Rtov. i
»SLOVENEC*, dne 28. marca 1ЈЦО.
Straa g
Ureditev slovenske izseljenske službe
i
Z novo upravno ureditvijo države it ureja tudi «stroj izseljenske službe.
Do sedaj je bila ta rentraliciraoa v Odseku ta zaščito izseljencev pri ministrstvu ta socialno politiko. Pod ta odsek je spadal Izseljenski komissriat y Zagrebu. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske ps se je osamosvojila tudi vsa hrvatska izseljenska služba; zato je Izseljenski komieariat, ki je doslej opravljal posle tudi zs Slovenijo, po uredbi t dne 7. decembra 1939 dejansko prenehal. Za Hrvatsko ga je nadomestil izseljenski odstk pri ban »k: oblasti v Zagrebu. seveda samo za svoje območje. Zveza izse-jonskih organizacij (SORIS) je pa postala popolnoma hrvatska organizacija. Dravska banovina izseljenskega urada ni imela, kar je nerazumljivo, če pomislimo, da imamo Slovenci 40?» vsega držav, nega izseljenstva in da je Ljubljana tako blizu naiih obmejnih postaj. Iroela je relerat, združen v osebi honorarnega izseljenskega nadzornika, vpokojenca, ki je vrti) delo, kolikor mu ga je dopuščal ozki uradni delokrog.
Za ta pomanjkljivi ustroj uradne izseljenske službe pri na* moramo iskati vzrokov predvsem v tem, da banovina ni imels za njo primernih denarnih virov. Vsa glavarina, ki so jo vplačevali slovenski izseljenci in povratniki, in razni drugi izseljenski prispevki (do sedaj nekako din 15.000 000) so se stekali vizseljenski sond pri socialnem ministrstvu, kjer pa pogosto ni bilo dovolj razumevanja za slovenske izseljenske potrebe.
Odveč bi bilo omenjati, kako usodno je vplivalo to dejstvo na razpoloženje naših rojakov v tujini do nate mlade narodne države, ko so se zaradi tega čutili tako pozabljene in zapostavljen:.
Družba sv. Rafaela je posegla
V IMS
Da pa je bilo vkljub tej pomanjkljivosti uradnega izseljenskega aparata v Sloveniji rferb za slovensko izseljenstvo vendarle dejavna, je zasluga naše zasebne izselj. organizacije, ki obsega Družbo sv. Rafaela in zadnja leta ie Izselj. zbornico. Sel
izseljenske službe v socialnem ministrstvu, dr. Kedar Aranicki, se je čutil primoranega, da je često javno izjavil, da vrši ta organizacija prav za prav posle, ki bi jih moral opravljati izseljenski komissriat, če bi ga imek. Tudi vsa iniciativa јг slonela in slej ko prej še sloni prav na tej organizaciji, in sicer ne samo za Slovenijo, temveč tudi za vso državo. Za vse to delo pa sta Družba in Zbornica imeli samo šest uradnikov, in to šele v zadnjih treh letih, ker v začetku je bila samo гпа moč poleg bivšega predsednika, ki jc moral veliko tega dela izvrševati sam, medtem ko je bilo na komisariatu v Zagrebu zaposlenih 45 moči. poleg lega. da je bila tam še velika pisarna Zveze izseljenskih organizacij. Pis.'c teh vrstic je imel priliko proučiti poslovanje Rafaelove družbe in Zbornice in je videl, da vršita za naše izseljensko delavstvo etično in tokkšno delo, kakor ga za domače delavstvo opravljajo Borze dela. iz-s.-ljencc res ni nič drugega kakor brezposelni delavec, ki doma ne najde zaposlitve in si mora iti iskat zaslužka v tujino. S tem da se izseli, zmanjšuje doma vrste brezposelnih in tako nekako urejuje zaslužke delavcev doma in jim pomaga do zaposlitve. Mislim ps, da nihče ne bo zanikal, da se v tujini ne cedita med in mleko in da je borba za skor-jico kruha tam kajkrat zelo trda in trpka, mnogo bolj kot doma. Že zaradi teh žrtev za naše skupno delavstvo, ki jih prevzame isseljenec nase, bi morala domovina v dvojni meri skrbeti za te naje ijudi, da se jim kolikor mogoče olajša njih težki položaj v tujini.
Kako urediti naše slovensko izseljensko skrbstvo sedaj?
Spričo zgoraj omenjenega preurejanja izseljenske službe v naši državi smo Slovenci sedaj primo-rani, da si začnemo urejati svojo slovensko izseljensko službo, uradno in zasebno. Ker nam ne more biti vseeno, kako bo Io skrbstvo urejeno, moramo začeti takoj z delom, da bomo to uredili tako, kakor to terjata od nas njegov obseg in pomen, in da bomo začeli reševati to svojo veliko narodno obrambno delo stvarno in načrtno. Zlasti jc ie važno, kako si bomo uredili «voj benovinski izseljenski urad. So-
^^^^ Posebno pazite, k«] bolnik pije t
Pitje le ia idrategs človeka ti šno, temveč tudi ia bolnika mno-^	gokrat rainrjše ed hrane I
Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češčo našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečim/ srci!
iProspekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj jo z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
clalno ministrstvo js ž« izjavilo, da nima ničesar proti trnu, da si Slovenci takoj začnemo ta urad urejati in da ie sedaj lahko predhodno sami rešujemo vse izseljenske zadeve, kakor js že urejeno pri naii Boni dels.
Izselji-nstvo je psč ;no naših najbolj neznanih, pa (udi najbolj zamotanih strokovnih vprašanj, in jih je malo med nami. ki bi ga razumeli v vsej njegovi važnosti za nale narodno gospodarstvo, pa deloma tudi za naš narodni obstoj. Zelo veliko in težko delo bo. da popravimo v tem poznem času vse tiste napake, ki so se storile v preteklosti m da nadoknadimo vsi tisto, kar se je zamudilo, — kar pa ni malo.
Vsej slovenski javnosti je znano, da ga je Rafaelova družba s svojo Izseljensko Zbornico popolnoma razumela in ga do sedaj vodila tako itspeino, da je samo njena zasluga vse, kar se je v Sloveniji do sedaj za izseljenstvo alorilo. Ze to, da je ztnvsla v širšo slovensko javnost zanimanje za izseljensko vprašanje, ki smo ga popolnoma zanemarjali in ga danes vsaj nekoliko bolj razumemo kot prej, je brez dvoma velik njen uspeh, saj se bo na podlagi tega javnega narodnega prebujenja lahko sedaj sezidala uspeina izseljenska služba, uradna in zasebna, ki bo našla v narodu vso podporo in sodelovanje.
Zelo važno je torej, da si bomo sedaj uredili zlasti banovinski izseljenski urad. ki bo moral biti duša vsega natega izseljenskega dela v Sloveniji. Zato se pri urejanju nate izseljenske službe Družba sv. Rafaela nikakor ne bi smela prezreti, temveč bi se morslo celotno izseljensko vprašanie reievati v ozkih zvezah z njenim delom in njenim poznanjem izseljenskih razmer in potreb.
Mnogo smo v tem pogledu že zagrešili Slovenci, ko se skoraj 50 let največjega izseljevanja nismo za to vprašanje popolnoma nie zmenili in tako silno mnogo škodovak sebi in izseljencem. Zato ne smemo tratiti časa s kakimi poizkiMuvmi ureditvami, temveč pritegniti k delu tisti aparat, ki je že do sedaj do-
kazal svojo popolno zmožnost, voditi v imenu naroda delo /a to veliko naše vprašanja
Delitev izseljenskega fonda
Z delitvijo državne izseljenske službe je postala nujna delitev izseljenskega fonda. Kakor poroda .Hrvatski Iseljenik. iz Zagreba, se je v Zagrebu «eila že 16. decembra komisija, ki je ta lond seštela m ugotovila, kolika je vanj vplačala kaka narodnost. Sklenjeno je bilo, da se bo po tej komisiji sestala te druga komisije, ki bo skušala najti pravičen ključ, po katerem naj se ta fond razdeli tako, kakor Io zahtevajo koristi celokupne države in njenege šrseljenstva. Kdaj se bo ta druga komisija seila, pisec ni mogel ugotoviti. Na vsak način pa j« nujno potrebno, da se sestane čimprej, preden se lond razdeli, da sc prepreči razdelitev, ki bi ne slonela na pravičnosti in ki bi sv nc ozirala na koristi države in koristi izteljenslva posameznih narodnih skupin. Predvsem bi bilo zelo pogreino, če bi se pri tej delitvi uporabhal isti ključ, kakor si navadno uporablja pri delitvi {istega dobička kake trgovske tadruge. Tisti, ki bi zagovarjal ta ključ, bi «prejeli brez dvoma veliko in težko odgovornoet ta neizmerno škodo, ki bi se zgodila koristim celokupne države.
Ni treba še posebej poudarjati da «ma bili Slovenci tudi pri izseljenskem fondu že vsa leta skrajno zapostavljeni. Uprava izseljenckega fonda tudi ni bila v najboljših rosah, ker danes po 18 letih svojega obstoja nima pokazati prav nikakih uspehov, zlasti ne kakih trajnih izseljenskih ustanov, kakor n pr. izseljenskih domov, izseljenskih iol ali kakor-inih koli izseljenskih zavodov, kjer bi bilo trajno poakrbljeno za naše izseljenstvo. Ako bi e; izseljenski lond razdelil po načinu, kakor ga sedaj nekateri predlagajo, bomo Slovenci zelo otkodovani in bo t vzelo mnogo časa, preden bomo mogli sami nado. mcntili (o. do česar smo upravičeni po svojem 40?« I izseljenstvu iz izseljenskega fonda.
Kmečki fantje v Zadružni soli v LJubljani
S 16. oktobrom 1030 se Je začel redni zimski pouk zadružne šole. Na posredovanje Zadružne zveze se je zbralo 41 kmečkih funtov iz vseh delov Slovenije, delno v drugi letnik, delno pa v prvi letnik. Čeprav ie bilo obilo učenja, «o jio-grešuli svojega domačega društvenega življenja, kjer bi sami odločevali in nasto|iaU. Zato so si dne в. januarja letos ustanovili s privoljenjem Zadružne zveze MKZ govorniški odsek. Ustanovne skupščine se je udeležil zastopnik Kmečke zveze, referent za zadružništvo g. ruš, ki je podal prvo inciativo za govorniške vaje. Za uresničenje programa je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Huttžič Miha. tajnik dva I j Stanko, odbornika Jaki Ludvik in Kopač MavrieiJ. Ob zaključku šolskega tečaja je tudi MKZ govorniški odsek dal poročilo na prvi redili skupščini dne 18. niarra letos. Iz poročila je razvidno, dn šleje odsek 90 članov in da je odsek imel 14 Bcstankov s 14 predavanji. 20 deklauiarijanii in dvema reci-' ladjama. Preduvalne snovi so bile vzele delno od FO, delno od MKZ. V nastopih so se fantje menjavali, tako da je vsak član bodisi predaval, deklu-miral, predsedoval ali pisal zapisnik.
Zadružna zveza je tudi očetovsko skrbela za svoje varovance, dala firti je stanovanje s kurjavo, pranje perila, drugemu letniku ludi profesorje za izvenšolskj pouk nemščine in stenografije. Poskrbela tedensko za dobre predavatelje, ki so obravnavali pereča vprašanja, licoču Se kmečkega fanta. Tudi je poskrbela za poučne izlete. Najza-
nimivejši je bil oglpil Jugoslovanske tiskarne v nočnem obratu. Zaključek zadružnega tečaja jc bil 20. niarra. Naj lil fantje nesli pridobljeno znanje po vsej slovenski zemlji v splošno korist slovenskega naroda.
Koliko velja vojna?
Znano je, da je denar »živec vojne«. Vendar je dobro, če zvemo ludi bolj podrobno, kuk-šni so stroški za vojno, francoski mornariški minister ('liumpinclii jc v teh tlncli iz.dul nekaj tozadevnih skrivnosti.
Granat», ki telita 200 kg in s kakršnimi streljajo torpedovke in rušilci v podmornice, stane MMMI francoskih frankov. Francoske torpedov-ka »Siroceo«, ki jc uničila tri sovražnikove |iod-mornice, je potrebovala zu vsako od teh vrsto strelov, kur je stalo 54.000 frankov: za uničenje ene nemške podmornice.
A to so razmeroma še skromne vsote, ki pa norustejo v velikanske Številke spričo velikih iKijniti ludij in rušilrrv. Fnominutni ogenj i/ topovskih žrel bojne ladje »1'ocln je stal več ko I milijon frankov, iz večjih Indij * milijonov frankov in iz »Richelieuju«, ki je ena največjih ladij francoskega vojnega brodovja pa mulenkost — 4 milijonov frankov!
Tuke številke tudi najpreprostejšemu Zemljanu povedo, zakaj ima v moderni vojni finančni minister tako veliko besedo,..
pomagata 1—2
^.ASPIRIN
tableti
Ni drugega zdravila po imeni» .Aspirin", temveč edino I» .. Bayer ">jev Aspirin»
•» rt I Ц lift od II. MA «K,
K ozaljski nesreči
Ljubljana. 27. marca.
Kakor smo ie poročali, so včeraj popoldne iztegnili iz|iod grušču iz vode mrtvecu, ki so ga ugnoseirali zn Ivana S|ioljariča odnosno Skolarica iz 8l. Vidu nad I.jubljuiio. V resnici je pri ozaljski železniški nesreči nušel smrt, kakor nam sedaj sjioroču županstvo občine Št. Vid nad LJubljano, lvun 8kolarhM, 50 letni delavec, pristojen v občino Koprivo, goriški okraj. Italija. Dolgo let je bivul kot primorski begunec v št. Vidu nad Ljubljano. Šentviško županstvo mu je ludi izdalo potniško izkaznico. kakršna je predpisana za tuje državljane. Skolarius je bil dalj časa uslužben v škofovih zavodih v ftl. Vidu Pred dvema letoma je odšel iz ftt. Vida in se ni več vrnil. Kod je hodil, kje Je bil zu (malen kot delavec, občini tudi ni znano. Bil je drugače miren delavec, ki ga je usodu kot begunca preganjala po svetu.
Žerjav je dokončal na progi pri Oznlju z dvl-galnitni deli. Pomožni vlak z žerjavom odpelje dunes ob 20.30 preko Knrlovra, Zagreba in Zidanega mosta v svojo domnvno postujo Maribor. Na posebnem tovornem vlaku so naloženi vsi razbiti vagoni in razdeljena lokomotiva. Vlak bn tudi proti večeru odpremljen v Zagreb odnosno Maribor. Lokomotiva, kakor računajo, bo v zagrebški veliki železniški delavniri kmalu popravljena in zložena. Vugoue bo pa popravila mariborska delavnim.
Ob zadnji povodnji v Dolnji Lendavi
C I S T E K
Leopold Stanek:
„Veseli vüzen . . .!"
1'rleška velika noč.
Velikonočno rnzpoloženie se začenja s cvetno nedeljo. Prleki pravilno razumevajo pomen blagoslovu cvetne nedelje, zuto njihove butare, inieiio-vune >presnecl( nimajo nič ponarejenegn na sebi. Blagoslov velju prvemu zelenju in cvetju, zulo sestavljajo sveženj dolge vrhove šibe s srebrnimi mučieanti (vrbi pravimo iba al! iva), bodeča borovca, ki pri drenju in pretepu čehakov v cerkvi in pred njo najbolj pride do veljave, duljo vedno-zeleni žeglpajn in drenovo-cvet je. Nekateri dodajo še pUšpajn. ki pa diši boli po smrti kol po novem življenju. Vrbove šibe, ki morajo biti Čim daljš«. so povezane s srubotjem. zanj pa zataknejo še kukšne bele uli žolle glbÄle česiiekovru, narcise. Blagoslov prvega zelenju in cvetja roma v kosih v vse stanovanjske in gospodnrske prostore, nu ozfmino, nn vsuko novo posejano njivo in v gorice. ostalo se shrani na dilu In zn trum. odkoder so vzeli Innski presnec in gn zažgali v veliki peči. Ob hudi uri nekateri znžgcjo vejico iz presnem. I'oleg buture zu tramom pa se ziblje ludi šiba. a kntero ob hudi uri: nužignjo deco. ki ni vrlu...
V naravi je dih pomladi: svelln in hladim Jutra, večkrat ic odeta v slano, bude kmeta, du
se počasi vrača k delu na zemlji, ki je, tako dobro jirenočiln pod debelo snežno odejo. V«a premra-žena s« |>otualeni odtnju, neusmiljeni veter pu razpihavu listje preteklosti In zuostulo dručje ter pripravlja z odro metlo posteljo novega rojstva: na sončnem krnju za plotom so se prikazale prve vijolice, na vlažnih tleh ob jvotoku iu okoli mlina pa je pognala ponjava belih zvončkov, na travnatih poliocjih Je polno trobentic. Clin le izginil s polja sneg, so ljudje odložili tople suknje, češ saj zime ni več. treba bo kmalu zavihati Še rokave, dn je človek liolj okreten pri delu. Zu mruz ne gre, saj se z delom greješ! Posebno razpoloženje vzhaja v ljudeh, ki žive in Čulijo s pretmju-jočo se zemljo — pričukovunje vstajenja. Kot v adventu pričakujejo podobo največje skrivnosti, ki se more zgostili s človekom, rojstvu, tuko so sednj priče obnove v naravi in njenega globokega odmeva v človeku sumeni.
V vsem obnašanju in ravnanju kmeta ob tem čusu se poknže. kuko silno se ga je doimilu preobrazim »vetu. Tudi on se pripravi ju. kakor men-dn nikoli, du poitingu svoji žemljici in sehi do svalovskega sprejetim novegu življenju. Znvedu se, dn se potem |k> praznikih prične neskončnu veriga samih delavnih dni skoraj brez vsakih večjih prnznikov tja do jeseni in zime. Človek nuiprei očedi bivališče sebi in svoji dragi živini: vse znosi ven. revno pohištvo, sluro cunjusto obleko, uiiinzano posteljnino in toplo pomladansko sonce dobrohotno greje vso to revščino. Zu svetimi po-dobnmi so se nubrule mreže puičevin. vse je treba porodili, zadelati po koleh inlšie luknje z gluževino in plehoni. prebelitl nizko kočieo od zuiinj in znotrnj. du »e bo niuhuin bleščalo od svetlobe, ko se prehude iz zimskega spunja in jim bo v začetku kar nerodno ouščuti svoje spo-
mine za sctioj... Okna so po dolgem, dolgem času spet vsa nu sležui odprta, leseni pod lepo zribun. še sajasto kuhinjo smo potegnili z belim. Ob podstrešju žari »vež rdeč jias iz opečne burve in se tuko odbila od zelenih polken, da je kočo kur lejK» videli od daleč.
Tudi pri živini smo lepo počedill in jo za Ia čas spustili ven, da se je mulo zbrrnila. To so teoci gleduli proti soncu! fce hod iti niso znali. Drevje sino že kmalu po j>epelnirj očistili suhih vej. ograček smo skopali in zrahljali grede. Kožje z obrajd in vso nesnago rastlin lanskega leta smo zmetali nu kup in zakurili prvi sprotoletni kres. Od vseh domov se kadijo dimi takšnih ognjev.
Nu travnikih smo pograbijuli krtovinie. Ce vüzen ni prezgodni, smo tudi že gorice obrezali, če ni premehko in prcblatno. smo opravili že prvo kop, njive pu zoruli in posejutl jurfno.
Resnično, zu veliko noč je svel najbolj snažen: vse je tako počedeno. drevesa sn še gola in je vse lako pregledno. Cuteču duša ima slutnjo napetega trenutku, ko se t ki vsak čas nekaj zgodilo — počil bo prvi brst, popustili bodo obroči jnjen. sfione grobu bodo zruliljnne in rojeno bo novo življenje!
Ze od cvetne nedelje «o tudi šolnrjl nemirni: ve» velikonočni leden hodijo po gozdu in kopljejo ikčne«, smolnate po nje zn velikonočni kres. ki je središče doživetju tega čusa. Zu ogeni so dobri je hojkovi uli smrekovi šlori. ki so ležali v zemlji ie deset uli pctnujsl let in se prepojiti s smolo. Ti keni bodo kot plumenice oznutiiuli zmugo po-lilludi nad Zlimi, goreli bodo v čust iz grobu Vstu-leniti. že stari viri poročajo o tem zanimivem ljudskem običaju nu Štajerskem in Koroškem. Oolovo jc v ozadju poganski običaj praznovanja
novega življenja v naravi. Cerkev je običaj ohranila in ga združila z blagoslovitvijo ognja ob ju-Iranjeni kresu na velikonočno soboto, ko s tlečimi drevesnimi gobami rnznesejo blagoslovljeni ogenj po vseh ognjiščih. Zanimivo je. da Prleki v splošnem ne jKiznajo ognju kresnega večera, ih>-znajo pa deloma zopet kresove na Čust slovanskima Magerest nI komu Cirilu in Metodu. V Halozah gorilo za veliko noč vlzenice, to so kupi rožia, ki se je nabralo pri obrezovanju trle.
Veliki Četrtek je že tu. |>o cerkvah delajo božje groliove, najmlajši gredo tu dan v novih obtekcah mordn svojo prvo |н>1 do cerkve, V petek iioiieliavu redno delo. veliki post je dosegel višek in omrtvičil žiluve mišica, danes skoraj nihče nič ne zuužije. belo oblečene svutevce v nujvečjem nii|iorU po ves dan klečijo in molijo, v glavna cerkvena vrata, ki so zaprla, se divje žaganju burja, oltar je tioriišen in zakrit z modrino. dinarji letijo na leseni pod pred Spečega in dramijo s svojim zemeljskim ro|ioloiu nebeški mir...
V soboto ziulraj se prvi prehude zvonovi, ki so iih te dni ziinii'njuvnle rnpotuljc v neutrudnih rokah otrok. Sledi blagoslov ognju, ki gn z gobami jireneso nn domove in zažgo novi ogenj, ob katerem se mora kuhnli vsak pravi žegen. .Mati imajo vse do|Hildne jiolrie roke dela: nu plotu se suši velika krbiilu. v kateri Iki sneha nesla k žegni, že pečelo bosnian In povilice. kuha se kruču zs žegen. oča so šli v vrli pijačo fn hren, «lecu pa hurvn rimunfre in priliska nnnje malarije , to je lepi podobice in jih s slino In z drgnjenjem prstu spravi nn pi-nnke C^hi že nabijajo možnarje, kajti ok enih že pridejo...
(Dalje.)