bi rad vedel, čeravno dobro vč, da se to ne-pristuje otrokom. Ko bi le tako radoveden bil v naukih, — ali tam uiu pa manjka. — Tukaj je, — poznam ga po stopinjah. (Začne pospravljati.) DKUGI PRIZOE. Slavoljub. (Pride z Dragotinko.) Tedaj SO odšli! Milka. I)a, da, odšli, odšli! Kako sta se pa poslovila od ljubih staršev ? Slavoljub. Prav lep<5. Obljubila sva, da se bova o njihovej nena-zočnosti Iep6 obnašala iu tebe, draga Milka, ubogala. Dragotinka. To hočeva tudi resnično storiti, kaj ne Slavoljub? Milka. Tako je tudi prav. Ali pa vesta, zakaj so vama starši na-ložili, da me ubogata? Zat<5, da se navadifca fcudi takrat dobra bifci, ko star-šev ni doma. Prišel bo čas, ko ne bodo mogli zmiraj na vas paziti, pa bi takrat lehko v greh padla in nesrečna postala. Treba je tedaj, da se bosta že v mladosti dobrega privadila, kajti neub6gljiv človek ni nikjer srečen. Dragotinka. Se vž da. Nihče na svetu ni brez gospodarja, a gospodarja mora vsak ubogati. Milka. Dobro si povedala. Slavoljub. Slišal sem, da so nam prepovedali dotakniti se nekega piskra. Kje pa je ta čuden pisker? M i 1 k O. Tukaj! (Pokaže ga.) Slavoljub. (Zavzame se.) Ta le tukaj? Pa tega lonca se ne smemo dotakniti? (Semtertje okoli piskra hodi in ga gleda.) Jaz sem mislil, da je kakšen pisker poln medu ali raorebiti sladkega češpljevca (pekmeza). Milka. Tak6 je, kakor ti pravina. Starši so prepovedali, dotakniti se ga. Slavoljub. Saj je to čisto navaden pisker in kakor se meni dozdeva, prazen. Pa zakaj se tega piskra ne smemo dotakniti, no povej, Milka? Milka. Iz vzroka, ljubi bratec, katerega lehko vsak ubogljiv otrok ngane. Slavoljub. Lehko ugane — ugane! Gotovo, draga Milka, meni je težko to stvar razumeti. Milko. Tedaj ti hočem povedati. Vsak dober otrok mora zapovedi svojib. staršev spolnovati. Dobri naši starši so stareji in pametnejši ter ved6, kaj je za nas dobro, kaj slabo. Starši nikoli ne bodo kaj slabega od nas zahtevali. Brez vzroka oni ničesar ne prepoved<5. Dragotinka. Se vč. Otroci moramo biti ubogljivi. Jaz bom ubo-gala, čeravno ne v&n, zakaj; to pa gotovo včm, da je dobro, če starše ubogam. — 45 — Slavoljub. I nd, saj jaz ne pravim, da ubogati ni dobro, ali vprašati se vendar sme, česar človek ne umeje. (Za se:) Jaz bi pa le vendar rad vedel — Milka. Zdaj bom videla, kako se bosta obnašala. Pojdita tedaj! Ti Dragotinka, pojdi na vert in pleti, a ti Slavoljub v drugo sobo, pa se tamkej uči, dokler jaz večerjo pripravim. Dragotinka. Jaz grem. (Odide.) Slavoljub. (Odhaja pa neprenehoma gleda pisker.) Prečuden pisker! Hm, hm! I zakaj se ga vendar no smemo dotakniti ? Kakošna je to neki skriv-nost? (Odide.) TEETJI PRIZOR. Milka. Ha, ha! Slavoljub, Slavoljub! jaz dvomim o tvojej zvestobi; kako vendar želim, da bi oba spolnila obljubo in dobila stavo. Ali kako bo potem z delitvijo? Kako! Sama hočem še svoj goldinar k temu pri-djati, ki sem ga od botre pri birmi dobila, da se le obž ubogljiva pokažeta. Treba je paziti. Vse bom staršem zvest<5 pripovedovala, kdo in kako je za- poved prelomil. (Vzame piščalko iz žepa in jo postavi na okno.) Tukaj ta piš- čalka bo zatožila nevbogljivca in mi bo povedala, kaj se je zgodilo, čeravno tukaj ne bom. Tak6; sedaj pa le k delu, da tudi jaz zapoved svojih staršev spolnim. (Odide.) ČETERTI PRIZOE. Dragotinka. (Pride z druge strani, ter se ozira.) Kaj ni sestre? Go-tovo je v drugej sobi! (Gre memo piskra.) Aha, tukaj si! Stojiš kakor pre-povedan sad v paradižu. N6, nikar se bati, nisem jaz Eva — nočem vedeti, kaj skrivas. Kajše hočem staršem ubogljiva ostati. (Odide za Milko.) PETI PRIZOR. Slavoljub. (Pride z druge strani tiho po perstih.) N6? Kaj ni Milke? (Ozira se na vse strani.) Pa tudi Dragotinke ni — aha — tukaj je! (Pregle-dnje pister od rseh strani.) To je res čuden pisker! Sreča, da ne znž. govo-riti! (Terka s peratom po njem in posluša.) Prazen? Čudno! — Pa zakaj da bi pogledati ne sinel! (Privzdigne pisker in izpod njegazleti ptica.) Oh, naša ptica! Kako sem se preatrašil .... To je goljufija! Kdo bi si bil kaj tacega mislil. Ptico so v pisker djali, da bodo vedeli, kdo se bo piskra dotaknil. E> pa kaj zat6 ? Saj pisker ne zna govoriti, a ptico bom vjel, pa jo zopet tje postavim, kjer je bila. (Proti ptici.) Ali slišiš, pojdi sim! Le poglej jo, kako je vesčla, ko je iz ječe ušla. (Poskusi jo vjeti in stopi na stol.) Vse zastoaj! Aha, tukaj je piščalka, katero ptica uboga. (Vzame piščalko in žvižga, — 46- pa piščalka je bila s černo barvo namazana, tako da je Slavoljub čern okoli nst.) Po-glejte 116, kako je reva ubogljiva! (Vzaine ptico in jo dene pod pisker.) Res je čudno, kako uboga živalica posluša glas te pisčalke — da — da — (vstraši se.) In jaz človek, pa nisern ubogljiv! Naka, nikoli več ne botn kaj tacega storil. Ali zdaj je že prepozno; deržal se bom, kakor da se ni nič zgodilo. ŠESTI PKIZOR. Milka. (Pride in se smeje Slavoljubu.) Slavoljub. N<5, kaj se smeje.š? Milka. (Se čedalje bolj smeje.) Slavoljub. No, i kaj ti pa je? Černu se toliko smeješ? Mar si obnorela ? Milka. Misliš? Naj drugi sodi, boino videli, če se ne bo tudi drugi smejal. (kliče) Dragotinka! pojdi siai! SEDMI PRIZOE. Dragotiuka. Kaj je Ijuba sestrica? Milka. Poglej Slavoljuba! kako ti se dopade? Dragotinka. Ha, ha, ha, ha! (Se smeje.) Slavoljub. I kaj se neki kroliotate! Saj vendar nisem opica! Milka. Tega ti nihče ne očita, ali ubogljivost ti se na obrazu bere! Ah, kak<5 si lep! Slavoljub. TJbogljivost? Kaj sem bil morebiti nevbdgljiv? Mar ni ptica Še pod piskrom ? (Privzdigne pisker.) Milka. Je, je pod piskrom, ali kako si vedel, da je ptica pud piskrom ? Slavoljub. I kaj bi ne vedel. Saj se pač ptica ferfetati sli§i. Milka. 0 moj bratec! Nisi jo ne slišal ferfetati; ptica v tčmi pod piskrom ne ferfeta. Slavoljub. (Zmešan.) To ni mogoče. To je čuden pisker! Milka. Da, da, res je čuden pisker. Dragotinka. Aha, te je vadovednost kaznovala? Milka. Kako sve lepo zvedle, da si pisker vzdignil. Dragotinka. In kako ti berki dobro stoj^ Slavoljub. Berki? Kaj Še! (Vzame ogledalo in se gleda; potem jezno piščalko zgrabi.) Tedaj piščalka me je izdala? Milka. \ rn- • - , i" 3 v i , Dragotinka. / (Smejaje M>) S1 pac ubo^lv decek! Slavoljub. 0 jaz neumnež! Zavoljo ptice, katero vsak dan viditn, sem postal nevb6gljiv in sem grešil. Milka. To je kaznovana radovednost. Zdaj pa, kdor je zaslužil, — 47 — tega naj bo. (Izvleče sreberni goldinar iz žepa.) Goldinar je tistega, ki je U-btfgljiv ostal. Dragotinka! tvoj je — na vzemi ga! Dragotinka (vzame.) Hvala! Slavoljub. Odkod imaš ti denarje za deliti? Mar je to darilo u-bogljivosti? Ko bi bil jaz to vedel, ne bi bil piskra vzdignil. Dragotinka. Nikar misliti, da sem jaz morebiti zavoljo tega sre-bernega goldinarja svojej obljubi zvesta ostala. Ubogala seni le zato, ker so zapovedali starši. Milka. Tako je prav, draga sestrica. Ne smemo le zavoljo darila biti dobri, ampak le zavoljo čednosti. . Slavoljub. Prav mi je! (Sramuje se.) Oh, kaj bodo starši rekli! j Milka. Ako zvedd, sam si kriv. Aha tukaj so! Ravno zdaj so se pripeljali. — Pojdimo jim naproti! (Naglo z Dragotinko odide, a Slavoljub ostane v issbi in se joka.) u, (Zagrinjalo pade.)