o:
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
Albin Herman, s p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold,
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626116
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03 / 713 69 00 komerciala fax: 03 / 713 69 20 finance fax: 07 / 713 69 15
Leto IV • številka 8 • cena 250 SIT • 28. avgust 2002
Osrednje teme	Poletno branje
Noben hrib ni podarjen	Ljubo doma, kdor ga ima
str. 8	str. 25
«üLiawsa
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53
Nova akcija	\
Ne zamudite!	* ♦
MESTNI PLINOVODI
MinisterJakob Presečnik je bil prijetno presenečen, koliko ljudi je prišlo na otvoritev ceste.
Lepša, predvsem pa bolj varna
Središče Šempetra je s poletjem spremenilo svojo podobo. Končana je bila prva faza ureditve odseka regionalne ceste skozi kraj, ki je med drugim prinesla tudi spremembo prometnega režima. Križišče proti Podlogu je namreč semaforizirano in rdeča luč še vedno preseneti kakšnega voznika. Prenovljeno regionalko so ob krajevnem prazniku, to je 29. julija, slovesno predali namenu minister za promet Jakob Presečnik, župan občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Jože Randl ter predstavniki investitorja in izvajalcev.
Prva faza rekonstrukcije regional-ke je zajela 770 metrov dolg odsek, ob katerem so bili urejeni pločniki in kolesarske steze, nekoliko spremenjeno križišče proti Podlogu in Šeščam, zgrajena sta bila dva otoka za umirjanje prometa, izvedena pa je bila tudi javna razsvetljava ter komunalna ureditev in odvodnjavanje z izgradnjo kolektorja Grušovlje -Šempeter.
Investicijska vrednost del, ki so se pričela oktobra 2001, je znašala 312,8 milijona tolarjev. Direkcija RS za ceste je v imenu ministrstva za promet kot upravljalec regionalke zagotovila 123,4 milijona tolarjev, občina Žalec pa je po sofinancer-
skem sporazumu za ureditev ceste in spremljajoče komunalne infrastrukture prispevala 189,4 milijona.
Obnovljena cesta je velika pridobitev tako za uporabnike kot prebivalce Šempetra, saj so bistveno izboljšane vozne, še posebej pa pro-metno-varnostne razmere, je ob otvoritvi povedal minister Presečnik in poudaril potrebo, da zmanjšamo krvni davek, ki ga zahtevajo slovenske ceste. V kratkem kulturnem programu so nastopili najmlajši, domači pevci in folklorna skupina, blagoslovil jo je domači župnik Mirko Škoflek, novo pridobitev pa je pozdravilo veliko krajanov.
K. R., foto: T. T.
Otroški živ-žav spet na šolskih poteh
Osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek spet sedli v šolske klopi. Policisti bodo tudi letos skupaj z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugimi
društvi in avtošolami izvedli akcijo Varno na poti v šolo.
Pregledali so že šolske poti in po potrebi popravili oznake. V času prihoda in odhoda v in iz šole pa bodo učencem v pomoč pri prečkanju
cest, nadzirali bodo hitrost vožnje voznikov v bližini šol in vrtcev, pozorni pa bodo tudi na to, kako otroci pridejo v šolo, ali so na primer pripeti z varnostnim pasom, kadar jih pripeljejo starši.
- GSM 041/612 283 KOTHIX Telefon/fat rii# I I llJ!« 03/710 30 97 H jy 2 GRADNJC IN SUKOPMSKARSTVO Telefon Igor KOTNIK, s*. 03/710 ^ KOTniič Nikole Tesla 6, 3310 Žalec jgor.kotnik@siol.net - SUKOPLÉSKfìfiSKfì IN ZIDflRSKA D€IA - IZDeiflVR V56H VRST FRSRD (TOPLOTN6 FRSRD6, KLRSIČN6 FftSflCKE) - RDRPTflCUe, OM6TI IN ZUNRNJ6 UR€DfTV€ - DOR NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠfiRO dt/co^dedccmitw> /že od /etn 1365 UGODNflPONUDBRTOPlOTNOiZOLRTIVNIHFfìSfìD KOMPL€TN€FINflUZBCIJ€OßJ€KTOV	
	
\ Latkova vas 212, Prebold, 5701 953	
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10
Nagradna igra za nakup Rac!2ÖÖ0 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
Izžrebani nagrajenci:
1.	Mladen Svršnjak,
Čopova 5, Žalec
2.	Mihaela Zalesnik-Žalec,
Petrovče 76
3.	Sanja Omerovič,
Kersinkova 15, Velenje
Dobra letina, zaslužek najbrž ne
Hmeljarji imajo te dni največ dela z obiranjem hmelja, ki bo kmalu zaključeno. Koliko hmelja so pridelali, še ni mogoče reči, bile pa so dobre napovedi. Letošnja letina slovenskega hmelja bi lahko dosegla 2.400 ton.
Žal zaslužek ne bo tako dober, saj pogodbeno prodane količine hmelja dosegajo ceno okoli 3 evre za kilogram, prodaja prostih količin pa je zelo negotova, saj je na svetovnem trgu precej viškov hmelja. Savinjski hmeljarji se poleg tega spopadajo še s težavami, povezanimi z odkupom Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju. Čeprav so že odplačali velik del kreditov, dejansko še vedno niso lastniki hmeljišč.
Kljub še vedno globoki krizi slovenskega hmeljarstva so hmeljarji tudi letos našli čas za praznovanje dneva hmeljarjev v Braslovčah. Dosedanji starešina Marjan Kupec iz Svetega Lovrenca je simboličnega hmeljarskega mačka predal novemu starešini Ivanu Osetu iz Drešinje vasi s priporočilom, da se mora boriti za hmeljarje in da mora biti navzoč povsod, kjer se odloča o usodi hmeljarstva, Ivan Oset pa je obljubil, da se bo v svojem enoletnem mandatu trudil za izboljšanje položaja hmeljarjev. Ob strani mu bo stala nova hmeljarska princesa Sabina Žagar, prav tako iz Drešinje vasi, ki ji je škafek predala Urška Fonda iz Kamenč.
K. R., foto: T. T.
Največ za varnost otrok pa lahko naredi vsak voznik sam, tako da vozi še bolj pozorno in strpno kot sicer. Otroci, že kar naveličam počitnic in željni druženja s sošolci, so pač nepredvidljivi. V meglenih jesenskih jutrih je na cestah zaradi obiranja hmelja tudi več traktorjev s prikolicami.	K. R.
Občani občine Braslovče lahko Utrip Savinjske doline kupijo v trgovini Pauer v Braslovčah, občani Tabora pa v trgovini Kmetijske zadruge.
OGLAŠUJTE V
Sabina Žagar in Ivan Oset
Stane Ropotar,
Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198
-	vzorčna prodaja keramičnih ploščic
-	polaganje keramičnih ploščic
-	svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov
-	knjigovodske storitve
• bramac-
ESAL
anhovo
SKG CREATON/
'	NARAVNO ..VODILNO "
SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO
■	svetovanje
■	sanacija vseh vrst streh
- 10-letna garancija na dela
Igor GOMINŠEK, s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC
tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/ 646-091
-P*


&
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi za vino •
INOX
Branko ZOTTEL, s.p. mimi zagozdi«
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mlini za i“bolka mobitel: 041 635 868
OBIŠČITE NAS NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMI V CELJU, OD 11. DO 18. SEPTEMBRA,
V HALI F.
Mesec praznovanja v občini Žalec
September je v žalski občini mesec praznovanja občinskega praznika. Občina Žalec in Mestna skupnost Žalec praznujeta svoj praznik 6. septembra, v spomin na dan leta 1868, ko je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Program prireditev bo potekal ves mesec. Veliko bo priložnosti za kulturna, športna in družabna srečanja, več kot običajno v preteklih letih pa bo tudi otvoritev novih pridobitev, o katerih smo se pogovarjali z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom.
Številne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku pričajo, da je bilo v minulem letu v žalski občini veliko narejenega. Se strinjate s takšno oceno?
“Res je za letošnje praznovanje zopet pripravljen bogat in obsežen program. Vendar ne samo prireditve ob občinskem prazniku, ampak tudi prireditve in dogodki med letom kažejo na to, da v naši občini delamo veliko in dobro. To velja tako za občinsko upravo, občinski svet, društva, zavode in podjetja.”
Katero prireditev iz letošnjega programa bi izpostavili kot najpomembnejšo?
“Menim, da so vse prireditve po svoje enako pomembne za našo občino. Kljub vsemu pa je najpomembnejša slavnostna seja občinskega sveta, ki bo 6. septembra ob 19-30 uri v Domu
II.	slovenskega tabora, na kateri bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Osebno me zelo veseli, da je vsako leto več kvalitetnih predlogov za priznanja, kar kaže na to, da ljudje
Lojze Posedel, župan občine Žalec
cenijo delo in priznanja drug drugemu tudi privoščijo. Letos je bilo toliko dobrih predlogov, da sem se kot župan odločil, da poleg občinskih priznanj podelim tudi posebno priznanje “Značko občine Žalec”.
Verjetno pa največjo pridobitev predstavlja šola v Trju?
“Na področju šolstva in zagotavljanja pogojev za uvedbo devetletke je to res velika pridobitev, saj gre za lepo, moderno podružnično šolo in vrtec. .Nagon vodstva KS Galicija m občinske
Promenadni koncerti ob 820-letnici Žalca
uprave so kljub velikim in nepotrebnim pomislekom nekaterih končani, čaka pa nas še veliko dela pri izgradnji telovadnice. Veliki pridobitvi sta tudi zaključek gradnje primarnega dela vodovoda Stebovnik v KS Ponikva in otvoritev zajetja vode Kapla v Libojah, saj vemo kako pomembna je oskrba s pitno vodo.”
Mnogi so pričakovali tudi odprtje Varstveno-delovnega centra v Žalcu in položitev temeljnega kamna za gradnjo nove glasbene šole.
“Nova stavba za VDC je sicer že zgrajena in bomo v okviru občinskega praznika podelili ključe lastnikom šti-
rinajstih stanovanj, ki so v isti zgradbi. Otvoritev samega VDC-ja in začetek poslovanja novega javnega zavoda pa je predvidena s 1. januarjem 2003, ker menimo, da je to pač najbolj primemo. Do takrat bo porušen tudi neugleden objekt ob VDC-ju, kjer bo urejenih 50 novih parkirnih prostorov. Položitev temeljnega kamna za novo glasbeno šolo sem tudi sam pričakoval z velikim veseljem, saj smo se županja in župani uspeh dogovorih za najbolj ugoden način financiranja in so takšno pogodbo sprejeli tudi vsi občinski sveti, vendar pogodbe še ni podpisala ministrica za šolstvo. Pričakujem, da bo to storila po koncu dopustniških dni.”
Zelo veliko bo tudi družabnih in športnih srečanj.
“Tudi to kaže na veliko aktivnost turističnih in športnih društev, po drugi strani pa se je ob prazniku potrebno poveseliti. Od teh prireditev je nekaj že standardnih, nekaj pa jih bo organiziranih prvič. Po mojem mnenju bo zelo zanimivo nogometno srečanje 5. septembra ob 17. uri v Športnem centru v Žalcu, kjer se bodo znani Slovenci pod vodstvom Toneta Fornezzija - Tofa pomerili z župani in direktorji celjske regije. Tekma bo imela pridih humanitarnosti, kljub temu bo vstop za gledalce prost, saj so vstopnino plačah sponzorji. Novost bo letos tudi Pohod po hmeljski poti, na katero vljudno vabim občanke in občane, saj pot ni zahtevna, turistična društva in ostali pa so se potrudili, da bo zelo zanimiva.
Hmeljski hkof bo letos 14. septembra pred Domom II. slovenskega tabora združen s srečanjem občank in občanov, ki je bilo do sedaj v Novem Celju. Poleg prikaza obiranja hmelja na star način je predvideno, da bodo hmelj obirali tudi nekateri znani Slovenci.
Zadnja prireditev v okviru občinskega praznika bo 27. septembra, in
Ne samo učenje, tudi druženje
Mestna skupnost Žalec je v program proslavljanja 820-letnice Žalca vključila tudi osem promenadnih koncertov, ki so bili vsako soboto v avgustu in bodo tudi v septembru ob 10. uri v mestnem parku. Za njihovo organizacijo in vsebinsko izvedbo skrbi Kulturno-umetniško društvo Žalec.
Društvo je k sodelovanju povabilo izvajalce domačih in bližnjih društev, ki imajo dolgoletno tradicijo, zanimive programe in primemo kakovostno raven. Prvi koncert je izvedla harmonikarska skupina Društva upokojencev Vrbje, sodelovale so Ljudske pevke treh vasi, nastopile so Ubrane strune iz KD Griže, do 21. septembra pa se bodo predstavih še: Savinjski oktet KUD Žalec, vokalna skupina Cantemus KUD Žalec, ansambel Led, Savinjski trobilni kvintet KD Griže ter godbi na pihala Liboje in Zabukovica.
Ob prazniku mestne skupnosti Žalec bo poleg prireditev, ki so vključene v občinski program, še nekaj dragih prireditev. Poleg koncertov v mestnem parku pripravlja Rokometni klub Žalec revialno rokometno tekmo, ki bo 20. septembra, Šahovski klub Žalec pa bo 28. septembra organiziral mednarodni šahovski turnir. Društvo upokojencev se bo v praznovanje vključilo s športnimi igrami upokojencev in invalidov, ki bodo v četrtek, 19. septembra, 22. septembra pa bo dan brez avtomobila - kolesarjenje. 23. septembra bo v avh Doma II. slovenskega tabora odprta rastava filatelističnega in čebelarskega društva ter skupine Deteljica, 27. septembra pa bo ob 19. uri slavnostna seja MS s podelitvijo priznanj. Seja bo v Domu
II.	slovenskega tabora, dve uri prej pa bo pred domom revija pihalnih orkestrov.
Člani krožka za angleški jezik pri Univerzi za III. življenjsko obdobje Žalec nismo samo učenci, ampak tudi prijatelji, zato smo si počitnice popestrili s srečanjem v lepo urejenem rekreacijskem centra DU Petrovče v Rušah. Po izvrstnih dobrotah, ki so jih pripravile naše članice, in dobri kapljici smo se
UPI-Ljudska univerza Žalec je ob koncu šolskega leta pripravila dve slovesnosti. Na prvi, ki je bila v Hotelu Žalec, so podelili 23 diplom diplomantom študijskega centra Žalec, ki so uspešno končali študij visoko strokovnega programa Javna uprava na Visoki upravni šoli Ljubljana. Na podelitvi je zbranim najprej govorila direktorica UPI -Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, nato pa dekanka Visoke upravne šole Ljubljana dr. Stanka Setnikar-Cankar. V krajšem kulturnem programu sta nastopih flavtistki
pomerili še v športnih igrah v vseh upokojenskih disciplinah in zmagovalce nagradili. Ker, kot ponavadi, nismo imeh vehko časa, je srečanje potekalo kar v maternem jeziku, znanje angleščine oz. utrjevanje, ki je tokrat izpadlo, pa bomo nadoknadili jeseni.
Mojca Ušen in Diana Pajk ter plesna skupina Upis.
Na drugi slovesnosti, ki je bila v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, so podelili 45 izrednim dijakom spričevala poklicne mature, ki se je tokrat prvič opravljala v Sloveniji in je bila enaka za redne in izredne dijake. Maturo so opravljah v programih ekonomski, gostinski in elektro tehnik. V kulturnem programu so nastopih čehst Blaž Šmerc, violinist Vid Jelen in plesalka Katja Jakopič.
T. Tavčar
T. T.
Harmonikaiji iz Vrbja in Ljudske pevke treh vasi, ki so članice ženskega pevskega zbora iz Gotovelj.
P. G.
Podelili diplome in spričevala
sicer ob 19. uri bo slavnostna seja MS Žalec, ki prav tako kot občina Žalec praznuje svoj praznik 6. septembra. Letos mesto Žalec praznuje častitljivo 820-letnico, zato bo izšla tudi fotomo-nografija Žalca, ki bo predstavljena v okviru praznika.”
Kaj bi ob koncu sporočili svojim občankam in občanom?
“Vsem občankam in občanom
občine Žalec iskreno čestitam ob letošnjem prazniku in se jim najlepše zahvaljujem za dobro sodelovanje. Brez tega ne bi skupaj štorih tohko dobrega in potrebnega. Vabim vas, da se prireditev udeležite v čim večjem številu in da skupaj veselo praznujemo letošnji občinski praznik. Razlogov za to imamo res veliko.”
K.R.
Od ključev do priznanj
Prireditve ob letošnjem prazniku občine Žalec se bodo pričele prvo septembrsko sredo z odprtjem obnovljene fasade in stopnišča občinske stavbe, sledila pa bo predaja ključev najemnikom novih občinskih stanovanj v zgradbi VDC-ja (za občinsko stavbo). Vse do 27. septembra, ko bosta revija pihalnih orkestrov in slavnostna seja sveta Mestne skupnost Žalec s predstavitvijo fotomo-nografije Žalca, se bodo zvrstile številne prireditve, slavnostna seja občinskega sveta pa v petek, 6. septembra, ob 19-30 v dvorani Doma II. slovenskega tabora, (podroben program na str. 17).
Na slavnostni seji bodo podeljena letošnja občinska priznanja. Grb občine bodo prejeh: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Javni zavod Vrtci občine Žalec (oba letos praznujeta 50-letnico obstoja), Strelsko društvo Juteks Žalec, Ivica Čretnik iz Šempetra in Jožica Ocvirk iz Žalca. Plaketo bodo prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Ložnica, ki slavi 80 let obstoja, Golding klub Žalec, planinec
Bogomil Polavder in karateist Damir Vrbanič, oba iz Žalca.
Istega dne, vendar ob 18. uri, bo v Žalcu otvoritev obnovljene kanalizacije, ceste in pločnikov v Trubarjevi uhci in Ulici Ivanke Uranjek, ki jo pripravljata mestna skupnost in Javno komunalno podjetje Žalec. Otvoritev Podružnične šole Trje bo v nedeljo, 8. septembra, ob 10.30, ob 18. uri pa bo v rimski nekropoli v Šempetra slavnostna prireditev ob 50. obletnici odkritja rimskih izkopanin. Dan pozneje bodo praznovali na Ponikvi, kjer bo ob 16. uri odprt primarni del vodovoda Stebovnik, v torek, 10. septembra, pa bo v Kapli v Libojah odprtje novega zajetja vode.
Posebej zanimiv bo izbor hmelj-ske kraljice s srečanjem občank in občanov, ki bo 14. septembra popoldne pred Domom II. slovenskega tabora. Zvrstilo se bo še več športnih tekmovanj krajevnih skupnosti za pokal občine Žalec (v malem nogometu, košarki in tenisu), s salonskim večerom v Savinovem salonu 11. septembra se v praznovanje vključuje tudi žalska glasbena šola, razstavo svojih del pa bo pripravila Nuša Božiček.
K. R.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
Uhca Savinjske čete 4, 3310 ŽALEC Tel.: 03 713 68 80, faks: 063 713 68 90
Spoštovani upokojenci!
Po sklepu upravnega odbora razpisujemo program za četrto študijsko sezono 2002/2003:
•	slovenski jezik, književnost in govorništvo;
•	novinarstvo in mediji;
•	računalništvo - začetni in nadaljevalni;
•	angleški jezik - začetni in nadaljevalni;
•	nemški jezik - začetni in nadaljevalni;
•	likovna dejavnost - slikarstvo in barve;
•	ročna dela - skupina Deteljica;
•	krojenje in šivanje;
•	zgodovina Spodnje Savinjske doline in hmeljarstvo;
•	sadjarstvo in vrtnarstvo;
•	zdravilna zehšča;
•	energija in zdravje;
•	družabni plesi.
V tretji študijski sezoni je že delovalo 15 krožkov z 212 udeleženci. Z vašimi odločitvami in pobudami želimo obseg dejavnosti razširiti in popestriti. Prijave in pobude bomo sprejemali na sedežu društva v Žalcu, Ul. Savinjske čete 4, ah na tel. št. 713 68 80 do 15. septembra 2002. Letna društvena članarina je 1.000,00 SIT, prispevek za udeležbo v vsakem krožku pa bo v novi sezoni znašal 4.000,00 SIT. Krožki bodo delovali na sedežu društva, na I. Osnovni šoh Žalec, v klubu Mestne skupnosti Žalec in nekateri tudi po dogovorih, pričeli pa se bodo praviloma v mesecu oktobra tega leta, zlasti v “Tednu vseživljenjskega učenja”. Strokovno bodo krožke vodih priznani strokovnjaki in profesorji tujih jezikov (mentorji), organizacijsko pa požrtvovalno naši člani (animatorji).
Vljudno vabimo dosedanje in nove člane, da se nam pridružite in tako obogatite tretje življenjsko obdobje, kajti ob študiju in raznem ustvarjanju je pri nas vehko družabnosti (praznovanja, srečanja, predavanja, izleti, obiski prireditev itd.).
Med udeleženci mnogih naših krožkov se je skovalo trajno prijateljstvo in tovarištvo.
Pričakujemo vas!
Predsednik Janez Meglič
Na Ponikvi praznovali
V krajevni skupnosti
V senci dreves je govorcem prisluhnilo preko 1500 udeležencev srečanja.
Srečanje tretje generacije v Novem Celju
Ponikva so se v juliju in avgustu zvrstile številne prireditve, posvečene krajevnemu prazniku. Praznovanje bodo zaključili v prvih dneh septembra, ko
Turistično društvo Ponikva pri Žalcu, ki je bilo ustanovljeno lani, je v sodelovanju s krajevno skupnostjo, Zvezo turističnih društev občine Žalec in Občino Žalec izdalo svojo prvo zloženko.
bodo ob občinskem prazniku občine Žalec odprli še vodovod Podkraj-Stebovnik.
Prav vodovod Podkraj-Stebovnik je letošnja največja pridobitev za krajevno skupnost, je na slavnostni seji
Zloženka obiskovalce seznani s podatki o krajevni skupnosti in njenih zaselkih, o turističnih znamenitostih, društvenem življenju in šolstvu, o možnostih za rekreativce, gostinski ponudbi in drugih znamenitostih z območja KS Ponikva. Zloženka je
sveta KS med drugim poudaril predsednik Ivan Jelen. Novo vodovodno omrežje so do sedaj razpredli že po 4,5 kilometra dolgih primarnih vodih in ga bodo še po 5,5 kilometra dolgih sekundarnih. Prispevek krajanov je znašal 25 milijonov tolarjev, celotna vrednost vodovoda pa znaša 130 milijonov. Velika pridobitev za domačije v zaselku Vrhe je tudi 400 metrov na novo asfaltirane ceste. Vsako gospodinjstvo je zanjo prispevalo 200 tisoč tolarjev in opravilo 150 ur prostovoljnega dela.
Na slavnostni seji sveta KS so podelili letošnje plakete in priznanja. Plakete so prejeli: Majda Kričej, Anton Krašovec, Folklorna skupina Ponikva, Srečko Lednik, Stane Družnik, Marjan Žibert, Ivo Vasle, Milan Razdevšek in Gregor Levovnik; priznanja pa: Stane Jezernik, Rajko Ribič, Anton Zupanc, Franc Repinc, Drago Hažič in Roman Verdev.
T. Tavčar
vsebinsko zelo bogata, obenem pa lično zasnovana, tako da bralca zamika, da si opisano v resnici tudi ogleda.
Zloženko sta pripravila Nada in Marjan Jelen, fotografije so prispevali Jani Rojnik, Marko Kapus in Studio 5, oblikoval jo je Vasja Knapič, natisnjena pa je bila v tiskarni Marginalija v Drešinji vasi.	T. T.
Konec minulega meseca je bilo izpeljano že dalj časa napovedano srečanje upokojencev širše celjske regije v žalski občini. Pobudnik srečanja je bil pokrajinski odbor DeSUS-a, v Novem Celju pa ga je organiziral žalski območni odbor. Na srečanje je prišlo skoraj 2000 članov društev upokojencev, borcev, vojnih invalidov, veteranov vojne za Slovenijo, članov društva Sever in seveda članov ter simpatizerjev stranke DeSUS.
Zbrane je najprej v imenu organizatorjev pozdravil Rado Rotar. Zatem je množico nagovoril žalsld župan
Lojze Posedel, ki je poudaril, da so v občini doslej posvečali veliko pozornost starejši generaciji in da bo tako tudi v prihodnje, saj je ta generacija veliko naredila za to, kar imamo danes. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenskih upokojencev Vinko Gobec, ki ga je članstvo želelo imeti za svojega kandidata na jesenskih predsedniških volitvah. V govoru je pojasnil razloge, zaradi katerih se je odpovedal tej časti, hkrati pa je zbranim predstavil položaj in naloge njihove stanovske organizacije. S klenimi in izbranimi besedami je požel gromek aplavz, ki je potrdil njegovo priljubljenost med članstvom. Svoj jmisgevek na srečanju so
dali tudi naslovni škof dr. prof. Vekoslav Grmič, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar in novoizvoljeni predsednik DeSUS-a Anton Rous.
Srečanje, na katerem ni manjkalo glasbe, petja in zabave ter vsega, kar sodi zraven, so popestrili tudi motoristi mednarodnega Indian rallya. Da je bilo srečanje še prijetnejše, je pripomoglo lepo vreme, vsa zahvala pa je namenjena organizatorjem, ki so se resnično potrudili in na najlepši način izkazali gostoljubje vsem, ki so bili ta dan v prijetnem okolju dvorca Novo Celje.
D. Naraglav
Cesto v Vrheh so s prerezom traku predali namenu podžupan občine Žalec Janko Kos (desno), predsednik režijskega odbora Stane Jezernik in predsednik KS Ivan Jelen, blagoslovila pa sta jo domači župnik Tone Krašovic in monsinjor dr. Maksimiljan Jezernik
Ponikva v zloženki
Častni Šempetran postal župan
Predstavitev turističnih društev
Ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Šempeter je bil osrednji dogodek odprtje rekonstruirane ceste skozi kraj, na predvečer tega dogodka pa je bila v dvorani Hmeljarskega doma svečana seja sveta KS s kulturnim programom in podelitvijo priznanj. Seja se je nadaljevala z družabnim srečanjem krajanov, le malo kje pa se lahko pohvalijo s tako množično udeležbo, kakršna je bila v Šempetru.
Delo sveta krajevne skupnosti v štiriletnem mandatu je povzel predsednik KS Jože Randl, ki je podelil priznanja krajevne skupnosti. Posebno priznanje za izjemne učne uspehe in uspehe na področju športa
je prejela Ana Bojinovič, priznanja pa Miran Orožim za aktivno delo na različnih področjih in pri promociji kraja, Božo Jordan za prizadevno delo v planinskem društvu in kraju, Frančiška Kugler za požrtvovalno delo v šempetrskem društvu upokojencev in Peter Sedminek za izjemno požrtvovalno delo na področju gasilstva in v drugih društvih.
Grb krajevne skupnosti sta prejela Marjan Volpe za prizadevno delo v turističnem društvu in kraju ter folklorna skupina Grifon za 40-letno uspešno delovanje in nastopanje doma in v tujini. Priznanje častni krajan Šempetra je za izjemne zasluge pri vsestranskem razvoju kraja letos prejel župan Lojze Posedel.
K. R., foto D.N.
V začetku julija je Turistično društvo Celje v središču mesta organiziralo srečanje turističnih društev celjske regije, na katerem so turistična društva predstavila svojo ponudbo na stojnicah, na voljo pa so imela tudi skupen oder za kulturni program.
Srečanja se je udeležila tudi Zveza turističnih društev občine Žalec.
Posamezna društva, združena v to zvezo, so se predstavila z lastnim prospektnim materialom, vendar pod skupnim imenom Zveza turističnih društev občine Žalec. Turistično društvo Griže je srečanje popestrilo s kulturnim programom Ubranih strun, Društvo kmečkih žena Ponikva pa je vso ponudbo začinilo s kulinaričnimi specialitetami.
S. K.
Abrahamovci so se z zapravljivčki pripeljali v Veliko Pirešico.
Dnevi kulture in zabave
V KS Galicija so letošnje Gališke dneve sklenili z gasilskim tekmovanjem in srečanjem krajanov KS Galicija, ki so ali bodo letos dopolnili 50 let. Kakih 30 se jih je najprej udeležilo sv. maše v farni cerkvi, nato pa so se s šestimi zapravljivčki odpeljali na prireditveni prostor v Veliko Pirešico, kjer je bila zabava za vse krajane te krajevne skupnosti.
Na gasilskem tekmovanju se je pomerilo deset moških in pet ženskih desetin. Najuspešnejša je bila desetina PGD Socka pri Novi cerkvi. V mesecu dni se je v KS Galicija zvrstilo več kulturnih, športnih in drugih prireditev. Najbolj odmevne so bile likovno-kiparska delavnica, srečanje narodno-zabavnih ansamblov, tek prijateljstva, trim kolesarjenje, Kresna noč na Šentjungertu, srečanje Abrahamovcev in gasilsko tekmovanje.	T. Tavčar
Krajevni praznik v Grižah
Te dni potekajo tudi prireditve ob prazniku Krajevne skupnosti Griže.
Otvoritev novih pridobitev letos sicer ni bilo, zato pa so se v organizacijo prireditev ob prazniku vključila domača društva. Med drugim je
skupina ročnih del Jelka društva upokojencev pripravila razstavo, izmed športnih tekmovanj pa omenimo šahovski turnir, ki bo to nedeljo v letnem gledališču Limberk, v primeru dežja pa v dvorani Doma Svobode.	K. R.
Nov izgled občinske stavbe
Konec poletja je občinska stavba, ki je tudi osrednja upravna stavba v Žalcu in v Savinjski dolini, dočakala s prenovljenim pročeljem. Kot smo že poročali, je bila zunanjost objekta nazadnje obnovljena leta 1956, tako
da je dotrajan omet ponekod že odpadal. Vrednost obnove je bila ocenjena na 8 milijonov tolarjev, otvoritev fasade in prenovljenega stopnišča pa bo prihodnjo sredo.
K. R.
Gostilna s tradicijo
PRIVOŠMK
Rimska cesta 150, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 11. do 23. ure, ob sredah zaprte
Sprejemamo naročila za praznovanje obletnic.
Vabijo na sobotna in nedeljska kosila. Hišne specialitete: ocvrt piščanec, štruklji in jabolčni zavitek.
avgust 2002
Občine
:U l L1X^
Gradnja novega križišča v Trnavi
Novo križišče v Trnavi
V teh dneh v Trnavi zaključujejo drugo fazo ureditve križišča, pločnika in javne razsvetljave na odseku regionalne ceste Šentrupert-Mozirje. Tamkajšnji prebivalci in udeleženci v prometu so si to že dolgo želeli, njihove zahteve pa so bile še večje, odkar sta v neposredni bližini izvoz in uvoz na avtocesto, zaradi česar se je promet po regional-
ki zelo povečal.
Z novim križiščem je dokaj nepregleden stranski uvoz zaprt, urejen pa je pravokotni priključek, s katerim bo tudi šola z igrišči pridobila na varnosti in izgledu. Dela financira Občina Braslovče, izvaja pa jih Cestno podjetje Celje. Križišče naj bi bilo končano do občinskega praznika, ki ga občina Braslovče praznuje tretji teden v septembru. Letos naj bi ga praznovali v Trnavi.	T. T.
Izgradnja telovadnice v teku
Prve julijske dni je končno stekla izgradnja nove telovadnice v Preboldu, ki je tudi največja investicija v prvem štiriletnem obdobju samostojne občine Prebold. Vrednost investicije je okrog 250 milijonov tolarjev. Sredstva zanjo so zagotovljena v letošnjem in drugole-
tnem proračunu občine, nekaj pa je k temu primaknilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Za izvajalca del je bil izbrano podjetje CMC Celje, telovadnica pa naj bi bila dokončana in predana namenu prihodnje leto v juniju, ko občina praznuje svoj občinski praznik.	D. N.
Jože Žnidarič daroval kri 124-krat
Območna organizacija Rdečega križa Žalec ter občinska organizacija z Vranskega sta v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravili krvodajalsko akcijo za Bolnico Celje. K odvzemu krvi je prišlo 122 krvodajalcev, kar je, po besedah predsednice Občinske
organizacije RK Vransko Vande Druškovič, za poletne mesece veliko.
Med udeleženci akcije je bil tudi Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vranskem, ki je kri daroval že kar 124-krat, kar je prava redkost. Žnidaršič je povedal, da bo kri daroval, dokler bo zdrav.	T. T.
Med odvzemom krvi Jožetu Žnidaršiču
Župan občine Prebold skladno z določili 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. Ust RS št. 62/94, 17/97), Odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Prebold (Ur. Ust RS 58/01) ter 12. in 29. člena Statuta občine Prebold (Ur. Ust RS 21/99) objavlja
POGOJE
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE IN VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE V LETU 2002.
I.
V občini Prebold je nameščanje plakatov, transparentov in podobnih objav v času voUlne kampanje dovoljeno na mestih, ki so v ta namen že določena po posameznih vaseh oziroma območjih občine Prebold.
Na teh plakatnih mestih se za potrebe voUlne kampanje brezplačno zagotovi vsem organizatorjem voUlne kampanje osnovno informiranje voUvcev v občini o Usti kandidatov oziroma kandidatu. Število plakatnih mest za osnovno informiranje določi Občina. Mesta za oglaševanje se razdeüjo med poUtične stranke oziroma organizatorje voUlnih kampanj z žrebanjem lokacij.
II.
Organizatorji voUlne kampanje morajo prijavo za dodeUtev plakatnega mesta poslati na Občino Prebold. Na podlagi prispetih prijav bo opravljeno žrebanje plakatnih mest.
Organizatorji voUlne kampanje morajo vse plakate dostaviti v potrditev občinski upravi Občine Prebold. Plakate na rednih plakatnih mestih namešča in odstranjuje upravljalec reklamnih objektov, določen s strani Občine Prebold. Vsi nepotrjeni plakati se odstranijo.
III.
Plakatiranje pod temi pogoji bo mogoče v času trajanja voUlne kampanje. Votiina kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja.
župan
Vinko Debelak, univ. dipl. inž. grad.
Posebna pozornost najmlajšim v občini Braslovče
Občina Braslovče že tretje leto zapovrstjo namenja posebno pozornost novorojenčkom, ki so se v juniju s svojimi starši zbrati v prostorih Občine, kjer jim je župan Duško Goričar podaril bon v vrednosti 30.000 SIT in knjigo. Ob pozdrav-
nem govoru je povedal, da so eno redkih območij, kjer nataUteta raste. In razveseljivo je, da bo nekaj obdarovanih novorojenčkov imelo možnost že v naslednjem letu obiskovati jasti, saj so pričeti z gradnjo novega vrtca.	M. Šoštaršič
Župan Vinko Debelak je letos najvišje občinsko priznanje izročil Ivanu Žagarju.
V kulturnem programu so nastopiti člani preboldske Svobode in kulturnega društva Šešče, med gosti pa sta bila tudi oba poslanca iz Savinjske doline, Franc Lenko in Franc Sušnik. O opravljenem delu v štiriletnem mandatu in nalogah, ki so pred občino v prihodnje, je govoril župan Vinko Debelak.
Najprej je poudaril, da je občina Prebold upravičila svoj obstoj, saj je bilo v prvih štirih letih njene samostojnosti veliko opravljenega. Tik pred sprejemom je predlog dolgo-
urejeni tako imenovani ekološki otoki. Precejšnjo skrb namenja tudi mladim, zaradi zelo slabega gospodarskega položaja in krize v tekstilni industriji pa se ukvarja tudi z mnogimi socialnimi stiskami občanov.
Na slavnostni seji so bila podeljena tudi letošnja občinska odličja. Zlati grb je prejel Ivan Žagar, nekdanji direktor TT Prebold, in sicer za svojo aktivnost na vseh področjih, zlasti pri oživljanju kulture v Šeščah. Srebrni grb je za pomembnejše dosežke v daljšem obdobju, v zadnjih
v občini Darku Naraglavu ter dolgoletni knjižničarki Pavli Mlakar. Listine občine so prejeti: Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas, Bernard Tratnik, Anica Skok, Fanika Raček in Milan Posavec. Posebno priznanje za zasluge pri ponovni ustanovitvi občine je prejel Alojz Cilenšek. K. R, foto: D. N.
Občina je upravičila svoj obstoj
Konec junija je praznovala tudi občina Prebold. Ob občinskem prazniku so pripravili več prireditev, med drugim so odprli obnovljen Dom godbenikov, pričeli z gradnjo telovadnice, v Latkovi vasi pa ob 100-letnici društva odprli razširjen gasilski dom. Prav tako so v zadružnem domu odprli prenovljeno kinodvorano, ki jo ima v dolgoročnem najemu Občina. Uradno so jo odprli s slavnostno sejo občinskega sveta.
ročnega prostorskega plana, ki je v bistvu temeljni razvojni plan. Občina ima sprejet načrt varstva okolja -Lokalno agendo, ta čas pa poteka ena največjih investicij doslej - gradnja telovadnice. Sledila bo ureditev knjižnice, ki je sedaj v začasnih prostorih nekdanje lekarne. Veliko težav je z gradnjo kanalizacije, ki naj bi jo najprej pričeti v Dolenji vasi, gradnjo pa bo prevzel koncesionar. Med drugim so v tem obdobju preplastiti 26 kilometrov cest. Občina ureja tudi center za ločeno zbiranje odpadkov, na vsem njenem območju pa so že
letih predvsem v društvu upokojencev, prejel Ivan Stepišnik. Bronaste grbe pa je župan izročil dolgoletni vodji preboldskega vrtca Mariji Jager, soustanovitelju jamarskega kluba Črni galeb in kronistu dogajanj
OBČINA BRASLOVČE
Župan občine Braslovče skladno z določiti 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS št. 62/94,17/97) in 30. člena statuta občine Braslovče (Ur. list RS št. 37/99, 55/2000) objavlja
POGOJE
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST.
I.
V občini Braslovče je nameščanje plakatov, transparentov in podobnih objav v času volilne kampanje dovoljeno na mestih, ki so v ta namen že določena po posameznih krajevnih odborih občine.
Na teh plakatnih mestih se brezplačno zagotovi vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočiti vsaj osnovno informiranje volivcev v občini o tisti kandidatov oziroma kandidatu.
II.
Dodatna plakatna mesta bodo razporejena na lokacijah, ki jih bodo določili posamezni krajevni odbori: Braslovče, Gomilsko, Trnava in Letuš.
Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča oziroma objekta. Cena plakatiranja za dodatna plakatna mesta zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov ter jo določi krajevni odbor.
Organizatorji morajo vloge z navedbo števila in vrste plakatnih mest poslati na sedež posameznega krajevnega odbora.
III.
Plakatiranje pod temi pogoji bo mogoče v času trajanja volilne kampanje (po 2. členu zakona o volilni kampanji se volilna kampanja lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja) po rokovniku volilnih opravil za lokalne in predsedniške volitve v letu 2002.
Župan Dušan Goričar
Občine
avgust 2002
Ob predstavitvi TlC-a so zaplesali mladi folkloristi iz Sv. Lovrenca.
TIC tudi v Preboldu
1. julija je tudi v občini Prebold začel delovati Turistič-no-informacijski center, v sklopu katerega je nekdaj turistično zelo poznan kraj pod Žvajgo, ki je po zaprtju hotela močno stagniral, zaoral novo brazdo v turizmu.
Turistično-informacijski center ima sedež v preboldski graščini, zraven muzeja oziroma zgodovinske zbirke Prebold skozi čas. V TlC-u lahko tujci in drugi obiskovalci kraja dobijo vse informacije, prospekte in drugo gradivo o turističnih zanimivostih Prebolda in Savinjske doline. Poleg tega si lahko ogledajo zgodovinsko zbirko, ki jim na prijeten način predstavi življenje in delo ljudi
teh krajev v preteklosti. Sicer pa se v TIC-u trudijo popestriti dan tudi s kakšno prireditvijo. Konec minulega meseca so ob predstavitvi centra pripravili bolšji sejem in kulturno prireditev, na kateri so nastopih mladi folkloristi iz Sv. Lovrenca pri Preboldu in brata Cigler.
Seveda pa ob tem ni manjkalo raznih sladkih dobrot, osvežilnih pijač in marsikakšna igrača ali drug predmet je to popoldne zamenjal svojega lastnika. Kot so povedali, naj bi v prihodnje pripravili še kakšno prireditev, saj je grajsko dvorišče pravi ambient za tovrstne dogodke. Nenazadnje je pred 30 in več leti že služil tovrstnim namenom.
D. N.
Nove pridobitve v polzelskem vrtcu
Ob nastanku nove občine Polzela je vrtec postal enota šole, vzgojno-izobraževalno delo pa poteka usklajeno ob skupnem planiranju s šolo, tako da teče rdeča nit od naj-nežnejšega otroštva do konca osnovnošolskega izobraževanja.
V štirih letih skupnega delovanja je šola izpeljala prvo in tretjo triado devedetke, vrtec pa dvoletno kuriku-lamo prenovo. V obeh institucijah poteka ekološki in plesni program, zgodnje učenje tujega jezika, vzgoja za odličnost in številni projekti v povezavi z Zavodom za šolstvo in šport Republike Slovenije. V vrtcu so zaživeli tudi krožki za kakovost, ki so posebnost OŠ Polzela od leta 1992, vrtec pa je že vključen tudi v nacionalni projekt Učeči se vrtec v orga-
nizaciji Šole za ravnatelje, ki bo prinesel novo kvaliteto vzgojnega dela.
Vsa leta je posvečena velika skrb urejanju prostorov vrtca in okolice. Stavba je stara skoraj tri desetletja in je potrebna celovite prenove. Vsako leto obnovijo del prostorov in zamenjajo staro opremo. Letos je bil obnovljen parket v štirih igralnicah, garderobi in večnamenskemu prostoru. Prostore so tudi prepleskali, zamenjavo dotrajanega pohištva pa so prenesli v naslednje proračunsko obdobje. Občina Polzela je kupila otrokom vrtca igrala v vrednosti 725.000,00 SIT, postavljena pa je tudi pravljična utica za igrače in orodje, ki jo je postavila Meggle, d.o.o., iz večinoma sponzorskih sredstev. Vrednost vseh del, vključno s sponzorstvom, znaša 2.800.000,00 SIT. Ravnateljica Marinka Marovt
V Taboru dve gradbišči
V občini Tabor imajo že nekaj časa dve gradbišči. Urejajo že dolgo načrtovani Šentjurski klanec v središču Tabora, gradijo pa tudi poslovno stavbo, v kateri bodo imeli svoje prostore občinska uprava, občinska knjižnica, Pošta Slovenije, občinski štab CZ in še kdo.
Dela na klancu so precej zahtevna, saj bodo pod cestiščem in pločnikom speljani vsi komunalni in drugi vodi (ločen sistem fekalnih in meteornih vod, vodovod, telefonski in TV kabel in elektrika, vključno s kablom za javno razsvetljavo). Vrednost investicije znaša preko 30 milijonov. Sredstva so delno prihranjena iz prejšnjih let, kanalizacija pa se financira iz sredstev komunalne takse. Čeprav gre za cestišče, ki po kategorizaciji spada pod državno okrilje, ni
država ničesar prispevala. Kot je dejala županja Vida Slakan, je ob dejstvu, da gre za državno cesto, to bolj slabost kot prednost, saj so morah dati vse projekte v revizijo na repubhško direkcijo za ceste, kar jim je pobralo precej časa in tudi denarja.
Druga investicija je “težja” za dobrih 40 milijonov. Sredstva zanjo bodo zagotovili iz občinskega proračuna (letošnjega, namenskih prihrankov minulih let, iz proračuna za prihodnje leto), bančnega kredita in s kupnino Pošte Slovenije, ki bo tako postala tudi etažni lastnik zgradbe. Izvajalec del poslovnega objekta je celjski Ingrad, samo cestišče in pločnik pa ureja cestno podjetje CMC Celje ter več drugih podjetij, ki so v cestišče položili komunalne in druge vode.
D. Naraglav
Dela pri urejanju cestišča na Šentjurskem klancu
Znani dobitniki priznanj
Svetniki občine Polzela so še pred poletnimi dopusti na seji obravnavali tudi predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za letošnje dobitnike občinskih priznanj, ki bodo podeljena na svečani seji občinskega sveta v petek, 27. septembra, ob 18.
uri v prostorih polzelske osnovne šole.
Zlato plaketo občine bodo po sklepu svetnikov prejeh Lado Košec, Ladislava Zupanc in Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline. Grb občine bo prejel Slavko Lenič, priznanje častni občan pa letos ne bo podeljeno.	T. T.
Novi prostori polzelske Karitas
Med govorom podžupana in malteškega viteza Stanka Novaka
V okviru Malteških dni so med drugim v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravili nastop mladih domačih organistov in pritrkovalcev, odprli pa so tudi nove prostore župnijske Karitas in, slovenske malteške pomoči.
Župnijska Karitas na Polzeli uspešno deluje že vrsto let. Njena dejavnost se je močno razširila in dosedanji prostori pod novo cerkvijo so poštah pretesni, zato so dobili v uporabo prostore opuščenih trgovin v gospodarskem poslopju starega župnišča, ki so jih člani župnijske
Karitas ob sodelovanju nastajajoče slovenske malteške pomoči obnovili in delno opremili. Blagoslov novih prostorov je opravil direktor škofijske Karitas iz Maribora Branko Maček, o pomenu karitasove dejavnosti pa so govorih domači župnik in dekan Jože Kovačec, predsednik župnijske Karitas Blaž Jelen ter v imenu nastajajoče slovenske malteške pomoči in občine Polzela podžupan in malteški vitez Stanko Novak. V kulturnem programu sta nastopih skupina Veritas iz Petrovč in domača vokalna skupina Margareta.
T. Tavčar
Več informacijskih pisarn
Poleti je bila izjemna gneča na Upravni enoti Žalec, zlasti zaradi urejanja novih potnih listov in osebnih izkaznic. Upravna enota je sicer dodatno zaposlila ljudi pri sprejemanju vlog za osebne dokumente, organizirala je tudi dve delovni soboti, vloge pa je bilo na določen dan mogoče oddati tudi na sedežih občin. Odziv občanov je bi takrat zelo dober, kar je še razlog več za odprtje novih informacijskih pisarn. Doslej namreč deluje samo na Vranskem.
Načelnik upravne enote Marjan Žohar je v juhju skupaj z županjo in župani ministru za notranje zadeve dr. Radu Bohincu poslal pobude za odprtje informacijskih enot na Polzeh (več kot 5000 občanov), v Preboldu (skoraj 5000 občanov) in v Taboru (1500 občanov). V pobudi poudarjajo, da je bil odziv občanov zelo pozitiven, ko je upravna enota v sodelovanju z občinami organizirala sprejem vlog za osebne dokumente in registracijo koles z motorji na sedežih občin. Osnovni cilj odprtja informacijskih pisarn je povečati učinkovitost in čim bolj približati delovanje državne uprave občanom.
Tako bi občani večino svojih
zadev, ki niso nujne, urejali v kraju prebivališča. Informacijska pisarna bi v začetku zagotavljala komuniciranje občanov na relaciji stranka -informacijska pisarna - upravna enota za naslednje zadeve: sprejemanje vseh vrst vlog, obrazcev in tiskovin, vključno s plačilom upravne takse, dajanje informacij v zvezi s postopki, ki jih vodi upravna enota, pomoč strankam pri izpolnjevanju vlog, sprejem izpolnjenih vlog in prenos na sedež upravne enote v nadaljnjo obravnavo, vročanje dokumentov, ki jih je izdala upravna enota na vlogo stranke, ter druge splošne zadeve, s katerimi se bodo stranke obračale na informacijsko pisarno in jih bo možno rešiti na sedežu upravne enote.
Po sklepu vlade država za delo informacijskih pisarn zagotavlja ustrezno usposobljene kadre, lokalna skupnost pa materialne pogoje. Informacijske pisarne morajo biti povezane s Centrom vlade za informatiko preko informacijskega sistema Upravne enote Žalec. Za poslovanje morajo tako občine zagotoviti primeren elektronsko varovan prostor z osnovno pisarniško in potrebno računalniško opremo, s čimer se vse omenjene občine strinjajo in nestrpno čakajo odgovor ministra. K. R.
Za kanalizacijo 1100 EIJROV
Vsi občani v občini Polzela, ki se bodo v prihodnje priključili na kanalizacijsko omrežje, bodo morah pri izgradnji primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja plačah delež v višini 1100 EUROV. Vsi uporabniki, ki so že priključeni na obstoječo kana-
lizacijsko omrežje, so prav tako dolžni pred uradno priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje poravnati delež sofinanciranja. Plačevanje je lahko obročno. Takšen sklep so sprejeli polzelski svetniki na zadnji seji občinskega sveta.	T. T.
Župan občine Polzela skladno z določili 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni hst RS, št. 62/94, 17/97) ter 13. in 30. člena Statuta občine Polzela (Uradni hst RS, št. 34/99) objavlja
POGOJE
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2002 IN VOLITVE ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE 2002.
I.
V občini Polzela je nameščanje plakatov, transparentov in podobnih objav v času volilne kampanje dovoljeno na mestih, ki so v ta namen že določena po posameznih mestih na območju občine Polzela.
Na teh plakatnih mestih se brezplačno zagotovi vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje vohvcev v občini o hsti kandidatov oziroma kandidatu.
II.
Dodatna plakatna mesta bodo razporejena na lokacijah, ki jih bo določila Občina Polzela.
Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča oziroma objekta.
Cena plakatiranja za dodatna plakatna mesta zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov in jo določi Občina Polzela.
Organizatorji volilne kampanje morajo vloge z navedbo števila in vrste plakatnih mest poslati na sedež občine Polzela.
III.
Plakatiranje pod temi pogoji bo mogoče v času trajanja vohlne kampanje. Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja.
ŽUPAN
Ljubo Žnidar, inž. grad.
avgust 2002
Po DOLINI
S svečane povorke skozi trg Vransko
Dan gasilca na Vranskem
Dan gasilca Gasilske zveze Žalec so gasilci petih spodnje-savinjskih občin letos praznovali na Vranskem. V povorki skozi trg je sodelovalo okoli 500 gasilcev, prikazana pa je bila tudi najmodernejša gasilska oprema, ki jo imajo društva te zveze.
Osrednji govor je imel predsednik GZ Žalec Franci Skok, v imenu občine Vransko je gasilce pozdravil
župan Franci Sušnik, v imenu poveljstva GZ Slovenije Franci Naraks, Dani Granda pa v imenu domačega PGD. Sledila je podelitev spominskih plaket GZ Slovenije, ki so jih prejeli: David in Edvard Krk, Zvone Kotnik in Janez Šalej. Plakate GZ Žalec sta prejela: ZŠAM Savinjska dolina in Janez Šalej, priznanja GZ Žalec 3- stopnje je prejelo 16 gasilk in gasilcev, priznanja 1. stopnje pa Marjan Knez.	T. Tavčar
Gasilci veterani v Matkah
Prostovoljno gasilsko društvo Matke je 20. julija v Matkah organiziralo tradicionalno meddruštveno gasilsko tekmovanje veteranov, ki je eno od petih v Sloveniji in šteje tudi za točkovanje v pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije. Istočasno je potekalo občinsko gasilsko tekmovanje GZ Prebold.
Meddruštvenega tekmovanja se je udeležilo 42 ekip iz vse Slovenije, od
tega 29 ekip veteranov in 13 ekip veterank. Pri veteranih je zmagalo PGD Matke pred PGD Šinkov tum in PGD Mojstrana, pri veterankah pa so slavile članice PGD Polje pred PGD Mengeš in PGD Šinkov turn.
Občinskega tekmovanja pa se je udeležilo 5 ekip, in sicer iz Matk, Sv. Lovrenca, Latkove vasi, Kaplje vasi in Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Prvo mesto je zasedlo PGD Matke, drugo PGD Sv. Lovrenc, tretje pa PGD Kaplja vas.	M. G.
Zvone Reberšek, predsednik PGD Latkova vas, med prerezom otvoritvenega traku
Obnovljen dom ob 100-letnici
Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas je bilo letos zagotovo med najdelavnejšimi društvi v Savinjski dolini, saj
so se lotili in tudi dokončali rekonstrukcijo gasilskega doma, ki so ga predali namenu ob zaključku praznovanja
Za polzelske gasilce novo vozilo
Polzelski gasilci so svečano predali namenu svoje novo kombinirano vozilo MM 14-224 s pogonom na vsa štiri kolesa, z vgrajeno opremo za lažje in hitrejše posredovanje v požarnih intervencijah, vredno 35 milijonov tolarjev. Na slovesnosti, ki so se je udeležbi številni gasilci, predstavniki GZ Žalec in občani, je zbranim spregovoril polzelski župan Ljubo Žnidar in pohvalil prizadevnost gasilcev in razumevanje občanov za njihove potrebe.
V imenu predsedstva GZ Slovenije in GZ Žalec je govoril Franci Naraks. Predsednik PGD Polzela Ivi Kotnik se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri nabavi vozila, s katerim se zaključujejo investicije v tehniko, ki so bile predvidene s štiriletnim planom PGD
Polzela in občinskega poveljstva Polzela. Pred gasilci so že novi izzivi, saj bodo čez dve leti praznovali 100-letnico.
Tudi Vlado Košec, predsednik občinskega poveljstva, se je zahvalil lokalni skupnosti, saj brez njene pomoči novega vozila ne bi bilo. Ključe vozila je poveljniku polzelskih gasilcev Sandiju Kolerju izročil župan Ljubo Žnidar, ta pa šoferju Alojzu Rojšku. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil dekan Jože Kovačec, in podelitev spominskih plaket donatorjem in botrom. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor KUD Polzela.
Pripravili so tudi gasilsko tekmovanje za pokal Polzele, na katerem je nastopilo 10 moških in 4 ženske desetine. Najuspešnejši sta bili tako pri moških kot ženskih desetinah desetini iz PGD Andraž. T. Tavčar
Župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je tudi gasilec, izroča ključe novega vozila poveljniku Sandiju Kolerju,
Konjeniki imajo svoj prapor
S slovesnosti ob razvitju prapora
Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega je bilo ustanovljeno leta 199$. Že ves ta čas so želeli pridobiti društveni prapor, kar jim je s pomočjo sponzorjev, požrtvovalnih članov in občin Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec tudi uspelo. Na praporu so upodobljeni grbi vseh šestih občin, razvili pa so ga v okviru 4. tradicionalne konjeniške prireditve v Trnavi.
Gost prireditve je bil minister za promet in zveze Jakob Presečnik, ki je prapor predal predsedniku KD Mustang Milanu Košenini. Po razvitju prapora so trakove obesili vsi darovalci, v nadaljevanju pa so pripravili
spretnostno vožnjo dvovpreg, ki šteje za pokal Slovenije. Nastopilo je 12 konjenikov, zmagal pa je Brane Lešar s sovoznikom Andrejem Piškom iz Konjerejskega društva Celje pred Antonom Puncerjem s sovoznikom Petrom Puncerjem iz Konjeniškega društva Zgornja Savinjska dolina in Bogdanom Renerjem in sovoznikom Mitjem Mohoričem iz Lipice.
Pripravili so tudi tekmovanje v spretnostnem jahanju, kjer je nastopilo 13 mladih jahačev. Zmagala je Monika Zupanc, druga je bila Suzana Rožič in tretja Katja Plešnik. Tekma je potekala pod nadzorom postavljal-ca parkurja Silva Lenka in glavnega sodnika Ervina Časa.
T. T.
občine Prebold konec meseca junija, ko so praznovali tudi 100-letnico društva.
Ob tej priložnosti so pripravili slovesno proslavo s parado gasilcev in gasilske tehnike ter podelitvijo gasilskih priznanj. Otvoritveni trak je slovesno prerezal predsednik gasilske-
ga društva Zvone Reberšek, blagoslov pa je opravil naslovni škof prof. dr. Vekoslav Grmič.
Dom sedaj dobro služi svojemu namenu, hkrati pa je v ponos gasilcem in ostalim vaščanom, ki so se z ureditvijo doma dobili tudi urejeno središče vasi.	D. N.
Boris Kupec, predstavnik občine Prebold, med razvitjem prapora
Novi prapor za PGD Šešče
Prostovoljno gasilsko društvo Šešče sodi med nadvse dejavna gasilska društva. Poleg doseganja najvišjih rezultatov na tekmovanjih se lahko pohvalijo tudi z lepo urejenim gasilskim domom, sodobno gasilsko tehniko, novim avtomobilom in od nedavnega tudi z novim gasilskim praporom, ki je zamenjal 27 let star prapor.
Na slovesnosti ob razvitju prapora so se v Šeščah zbrali predstavniki vseh gasilskih društev GZ Prebold s predsednikom in poveljnikom GZ Prebold Jožetom Vebrom in Brankom Verkom. Posebno vzdušje je k slovesnemu trenutku prispevala pihalna godba TT Prebold.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Janko Goropevšek in se vsem zahvalil za prispevke, ki so jih dah z nakupom žebljička ah trakov. Prapor, ki ima na drogu 94 zla-
tih žebljičkov, je razvil predstavnik občine Prebold Boris Kupec in ga nato izročil predsedniku društva. Ta ga je po zaobljubi izročil praporščaku. Na prapor so pripeli še 12 trakov. Blagoslov prapora je opravil preboldski župnik Franc Serec. V nadaljevanju slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik GZ Prebold Jože Veber, ki je izrekel vso pohvalo društvu, nato pa podelil letošnja priznanja, odlikovanja in preimenovanja v čin GZ Slovenije in GZ Prebold. Predsedstvo GZ Slovenije je najvišje priznanje podehlo Antonu Farčniku, ki ga je povišalo v čin Višji gasilski častnik 2. stopnje, gasilsko plamenico 3. stopnje pa je prejel Uroš Herodež. Priznanja GZ Prebold so prejeh: Brane Derča, Slava Marčinko in Bojan Rogelj. Dolgoletnemu praporščaku društva Martinu Dravcu so gasilci podelili miniaturno zastavico društva.
D. N.
Gasilski muzej v Gotovljah
V okviru praznika Krajevne skupnosti Gotovlje je Prostovoljno gasilsko društvo Gotovlje odprlo gasilski muzej. Na slovesnosti ob odprtju je o novi pridobitvi govoril predsednik PGD Gotovlje Edo Kugler. Poudaril je, da so opremo, ki so jo gasilci uporabljali v preteklosti, našh na podstrešju gasilskega doma in v marsikateri hiši krajanov. Da bi si lahko
to opremo ogledah tudi drugi, so se odločih, da jo uredijo in razstavijo v muzeju. V urejanje gasilskega muzeja so gasilci vložili vehko prostovoljnega dela. V nadaljevanju so spregovorili žalski župan Lojze Posedel, poveljnik GZ Žalec Franci Naraks in predsednik KS Gotovlje Ivan Jošt, muzej pa je s prerezom traku predal namenu Ivan Bizjak. T. Tavčar
V muzeju se bohoti prva štirikotna brizgalna, ki so jo gotoveljski gasilci nabavili leta 1904. Ob njej stojita predsednik PGD Gotovlje Edo Kugler in Ivan Bizjak.
Walker marini, s.p. /£, Avt^
Vransko 18/b
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah.
Po DOLINI
avgust 2002
Oporečna podtalnica
Jakob Mam prejema Plaketo tovarištva iz rok predsednika združenja Iva Serdonerja.
Skoraj pol stoletja skrbi za mlade voznike
Bavarski hmeljarji obiskali Savinjsko
Zdravstveni inšpektorat -območna enota Celje je 23. julija obvestil Občino Prebold, da podatlnica v dolini Bolske na območju Dolenje vasi ni primerna za uživanje in ne za kakršno koli uporabo pri pripravi živil. Inšpektorat je odsvetoval celo uporabo te vode pri zalivanju povrtnin. Gre seveda za podtalnico iz doma narejenih vodnjakov, saj črpališč pitne vode za javni vodovod na tem območju ni.
Inšpektorat je ukrepal na osnovi obvestila Agencije RS za okolje, ki jih je dan pred tem obvestila, da so v okviru izvajanja monitoringa podtalnic v vodnjaku v Dolenji vasi ugotovili visoko vsebnost atrazina, metola-
V Parižljah je regijski odbor Slovenske ljudske stranke Spodnje Savinjske doline pripravil srečanje s prometnim ministrom Jakobom Presečnikom. Pogovor je vodil predsednik odbora Marjan Sever.
Udeleženci so ministra seznanili s potrebami na področju prometa v tem delu Savinjske dobne. Posebno kritični so bili do cestnih prehodov preko železnice, ki so na Polžek zelo slabo varovani. Poleg tega so govori-
Na parcelah kmetije Pišek v Medlogu pri Celju je potekalo 28. tekmovanje oračev celjske regije. Tekmovali so v oranju na strnišču s plugi in obračalnimi plugi. Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip oziroma 24 posameznikov z območja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
S plugom krajnikom je zmagal Anton Spital, drugi je bil njegov sin Toni, tretji pa Jani Dvorjal, vsi iz Strojnega krožka Šaleška dobna. Z
klora in tudi propazina, simazina ter metabobtov atrazina. Vzorci so bib odvzeti 11. junija in 18. julija. V vzorcu iz jubja je bila vsebnost naštetih pesticidov vebko nižja kot ob zajemu v juniju, vendar so bile koncentracije še vedno izjemno visoke. Inšpektorat je Občino Prebold zadolžil, da o tem na krajevno običajen način obvesti vse možne uporabnike podtalnice.
Vzroke za onesnaženje pristojne inšpekcije še raziskujejo, nove anati-ze naj bi bile znane vsak čas, do takrat pa po besedah pomočnice glavne zdravstvene inšpektorice oziroma vodje celjske enote Ivanke Thrnšek prepoved o uporabi podtalnice v Dolenji vasi še vedno velja.
K. R.
b o ogroženosti mostu čez Savinjo med Polzelo in Parižljami zaradi podrtega jezu tik pod mostom, zaradi česar grozijo še druge nevarnosti, posebej odnašanje nabrežine, s čimer lahko nastane nepopravljiva škoda. Minister je obljubil, da bodo zadevo proučiti in če se bo izkazalo potrebno, bodo zahtevati tudi izgradnjo jezu. Znano je, da so desni breg od mostu navzdol že urediti s škarpa-mi, medtem ko levi še vedno čaka ureditev.	T. Tavčar
obračalnim plugom je zmagal Anton Grobelnik iz KZ Petrovče, drugi je bil Jože Verdel iz Zavrha pri Galiciji, tretji pa Jože Kresnik iz KZ Celje. Ekipno je prvo mesto pri plugu krajniku pripadlo ekipi Strojnega krožka Šaleška dobna (Anton in Toni Spital), pri obračalnih plugih pa sta ekipno zmagala Ivan Vengust iz Dobriše vasi in Jože Verdel iz Zavrha pri Galiciji. Na državnem tekmovanju oračev, ki bo v času Radgonskega sejma, bosta celjsko regijo zastopala Anton Spital in Anton Grobelnik.	T. Tavčar
Člani in drugi gostje ZŠAM Savinjska dolina so tudi letos stanovski praznik praznovali na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Slovesnost so pričeli s parado oldtimerjev, nato pa je nekaj pesmi zapel moški pevski zbor združenja pod vodstvom Mije Novak. O prazniku je spregovoril predsednik združenja Ivo Serdoner, ki je med drugim dejal, da bo ZŠAM Savinjska dolina kmalu praznovalo pol stoletja, letos pa praznujejo 25-letnico avtopoli-gona. Pri tem je posebej poudaril, da je bil to prvi avtopoli-gon v Sloveniji.
“Naša zavest,” je dejal, “nas je že takrat vodila k uporabi sodobnih metod in sredstev pri vzgoji mladih
Vse bliže je čas, ko bomo šli znova na volitve. 10. novembra bomo volili predsednika države, občinske svetnike in župane. Jesen bo torej vroča in zelo politično obarvana. Volilna tekma se je že pričela, s predstavitvijo in nabiranjem volilnih točk so že pričeli tudi predsedniški kandidati. Savinjčane sta na Vranskih poletnih večerih nagovorila Barbara Brezigar in France Arhar, še pred tem pa je Prebold obiskal Zmago Jelinčič Plemeniti. V Preboldu naj bi se predstavili vsi predsedniški kandidati.
Svoj nastop, sicer žal pred maloštevilno pubbko, je imel v avti preboldske kinodvorane. Tako kot vedno je bil povsem brez dlake na jeziku. Okrcal je pravzaprav vse, od Drnovška do Kučana, čeprav je bil do slednjega bolj prizanesljiv. Za Drnovška je dejal, da ga ima dosti, saj ko dobi tisto, kar žeti, pozabi na vse, kar je prej obljubljal. Po
voznikov in skrbi za prometno varnost. Tudi razdebtev skupne občine Žalec na šest manjših ni vplivala na naše delo. S tako odprtim delom smo postati prepoznavni v širši celjski regiji in tudi v slovenskem prostoru.” V nadaljevanju so podeliti priznanja in odbkovanja. Srebrno značko so prejeti Jože Kreže, Orlando Sardini in Branko Zagoričnik, zlato značko Ivan Gominšek, Janko Štorman, Maksimiljan Bombek, Ivan Čremožnik in Leopold Drča, plaketo tovarištva Anton Basle, Jakob Mam in Zvone Podpečan, plaketo srebrni venec Mija Novak, Rafael Rehar in Vinko Grobelnik, plaketo zlati venec pa Franc Štirn. Posebno priznanje sta prejela SIP Šempeter in župan občine Polzela Ljubo Žnidar.
Jelinčičevem prepričanju Drnovšek še zdaj ne ve, če bo sploh kandidiral, saj si premišlja iz dneva v dan. Če bo kandidiral, bo med njim in Arharjem huda tekma. Zase je dejal, da ve, da nima možnosti zmagati, bo pa v predvolilnih bojih mešal štrene, kolikor bo lahko. Vsekakor ga ni strah, da bi ga zaradi prevelikih odstotkov glasov ustreliti kot Krambergerja. Sicer pa je v pogovoru z moderatorjem Janezom Vedenikom in na podlagi zastavljenih vprašanj udeležencev srečanja predstavil svoja stališča o poslancih, pogajalcih, državnem svetu, Natu, Srbiji, o denacionalizaciji, meji s Hrvaško, pivovarski vojni, poslanskih mobitelih in kriminalno nizkih plačah delavcev, kar je zanj svinjarija, ki si jo naj na svoja pleča obesi kar premier, in še o marsičem.
Vsekakor je bil Jelinčičev večer svojstvena predstava, ki je bila zaradi njegove retorike prava poživitev poletnega večera in škoda je, da mu ni prisluhnilo več ljudi. D. N.
Pred kratkim so bili na obisku v Sloveniji bavarski kmetje hmeljarji iz okolice Meinburga, ki so vključeni v tamkajšni strojni krožek in ki se vsako leto podajo v eno od dežel, kjer pridelujejo hmelj. V Sloveniji so bili že pred osamosvojitveno vojno. V nekaj dneh so spoznali pretežni del Slovenije, poseben poudarek pa je bil dan Spodnji Savinjski dolini, kjer so vse dni tudi prenočevali.
V Spodnji Savinjski dolini so se počutiti zelo domače, saj so bili sredi hmeljskih nasadov, ki tudi njim dajejo kruh. Program bivanja v Sloveniji je pripravil Milan Veronek, ki je bil pred upokojitvijo zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo. Gostje so si ogledati podjetje Hmezad Exportimport, kjer so jih seznaniti s pride-
Vlada Republike Slovenije je na svoji seji, 26. julija letos, sprejela sklep o preoblikovanju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v Javni zavod Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
S tem je rešen že dlje časa nedorečen status inštituta, ki letos praznuje
Lokalne volitve se počasi približujejo in prva imena kandidatov za župane so že znana. Tudi Izvršni odbor LDS Žalec je na svoji avgustovski seji obravnaval to temo in sklenil, da bo uradni kandidat za župana
lavo hmelja v Savinjski dolini, in si s terase ogledali hmeljske nasade in dolino. Zanimiv je bil obisk tovarne SIP Šempeter, katere stroje uporabljajo tudi v Nemčiji. S sprejemom in z vsem, kar so videli, so bili zelo zadovoljni, z zanimanjem pa so si ogledali še muzej motociklov na Vranskem.
Še posebej dobro razpoloženi so bili na kmetiji hmeljarja in takrat še hmeljarskega starešine Marjana Kupca v Sv. Lovrencu pri Preboldu, ki jih je seznanil s kmetovanjem na svoji kmetiji ter s skrbno obdelanimi hmeljskimi nasadi. Na koncu jih je povabil še na pravo kmečko pojedino z jabolčnikom in ob spremljavi harmonike, ob kateri se je razlegala slovenska narodna pesem. Gostje so zapeli tudi nekaj svojih pesmi in se predati celo plesnim užitkom. Dan so zaključiti na turistični kmetiji v Gotovljah.	D. Naraglav
50-letnico obstoja in ki je že doslej velik delež svoje dejavnosti opravljal za državo oziroma ministrstva. Dosedanji ustanovitelj inštituta - GIZ Hmeljarsko združenje Slovenije je na podlagi sklepa skupščine 31. januarja letos vse ustanoviteljske pravice prenesel na Republiko Slovenijo.
K. R.
občine Žalec Marijan Turičnik.
Marijan Turičnik je po izobrazbi univ. dipl. politolog, predsednik LDS 00 Žalec, svetnik v Občinskem svetu Občine Žalec in predsednik Komisije za statut in poslovnik Občinskega sveta.	K. R.
S tekmovanja z obračalnimi plugi
Zmago Jelinčič in moderator Janez Vedenik
GOSTISCE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. TROBEJ Gornji Grad, tel.: 839 14 50; SLOVAN Vransko, telefaks: 572 54 30.
OBIŠČITE NAS.
Se priporočamo!
IVA
d. o. o.
PRODAJA REZERÌMH DELOV ZA AÌTOMOBILE. KOMBIJE, MOTORJE L\ KOLESA.
A V T O D E L /
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Z ministrom o jezu
Člani Slovenske ljudske stranke in minister Jakob Presečnik
28. tekmovanje oračev
T. Tavčar
Zmago Jelinčič kot predsedniški kandidat
Nemški hmeljarji s svojima spremljevalcema in gostiteljem Marjanom Kupcem ob enem izmed njegovih nasadov hmelja.
Inštitut postal javni zavod
Kandidati za volitve
avgust 2002
Osrednje teme
“Noben hrib ni podarjen”
Predsednik Milan Kučan ob mednarodnem letu gora
Organizacija združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto gora. V njegovo obeležitev se je vključila tudi Slovenija, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik države Milan Kučan, s katerim sem v Ljubljani posnela pogovor in ga v skrajšani obliki povzemam za bralce Utripa.
Gora je pravzaprav simbol prizadevanja za življenje. Gorsko rastlinje je skromno, a žilavo, barve planinskih rož so pretresljivo čiste, viharniki stražijo nove poganjke ob svojih koreninah. Človek potrebuje za vzpon proti vrhu resno pripravo, pogum za napor, tovarištvo soljudi. Na ciljih ga prevzame prešerno veselje. Kaj vam, gospod predsednik, predstavlja gora?
“Gore so lahko nekakšna prispodoba življenja. Človek mora tudi v življenju precej delati, če želi uspeti. Noben hrib ni podarjen, za vsakega je treba garati. Imeti je treba trdno voljo in ko človek osvoji kakšen vrh, kot temu pravimo, si želi osvojiti še višjega. Moja ambicija je bila vedno spoznati hribe s tiste težje strani, ne le s pohodniške, temveč s strani, za katero je potrebno imeti nekaj znanja in predvsem pomoč ljudi, ki so v gorah izkušeni.”
Leto 2002 je generalna skupščina OZN razglasila z namenom, da poveča mednarodno zavest o svetovni pomembnosti gorskih ekosistemov. Usklajevanje vseh aktivnosti je zaupala Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki v Sloveniji deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kakšne aktivnosti izvajajo vladne in nevladne ustanove pri nas ob mednarodnem letu gora?
“Zakaj se je vlada odločila, da je to zahtevno delo naložila kmetijskemu ministrstvu, je seveda drugo vprašanje. Program je narejen, bojim pa se, da je s tem letom oziroma z našim odnosom do njega glede na to, da je Slovenija predvsem hribovska država, to spet ena od zamujenih priložnosti. Da skupnega učinka vseh teh aktivnosti, ki jih ni malo, saj niso samo državne, ampak so tudi mnoge civilne ustanove vključene v to, predvsem Planinska zveza, da skupen učinek ozaveščanja ljudi o pomenu gora za naše življenje, duhovno in materialno ne bo taksen, kot bi to bilo mogoče, kot bi ga slovenske gore tudi zaslužile.”
Mednarodno leto gora je pomemben začetek dolgoročnega procesa za trajnostni razvoj gora, ki je posvečen posebnostim in potrebam gorskih območij. Alpski svet v Sloveniji obsega kar 42 % površine države, v njem pa živi kar 47 % Slovencev. Povprečna nadmorska višina je nekaj nad 600 metrov. Gotovo se vam zdi pomembno, gospod predsednik, da se Slovenija zavzema za razvoj gorskih območij. Kakšna strategija tega razvoja pa je začrtana?
“Strategije pravzaprav še ni. Mislim, da bi za osnovo lahko vzeli projekt ah neko projekcijo življenja v Triglavskem narodnem parku, o čemer je bilo veliko razprav. Tu so pač zelo različni interesi. Gotovo je, da ni mogoče varovati narave in tudi ne Triglavskega narodnega parka na način, ki bi onemogočil življenje ljudi na meji tega parka in ponekod tudi v samem območju parka. Potreben je nek pameten kompromis med potrebo po varovanju gora in po omogočanju življenja in tudi gospodarskega izkoriščanja tega območja. Vprašanje je, kaj na koncu prevlada. Treba je računati z razmerjem političnih sil in političnih inte-
resov, ki se dostikrat skrivajo za interesi in zahtevami ljudi. Ah bo prevladal nacionalni interes po varovanju posameznih območij, ki so posebnega pomena za slovensko pokrajino in za življenje v prihodnje, ah pa bodo prevladah parcialni posamični skupinski interesi in izsiljevanja, da se predstavijo kot interes države oziroma kot nacionalni interes? Mislim, da je v Triglavskem narodnem parku sedaj doseženo neko pravo ravnovesje med temi interesi in da bi tudi drugod, npr. v Kamniških Alpah, vključno z Logarsko dolino, na kra-škem svetu, morda na Pohorju, lahko z ustreznimi dopolnitvami in spremembami, ki bi upoštevale specifičnosti teh delov Slovenije, šli na podoben način varovanja. Ne rečem, da tega ni. To bi bilo nepošteno. Gotovo pa dolgoročno ni mogoče povsem zanesljivo trditi, da vsa ta prizadevanja vodijo k istemu cilju.”
Gospodarska funkcija slovenskega visokogorskega prostora se je močno spremenila. V zadnjih desetletjih je kmetijska raba tal močno upadla, izrazita sta procesa propadanja kulturne krajine in zaraščanje. Kakšne so po vašem mnenju možnosti za kakovostno življenje ljudi v gorskih območjih? So lahko oblikovanje zavesti in posredovanje znanja o gorskih ekosistemih glavni cilji za ohranitev in trajnostni razvoj virov v gorskih predelih?
“Tisti, ki določajo državno politiko, seveda morajo poznati vse te elemente, o katerih govorite. Človeku, ki tam živi in si tam zagotavlja svojo eksistenco, seveda ni potrebno vedeti vsega o varovanju ekosistemov. Ima prvinski odnos in dostikrat z njim bolj varuje to okolje, kot ga neka politično posredovana strokovna misel. Spomnimo se deset, enajst let nazaj na usodo takratnega gozdarskega zakona in vseh škod, ki
jih je njegova ne ravno najbolj strokovna ah pa tudi ne najbolj odgovorna uporaba prinesla. Tudi nam, ki danes živimo, ni ta svet dan zato, da ga do konca izkoristimo in uničimo,
ampak da skrbimo predvsem zato, da ga bomo čim manj poškodovanega prepustih svojim naslednikom. In če bi to bila osnovna filozofija, potem so mnogi praktični odgovori na dlani.”
Tudi mednarodna zveza planinskih organizacij (UIAA) je akcijo sprejela za svojo, saj se zaveda, da lahko več kot dva in pol milijona članov planinskih organizacij z vseh celin pomembno prispeva k uresničevanju ciljev. Planinstvo, ki vključuje alpinizem, turno smučanje, športno plezanje, koče in poti, gorsko vodništvo, odprave in gorsko reševanje, je opredeljeno kot splet rekreacijskih, športnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dejavnosti. Je po vašem mnenju planinstvo kot športna in rekreacijska dejavnost pomembna za ohranjanje kulturnega in etičnega odnosa ljudi do narave, je eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja?
“Vse, kar ste našteli, da je
pomembno za mednarodno planinsko organizacijo, seveda velja in velja tudi za Planinsko zvezo Slovenije. Navsezadnje nima samo turistično-športno-rekreativnih in varstvenih
dimenzij, ampak je imela in ima tudi danes zelo pomembno nacionalno patriotsko vlogo. Navsezadnje je nastala v času najhujših bitk za to, čigave bodo slovenske gore in čigava imena bodo slovenski vrhovi nosili. In tu se seveda ne da odmisliti tistih, ki so ustanavljali Planinsko zvezo oziroma prvo slovensko planinsko društvo in skrbeh, da je to preraslo v eno najbolj množičnih organizacij. Upam, da bo takšna ostala. Zdi se mi nepogrešljiva. Če razmišljam o kvaliteti življenja Slovencev, bi glede na to, kaj vse je opravila in opravlja in kar si je pravzaprav sama naložila, da bo opravljala tudi v prihodnje, morala biti deležna veliko več državne pomoči, kot jo dobiva. Nasprotno mislim, da ponekod zahaja celo v težave.”
Planinska zveza Slovenije je z več kot 74.000 člani in 231 planinskimi društvi ena najbolj množičnih in najstarejših civil-nodružbenih organizacij v Sloveniji. Kako pa sta naše planinstvo in alpinizem pomembna za identifikacijo Slovencev
v svetu?
“Gotovo sta zelo pomembna, saj Slovenci veljamo za alpinistično zelo uspešen narod. Navsezadnje so skoraj vse najtežje smeri ne samo v Alpah, ampak tudi v Andih in seveda v Himalaji preplezali tudi slovenski alpinisti in slovenske naveze. Mishm, da so tudi vse najzahtevnejše smeri v slovenskih hribih preplezali domači plezalci. Pojavljajo se vedno novi slovenski plezalci. Čeprav gledam nekako z nekim idealizmom in nostalgijo na čase nazaj, ko se je plezalo klasično. Sedaj je čedalje več individualnega ekstremnega plezanja. Mogoče se bo vrnil čas klasičnih navez. Ravno zaradi vloge, ki jo opravlja slovensko planinstvo, znotraj katerega se je rodil alpinizem, jo vidimo tako visoko v svetovnem merilu, kot je. Zakaj je Planinski zvezi potrebno kot civil-nodružbenemu gibanju in nestrankarski organizaciji postavljati ob bok strankarska planinska združenja oz. strankarske planinske organizacije? To odnosu Slovencev do planinstva gotovo ne koristi. Če je namen združevanja zgolj političen, potem je mesto za to v političnih organizacijah in ne v podvajanju civilnih organizacij.”
Kje vse ste se že potepali po gorah in kaj vasje najbolj prevzelo, saj vemo, da ste ljubitelj gora?
“Vezan sem predvsem na slovenske gore, ker se teh deset let nisem imel možnosti brez komplikacij potepati po tujih gorah. V Sloveniji mishm, da ni vrha, na katerem nisem stal, ki bi pač v naših predstavah živel kot vrh, saj je veliko vrhov, ki se nanje nikoh ne pride. Na vsako goro hodim na razhčne načine.”
Človek je po naravi naravnan na preseganje samega sebe, na življenje za nekoga in za nekaj. Sreča, samo-uresničitev, samospoštovanje, samozavest so v resnici le stranski učinki odkrivanja in opravljanja smiselnih nalog v stvarnosti. Vse to sem predsedniku zaželela na koncu pogovora in naj mu bo planinarjenje pot, po kateri bo udejanjal vrednote v svojem življenju.	Magda Šalamon
Predsednik Milan Kučan ob Magdi Šalamon in Dejan Herodež
'Turizem na podeželju
Turizem je gospodarska panoga, od katere na svetu živi mnogo ljudi. Tudi v naši deželici, polni naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti, se tega zavedamo. Na majhnem prostoru lahko v enem dnevu doživimo glasbo morskih valov, svež zrak v gorskih dolinah, prijetno kopanje v enih od številnih termalnih voda, pogled na čudovita prostrana polja prekmurskih ravnic in haloških vinskih goric in še marsikaj. Vse to dopolnjuje znana slovenska gostoljubnost in pestra kulinarična in druga ponudba naših gostiln, gostišč, hotelov in v zadnjih nekaj letih tudi ponudba podeželja, ki se vse bolj vključuje v turistično gospodarstvo in postaja pomemben promotor slovenskega turizma.
Dober dokaz tega je bilo letošnje posvetovanje turističnih društev s podeželja, ki tradicionalno poteka v Savinjski dolini v Žalcu. Nosilec posveta je Turistična zveza Slovenije, organizacijo pa ima v rokah Turistična zveza Spodnje Savinjske dohne ob sodelovanju z ostalimi turističnimi subjekti. Na letošnjem
posvetu je bil glavni poudarek dan trženju turističnih paketov. O svojih izkušnjah so spregovorili predstavniki Ihrističnih društev iz Rečice ob Savinji, Šentruperta na Dolenjskem, Semiča, Tržišča, Moščancev in drugi.
O trženju turističnih paketov v Savinjski dolini in še posebno na področju KS Gomilsko je zbranim spregovorila Božena Kosu, predsednica TD Gomilsko in nova predsednica Turistične zveze Spodnje Savinjske dohne.
Po posvetu so se udeleženci odpeljali na ogled nekaterih znamenitosti v občini Polzela, dan pa so zaključili na Gori Oljki, od koder je čudovit pogled na Savinjsko dolino, kar jim je bilo zaradi dežja in megle tokrat onemogočeno, je pa bilo v planinskem domu toliko prijetnejše. Udeleženci so si izmenjali izkušnje, nekatere med njimi pa smo povprašali o tokratnem posvetu in poudarkih, ki so jih dah na posvetu.
Generalni sekretar TZS Lojze Šošter je povedal: “Stališče TZS je, da ima Slovenija največ možnosti za razvoj turizma pravzaprav samo še na podeželju. Morja imamo malo, zdravilišča so že sedaj 90 do 100-odstotno zasedena. Naše gore so ob sobotah, nedeljah in praznikih nabi-
to polne. To pomeni, da nam ostaja le še podeželje, kjer so neslutene možnosti razvoja. In to je tisto, kar čaka Slovenijo na področju razvoja turizma v naslednjih letih. Tovrstna srečanja so torej nujna posledica tistega, kar žehmo in hočemo. Za današnje srečanje bi dejal, da je bil to zelo dober posvet, čeprav udeležba ni bila takšna, kot smo pričakovali. Je pa pomembno, da so bik tukaj tisti, ki so si želeh izmenjati izkušnje, ki jim bodo prišle prav v njihovih okoljih. Letošnje leto je proglašeno za svetovno leto ekološkega turizma. Iddi v TZS se zavzemamo za to, da bi razvijah okolju prijazen turizem. Kar pomeni, da ne bi več dajali tohko poudarka množičnemu turizmu, ampak turizmu, ki bo ohranjal okolje in ponujal gostom naše podeželje ter njegovo naravno in kulturno dediščino, po kateri je Slovenija zagotovo med naj bogatejšimi deželami, predvsem pa ima precej bolj raznohko ponudbo kot naše sosednje dežele. Seveda pa je vse to potrebno zaviti v en lep paket in ga prodati. To pa je, kot smo slišali tudi danes, najtežje. Na tem področju in na področju prijaznosti in gostoljubnosti nas v prihodnje čaka največ dela. Upam, da nam bo uspelo.” Direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek-Korent: “V osnovi mishm, da je posvet dobro uspel. To je bilo sedaj že šesto repu-
bliško srečanje turističnih društev s podeželja, ki smo ga organizirah v naši dolini v zadnjih letih, vendar je letos prišlo v Žalec precej manj udeležencev kot pretekla leta. Kljub temu so bile razprave dokaj kakovostne in bodo marsikaterim udeležencem pomagale, da na osnovi izkušenj drugih, kakovostno speljejo svoje zamisli in načrte. Turistična društva se sicer ljubiteljsko ukvarjajo s turizmom, vendar dokler ne začnemo tržiti, in to je cilj delovanja tudi TD, tako dolgo se turizem ne bo razvijal v pomembno gospodarsko panogo. Mishm, da smo na tem posvetu odprh kar nekaj koristnih in konkretnih tem. Turističnim društvom smo predstavih možne obhke pomoči in suporta, ki jim ga razhčne organizacije lahko nudijo pri njihovem delovanju, da bo trženje čim uspešnejše. Ena od takšnih organizacij je tudi Pospeševalni center za malo gospodarstvo s svojo mrežo in naša Razvojna agencija Savinja kot del te mreže. Na današnjem posvetu smo v prvem delu predstavili poseben projekt prenosa naše dobre prakse sodelovanja s TD, ki ga lahko prenesemo tudi v druga okolja. V drugem delu pa smo udeležence pobhže seznanili z našo dolino, ki ni samo tranzitna cesta, obdana s hmeljišči, ampak še marsikaj drugega.” O posvetu in turizmu smo govorih tudi s predsednico TZSSD Boženo
Kosu in predstavnikoma TD s podeželja Štefanom Skledarjem in Bojanom Gučkom. Kosujeva je povedala, da so bile razprave dobre in zelo konstruktivne, čeprav so se morda na trenutke preveč oddaljiti od osnovne teme posveta. “Menim, da je turizem na podeželju že v precejšnem razmahu, žal pa nima še dovolj podpore s strani države in občin, ki bi sicer morale biti zainteresirane za hitrejši razvoj in razmah turizma v svojih okoljih. Tudi v naši dolini se ne moremo pohvaliti s pretirano zagnanostjo občin, hkrati pa tudi pogrešamo turistične kmetije, na katerih bi se ljudje lahko ustavljati, okrepčati, biti postreženi z domačo hrano in preživeti nekaj prijetnih uric. Tega, razen v nekaj primerih, tako rekoč ni. Za izboljšanje stanja bi bila potrebna večja spodbuda s strani občin in tudi več zainteresiranosti s strani samih kmetij. Mishm, da je na velikih kmetijah še vedno zelo dober standard, da ne čutijo potrebe po dodatni dejavnosti, tisti, ki bi to potrebovali, pa nimajo poguma. Je pa res, da se število tistih, ki se odločajo za neko dodatno dejavnost, veča, vendar ti se ukvarjajo pretežno s pridelavo in predelavo jabolk in drugimi tržnimi produkti, ki pa bodo imeli svojo pravo vrednost šele takrat, ko jih bodo kupovali turisti.” Štefan Skledar je dodal: “Mishm, da se turizmu na podeželju obeta
lepa prihodnost. Dejstvo je, da podeželje skriva v svojih nedrjih ogromno potencialov, ki pa jih moramo vsak v svojem kraju šele odkriti. In ko jih bomo sami odkriti in spoštovali, jih bomo s ponosom lahko pokazali tudi drugim. Današnje srečanje ocenjujem kot zelo potrebno in mishm, da bi veljalo organizirati tovrstna srečanja večkrat na leto, saj je ta tematika neusahnjen vir za izmenjavo izkušenj za vse, ki delamo na podeželju in za podeželje. Naše današnje besede niso govorile o teoriji, ampak o praksi, o tistem, kar je že bilo narejenega in na kar se lahko s ponosom ozremo nazaj.” Podobnega mnenja je bil tudi Bojan Guček, vendar na vse skupaj gleda precej bolj kritično: “Menim, da so takšni posveti premalo, če se ne bomo dejansko posvetih konkretnemu trženju, kar je bila tudi osrednja tema tega posveta. Ilirizem na podeželju ima prihodnost, a najprej se moramo precej bolje organizirati, kot smo se do sedaj. Ni dovolj samo tisto, kar nam ponuja narava, znati jo moramo tržiti, se povezovati, izkoristiti šole, turistične organizacije, razne razpise, podjetja... Seveda bi bil krivičen, če bi dejal, da nismo doslej ničesar narediti. Nasprotno, mishm, da smo na dobri poti, na kateri moramo le vztrajati, biti pogumni, znati zahtevati in rezultat zagotovo ne bo izostal.”
Osrednje teme
avgust 2002
Izkušnje z devetletko
Novo šolsko leto je pred vrati. Prvošolci in njihovi starši ga najbrž pričakujejo z mešanico strahu, veselja in nestrpnosti. Mnogi od njih bodo že obiskovali devetletno šolo in prav ob tem se staršem poraja največ vprašanj. Prejšnje šolsko leto je devetletko zaključila prva generacija, ki se je po novem začela šolati v 7. razredu. In ker imajo z
devetletko izmed savinjskih šol največ izkušenj na Polzeli, smo jih prosili za prispevek o tem.
Ko smo pred tremi leti na OŠ Polzela začeli učence prvih in sedmih razredov šolati po novem programu devetletne osnovne šole, smo bili ena od petnajstih šol, ki so začele pridobivati povsem nove izkušnje. Danes smo mentorska šola in številnim drugim, ki stopajo za nami, posredujemo svoje bogate izkušnje.
V	devetdesetih letih se je slovenska šola odločila za prenovo vseh svojih stopenj; številnih sprememb je bila deležna tudi osnovna šola. Poleg posodobljenih učnih programov je nacionalni kurikulami svet sprejel tudi številne organizacijske spremembe. Osnovna šola Polzela je bila med prvimi šolami, ki so svoje učence začele šolati po novem programu, in sicer smo v prenovo vstopih v prvem in sedmem razredu. Junija 2002 je tako našo šolo zapustila generacija učencev, ki so se v zadnjem triletju šolali v devetletki, nekdanji prvošolčki pa so že končali prvo triletje. In v teh treh letih smo si vsi učitelji s poučevanjem pridobili številne izkušnje in dobili prvo sliko o pouku po novem programu. In kakšne so naše izkušnje?
Prvo triletje
Bistvena novost novega programa je seveda ta, da učenci vstopijo v šolo eno leto mlajši. Šestletnike v prvem razredu sprejmeta dva učitelja (učitelj razrednega pouka in vzgojitelj). Nataša Štor, učiteljica razrednega pouka, in Majda Pur, vzgojiteljica, sta povedali, da v prvem razredu devetletke prevladujeta igra ter delo v različnih kotičkih, med katerimi lahko učenci izbirajo. Za učenca je zelo pomembna možnost izbire, saj se mora sam odločati in sprejemati odločitve.
V	prvem razredu še ne spoznavajo črk, poudarjeno je govorno sporočanje. Števila spoznajo od 1 do 20, seštevanja in odštevanja pa se učijo do deset. Branje in pisanje se prične v drugem razredu. Pravita, da je zelo pomembno, da je opismenjevanje sedaj razširjeno na tri leta (v osemletki le eno leto). En razrednik pravilo-
ma spremlja učence vsa tri leta in vsakemu posamezniku pomaga, da v teh letih usvoji cilje, eden prej, drugi kasneje. Pomembno je, da učitelj vsakega posameznika sprejme na njegovi ravni, da se otroku približa na njemu primeren način in mu pomaga, ga usmerja in spodbuja. Učenci so zelo različni in imajo različne potrebe, zato je pouk usmerjen tako, da so zagotovljene potrebe različnih otrok. Zato je zelo pomembno,
da ima učenec možnost izbire in se mora sam odločati. Tako postaja bolj samostojen in samozavesten. Obe učiteljici ugotavljata, da je prvi razred za učence zelo prijeten. Veliko je bivanja na prostem, spoznavanja narave v konkretnem okolju, več je kulturnih, naravoslovnih, športnih in tehniških dni.
Na koncu prvega, drugega in tretjega razreda dobijo starši opisno oceno, kjer je opisano samo znanje otroka. Novost v tretjem razredu so tudi nacionalni preizkusi znanja, ki pa so prostovoljni in jih tretješolci opravljajo iz matematike in slovenščine. Nataša Štor, ki je letos učila tretješolce in bila z njimi, ko so opravljah preizkuse, pravi, da se je večina otrok odločila za nacionalni preizkus znanja; preverjanje pa je potekalo sproščeno v razredu. Učenci so sprva imeh tremo, toda ko so videli, kako poteka, je delo teklo sproščeno kot običajno. Pravi, da so bili rezultati zelo dobri, približno tako, kot je tudi sama prej ugotovila znanje učencev.
Novosti na predmetni stopnji
Pred tremi leti pa so namesto v šesti razred učenci vstopih v sedmi devetletke in se pričeli šolah po prenovljenem programu. Tudi na predmetni stopnji so učni načrti posodobljeni: pouk skuša biti čim bolj življenjski in povezan z učenčevim izkustvenim svetom. Tudi na tej stopnji je učencu dana možnost izbire, saj šola vsako leto ponudi številne izbirne predmete, učenec pa med pestro ponudbo naravoslovnih in družboslovnih predmetov izbere tri. Olga Hočevar, pomočnica ravnateljice, ki vsa leta organizira pouk izbirnih predmetov in svetuje učencem, ugotavlja, da so najbolj iskani in zaželeni predmeti Izbrani šport (taebo), Nemščina, Ples, Likovno snovanje, Sodobna priprava hrane in Računalništvo.
Željo, da bi organizirah tečaj nemščine, so na šoh že dolgo izražali, vendar pa so bili to tečaji, ki jih je bilo potrebno plačevati. Sedaj pa je izbirni predmet na voljo učencem brezplačno in vsako leto se zanj
odloči okoh šestdeset učencev. Toda učenec ga mora obiskovati do konca leta, zato je zelo pomembno, kot poudarja ga. Hočevar, da se učenci za izbirni predmet odločijo sami.
Izbirni predmeti učencu omogočajo, da si sam izbere tri predmete, ki so mu po volji; pri teh predmetih je navadno uspešen in zadovoljen, uveljavi se lahko na svojem področju. Učenec se zato v šoh bolje počuti, zadovoljstvo pa prenaša tudi na druge predmete. Tudi za starše je pomembno, da lahko otrok v šoh pridobi znanje, ki bi ga drugače na kakšnem dragem tečaju, otroci pa so tudi bolj zaposleni in manj na uhci, kar je še posebej pomembno za mlade starše, ki so sedaj v službi pač dlje časa.
Pri pouku slovenščine, matematike in angleščine je delo v zadnjem triletju organizirano drugače - že v sedmem razredu so učenci pri manjšem številu ur pri teh treh premetih razdeljeni v različne ravni zahtevnosti - glede na svoje znanje in želje. V osmem in devetem razredu poteka pouk pri vseh treh predmetih po različnih ravneh zahtevnostih. Ravnateljica mag. Marinka Marovt ugotavlja, kaj to pomeni za učenca: “Učenci so razdeljeni v tri zahtevnostne ravni pri slovenskem jeziku, matematiki in angleškem jeziku. Osnova za razdelitev je v prvi vrsti ocena iz predmeta, potem pa strokovno mnenje učitelja in predlog učenca in staršev. Najbolje je, kadar se vse troje ujame, vendar nekateri starši pričakujejo preveč. Od otroka zahtevajo, da gre v najvišjo raven. Otrok pa za to nima dovolj znanja, ima prenizke sposobnosti. Kaj se zgodi? Otrok se bo v taki skupini slabo počutil, ne bo mogel slediti tempu, dosegel bo neuspeh za neuspehom in izgubljal samozavest. Hkrati pa bo oviral hitrejše učence. V takem primeru niso bile spoštovane potrebe otroka in je to zelo slabo. Otrok, ki je razvrščen v pravo skupino glede na predznanje in sposobnosti, bo zaživel in bo doživljal uspeh za uspehom.”
Zadnja novost, s katero smo končati šolsko leto 2001/02, pa so nacionalni preizkusi znanja. Razlikujejo se od sedanjega “eksternega” preverjanja, saj ga bodo učenci opravljah iz treh predmetov - poleg slovenščine in matematike še iz enega predmeta, ki pa si ga učenci lahko izberejo sami. Tudi tu jim je torej dana možnost, da si lahko izberejo predmet, pri katerem so uspešnejši. Prav tako preverjanje ni le pisno, ampak tudi ustno, s praktičnimi vajami, terenskim delom - odvisno od predmeta. Čeprav smo letos opravljati nacionalne preizkuse znanja prvič in smo se šele učiti, pa smo biti z rezultati tako učenci kot učitelji nadvse zadovoljni.
Tri leta smo se z generacijo otrok, ki so nas letos zapustiti kot deveto-šolci, intenzivno ukvarjati in se skupaj učili novega programa, se uvajali v novi organizaciji pouka, odkrivati čare in pasti izbirnih predmetov in prenašati izkušnje drugim. Skušati smo uresničevati skriti cilj devetletke, da želimo več storiti za vsakega posameznega učenca, da lahko bolje razvije, kar nosi v sebi. Zato je vneto in navdušeno delo prineslo tudi obilo plodov. Naši učenci so na državnih tekmovanjih iz matematike, angleščine, slovenščine, nemščine, fizike in kemije dosegli kar šest zlatih in petnajst srebrnih priznanj, na državnem tekmovanju so biti uspešni športniki, mladi tehniki, kot posa-
DRŽAVNI DOSEŽKI OŠ POLZELA V ŠOLSKEM LETU 2001/2002
•	Februarja 2002 smo prejeti Kumerdejevo priznanje.
•	Zlato priznanje iz matematike sta prejela Blaž Šmerc in Gregor Černelč (mentorici Danica Gobec in Manica Štorman).
•	Zlato priznanje iz angleščine sta prejela Ina Živanovič in Janez Kočevar (mentorica Alenka Marovt).
•	Zlato priznanje iz fizike sta prejela Rok Sevčnikar in Andrej Čremožnik (mentorica Danica Gobec).
•	Na državnem tekmovanju iz sladkorne bolezni je zlato priznanje dobila Nataša Sitar (mentorica Milena Hriberšek).
•	Na državnem tekmovanju iz atletike je Jernej Hrašovec osvojil zlato medaljo za skok v daljino (mentorica Simona Tomšič).
•	Mlajši pionirji so dosegli tretje mesto v finalnem tekmovanju in si priboriti bronasto medaljo (mentorica Lotti Blatnik).
•	Zlato priznanje za fotografsko razstavo na tekmovanju mladih tehnikov (mentorica Danica Gobec).
“Zakaj smo sploh uvedli 9-letno šolo? Prav zaradi tega, da bi bili vsi učenci uspešni, ne glede na sposobnosti, da bi bili bolj samozavestni in zadovoljni sami s sabo.
Pri tem večkrat omenjamo pozitivno čustveno diskriminacijo. Kaj to pomeni? Vsi otroci nimajo enakih potreb. Otrok, ki prihaja iz socialno neugodnega okolja, potrebuje več učiteljeve pozornosti kot tisti, ki je doma ljubljen, ima vsega dovolj, ima tete, strice, babice in dedke. Zato bi rekli, da ima vsak otrok svojo posodo pozornosti. Ta posoda mora biti napolnjena. Če otrok ne dobi dovolj pozornosti doma in tudi ne v šoti, potem jo bo poiskal tam, kjer jo bo našel. V neprimerni družbi, v drogah, alkoholu ... Otrok potrebuje za zdrav razvoj veliko pozornosti staršev in učiteljev. Še vedno je družina tista, ki vzgaja otroka, šola pri tem lahko samo pomaga, ne more pa nadomestiti staršev in doma. Zato je zelo pomembno, da si starši, učitelji in učenci zaupajo in sodelujejo. Večina naših staršev lepo sodeluje s šolo in se radi udeležujejo skupnih srečanj. Prepričana sem, da je tako. 9-letna šola je usmerjena na posameznega učenca. Ker so si učenci zelo različni po sposobnostih, nagnjenih po okolju, iz katerega izhajajo - bi rekli, da imajo različne potrebe, je nujno naravnati pouk tako, da so zagotovljene potrebe posameznega otroka.”
mag. Marinka Marovt, ravnateljica
mezniki pa še literati in likovniki. Delo v devetletni osnovni šoti prinaša učiteljem vsaj na začetku res več obveznosti, toda naše izkušnje kažejo, da se v takšni šoti učenci bolje počutijo, so uspešnejši in bolj zadovoljni.
Mojca Cestnik
Izzivi v kmetijstvu
Marjan Golavšek je predsednik izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki zajema celotno območje Spodnje Savinjske doline. V tem prispevku bomo nanizali nekaj njegovih misli in pogledov na stanje v kmetijstvu.
Kljub slabemu stanju, ki trenutno vlada v kmetijstvu, in luči pridruževanja v Evropsko unijo, je Marjan Golavšek optimist, saj se kmetje vedno prilagajajo in so pripravljeni prevzeti marsikatero breme prehoda na evropske razmere v kmetovanju. Po njegovem mnenju pa je ključna pravilna politika s strani države tista, ki bo kmeta postavila v enakopraven položaj z vsemi ostalimi segmenti v gospodarstvu in mu ne bo namenila vloge velikega porabnika državnih subvencij. Marjan Golavšek vidi rešitev problema v tesni povezavi kmetijstva in turizma. Na kmetijah se morajo razvijati dopolnilne dejavnosti, ki bodo zagotovile dodatna delovna mesta in s tem boljši socialni položaj. Hkrati mora država zagotoviti možnost razvoja in širitve že obstoječih in perspektivnih kmetijskih panog. Takšno kmetijstvo bo v povezavi s turizmom prineslo naši državi večjo prepoznavnost v Evropski uniji. Predpogoj za to pa so prepoznavne blagovne znamke domačih slovenskih pridelovalcev hrane in tradicionalnih izdelkov domače obrti. Po njegovem mnenju morajo za takšen razvoj in promocijo dobršen delež prispevati tudi občine v Spodnji Savinjski dolini. Do sedaj so občine zaradi neizdelanih razvojnih programov na področju povezovanja kmetijstva in turizma posvečale manj pozornosti tema skupaj povezanima zelo perspektivnima panogama. Predlaga, da se občine zgledujejo pa naši severni sosedi, ki ji je uspelo povezati kmetijstvo in
Matjan Golavšek
turizem v izjemno uspešno panogo, ki prinaša dovolj dohodka za obstoj in razvoj družinskih kmetij. Takšen način dela omogoča tudi dodatna delovna mesta na nekmetijskem področju. Dober razvojni program pa je tudi pogoj, da se pridobijo sredstva Evropske unije in na ta način se lahko ohrani naše podeželje in njegove naravne lepote.
Marjan Golavšek govori iz lastnih izkušenj, saj se preživlja izključno s kmetovanjem in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Kljub obilici dela pa še vedno najde čas za udejstvovanje v lokalni skupnosti. Njegov moto je, da se morajo kmetje aktivno vključiti v organe lokalnih skupnosti. Na takšen način lahko s svojimi izkušnjami in znanjem ter dobrimi predlogi pripomorejo k razvoju lastnega kraja. Marjan Golavšek je optimist, saj ve, da je za trden razvoj države potrebna tudi dobra slovenska kmetija, ki bo dajala kruh ne samo kmetom, ampak tudi ostalim na podeželju. Kjer je volja, je tudi pot, po kateri bomo vsi skupaj prišli do zastavljenega cilja, saj smo soodvisni eden od drugega, so bile zaključne besede našega sogovornika Marjana Golavška.	P. G.
Prva generacija devetošolcev Osnovne šole Polzela je v minulem šolskem letu zapustila šolske poti.
Najprijaznejša
uslužbenka
Tudi na Upravni enoti Žalec je bilo v začetku poletja izvedena akcija, v kateri občani izbirajo najbolj prijazno uslužbenko državne uprave. Največ glasov je dobila Karmen Lukman.	K. R.
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
GPS
MERITVE
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
10
avgust 2002
Podjetništvo
Savinjske doline
Za prisilno poravnavo
V	okviru postopka prisilne poravnave v Tekstilni tovarni Prebold, ki je po besedah vodstva tovarne del aktivnosti za celovito prestrukturiranje poslovanja, je bil 17. julija letos na celjskem okrožnem sodišču narok za prisilno poravnavo, na katerem so prešteli glasovnice in ugotovili, da je kar 86,6 % upnikov potrdilo predlagano prisilno poravnavo.
V	Tekstilni tovarni Prebold so takoj pričeli z aktivnostmi, ki so bile dogovorjene s sklenitvijo prisilne poravnave in ki predstavljajo del načrta finančne reorganizacije družbe. Kot smo že poročali, sta bili ustanovljeni hčerinski podjetji TT
nogavice in TT tkanine, ki bosta zaposlili večino delavcev (pogodbe o zaposlitvi naj bi podpisali te dni, precej nezadovoljni pa so delavci še posebej z višino plač). Brez dela bo ostalo 165 delavcev.
Poglavitni namen vseh aktivnosti je zagotoviti nadaljevanje dejavnosti skupine Tekstilne tovarne Prebold, direktor Vinko Žohar pa je po sklenitvi prisilne poravnave povedal: “Veseli me, da so upniki podprli naša prizadevanja za izvedbo prisilne poravnave in izkazali zaupanje v naš predlog finančne reorganizacije. Zavedamo se, da delo, ki je pred nami, ne bo lahko, zato se bomo izvedbi finančnega načrta reorganizacije posvetih z največjo pozornostjo.”	K. R.
Med obiranjem zgodnjih sort jabolk
Manjši pridelek zaradi pozebe
V Sadjarstvu Mirosan so zaključili z obiranjem okrog sto ton zgodnjih sort jabolk, sedaj pa že obirajo jesenske sorte, ki so primerne za ozimnico. Letošnji pridelek bo zaradi spomladanske pozebe precej manjši, kot so načrtovali. Menijo, da je bila pozeba letos huda, da bodo pridelali namesto 5 tisoč le 3 tisoč ton jabolk.
Kljub temu bodo letos napolnili obe hladilnici. Od kmetov kooperan-
tov in zadrug bodo odkupih predvidoma petsto ton jabolk, nekaj pa jih bodo tudi izvozih. Letos obnavljajo 14 hektarjev trajanih nasadov jabolk, kar jih bo stalo 56 milijonov tolarjev.
V tem mesecu je bila tudi skupščina delničarjev Sadjarstva Mirosan. Med drugim so sprejeh predlog uprave o delitvi bilančnega dobička iz preteklih let. Od dobrih 35 milijonov tolarjev so za dividende namenili 10 milijonov, kar pomeni, da bo dividenda znašala 205 tolarjev bruto na delnico.	T. T.
Jeseni prenovljena Lena v Levcu
Trgovska družba Žana Žalec je že dalj časa napovedovala prenovo svojega prodajnega centra v Levcu. Skupaj z Mercatorjem bo to jesen uredi-
la sodoben Mercator trgovski center s preko 4100 kvadratnimi metri površin. Poleg hipermarketa bo v trgovskem centru več lokalov Mercatorjevih
družb.
Da bi v trgovskem centru potrošnikom ponudili čim bolj zaokroženo ponudbo blaga in storitev, so povabili interesente k najemu še približno
200 kvadratnih metrov prostih prodajnih prostorov. Žana ponudbe zbira do 10. septembra.
K. R.
Skupščina
Hmezada
Kmetijstva
V avgustu je bila skupščina delničarjev Hmezada Kmetijstva Žalec. Družba je pravni naslednik Hmezada Kmetijstva v stečaju, ki so ga odkupili hmeljarji s pomočjo konzorcija sedmih spodnjesavinjskih zadrug. Konzorcij je še vedno edini delničar družbe, kar povzroča velika nesoglasja med zadrugami in hmeljarji.
Hmeljarji so bih na skupščini le opazovalci,edini dogovor, ki so ga dosegli, pa je bil, da jih bosta v nadzornem svetu družbe predstavljala dva člana, kar pa bo morala skupščina še potrditi na prihodnji seji.
K. R.
Popravek
V prejšnji številki Utripa smo na strani 2 objavili naročilnico za fotomonografijo Žalca. Na naročilnici je bila zapisana napačna cena izvoda v prednaročilu, v tekstu pa pravilna. Cena izvoda fotomonografije v prednaročilu je bila5.400,00 SIT.
Predstavitev fotomonografije, ki je izšla ob 820-letnici mesta Žalec, bo 27. septembra ob 19-uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
GIMNr
GARANT, d.d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
DODATNI POPUST NA PROGRAM VEGA -20%
NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE.
NOVO:
KUHINJA PAMELA UGODNE CENE!!!
IZJEMNO UGODNA PONUDBA OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB IZ PROGRAMA VEGA
Ugodni plačilni pogoji:
ČEKI, KREDITI
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.:
03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
lili
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Seča. frUjaftUA. ljudi V šolskem letu 2002/2003 vas vabimo v različne izobraževalne programe, tečaje in seminarje:
A)	SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ekonomski tehnik gostinski tehnik strojni tehnik elektrotehnik trgovec
kuhar, natakar strojništvo elektrikar
B)	USPOSABLJANJA trgovski in gostinski poslovodja delovodja v elektroenergetiki in gradbeni delovodja
C)	SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE jezikovno izobraževanje za otroke in odrasle računalniško izobraževanje retorika, tečaj za voditelja čolna aerobika in tae-aerobika
plesna šola za otroke in odrasle, plesna skupina UPPS
D)	IZPITI
verificirani izpiti iz tujih jezikov in slovenščine za odrasle Evropsko računalniško spričevalo (ECDL)
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Tajništvo/referat vsak delavnik od 8. do 16. ure osebno ali po telefonu: 03/713 35 50; 03/713 35 67. Informacije o vpisu v programe najdete tudi na spletni strani.

«r
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d., 3310 Žalec, Šlandrov trg 35
VABI V SVOJE POSLOVNE ENOTE
a
blagovnico SAV1NJKA ŽALEC blagovnico ŠEMPETER blagovnico PREBOLD blagovnico POLZELA SP VRANSKO
SP TABOR SP LIBOJE TEHNIČNO ŽALEC MANUFAKTURO ŽALEC DOM VRANSKO
sm\
50 j
LETy
PRAZNOVANJE 50-LETNICE
Vabimo vas na praznovanje 50-letnice, ki bo v soboto, 31. avgusta, s pričetkom ob 18. uri na parkirnem pro-
v
štoru za tržnico (ob parku) v Žalcu.
Zabavali vas bodo:
Spidi in Gogi show, Andrej Šifrer, Foxy Teens, Sebastjan, Slavko Ivančič in Ansambel Strici. Med programom bo potekala modna revija.
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Podjetništvo
avgust 2002
Nova praškasta lakirnica v Žalcu
Človek si že od nekdaj postavlja razne cilje, ki so gibalo človeštva. Brez njih ne bi bilo razvoja in napredka in ne družbe, kakršno imamo in v kateri živimo. V času, ko je delo vedno bolj spoštovano, je odpiranje novih proizvodnih obratov nadvse pomemben dogodek, ki se ga ob lastniku veseli tudi lokalna skupnost, ki na ta način pridobiva na pomenu in veljavi. To velja tudi za novo praškasto lakirnico, ki jo je “zakrivil” dolgoletni obrtnik in podjetnik Martin Štorman iz Kal pri Šempetru.
Z lakirnico so se mu uresničile sanje, življenjski cilj, ki bi bil najbrž dosežen že kakšnih deset let prej, če ga ne bi iz tira vrgla nečakova nepoštenost in ga tako rekoč spravila na boben. Navzlic hudemu šoku, ki ga je veljal veliko zdravja in okrog 10 milijonov tolarjev, se je s pomočjo nove sodelavke Dragice Simonovič in svojih zvestih sodelavcev uspel dvigniti iz blata in uspešno zaorati novo njivo uspeha, katere plod je nedavno zgrajena praškasta lakirnica v Žalcu.
Ob veselju priokus grenkobe
“Pravijo, da imata vsaka sedanjost in prihodnost svojo preteklost, in če ni preteklosti, tudi ni nadaljevanja,” je na slovesnosti ob odprtju nove lakirnice po pozdravu dejala direktorica praškaste lakirnice Martina Štormana v Žalcu Dragica Simonovič. Slednja je bila, kot pravi Martin Štorman, pred desetimi leti njegova rešilna bilka in je tudi najbolj zaslužna za sedanji uspeh firme.
‘V&U/cU&Ul	H<VK3tVC,
» dolini pUjofniA ljudi, «UvU&optau ed totwtuiXdcyx «Uma,, atoji	*VeuvU.
“Začel sem pred 33 leti, najprej kot pleskar. Kmalu nato sem se povezal z Gorenjem in Cimosom, za katera smo barvah razne profile, robnike, menjalne ročice in drugo na različnih lokacijah. Zadnja lokacija so naše Grušovlje, iz katerih je zrasla nova lakirnica v Žalcu. Pred desetimi leti smo se znašli v zelo težki situaciji. Bilo nas je 24 zaposlenih. Promet se je manjšal, imeli smo zastarelo tehnologijo, za nameček pa sem doživel še veliko krajo in nevestno gospodarjenje s strani mojega nečaka Marjana Povšeta, kateremu sem zaupal vodenje firme. Bolan in ra-
dal Martin Štorman ter pristavil, daje danes dan veselja in zato nima smisla preveč misliti na to.
Dragica Simonovič je dodala: “Ko sem prišla v službo k mojstru Štormanu, je bil položaj resnično težaven. Z vsemi močmi smo se skupno zagrizli v reševanje firme, kjer je bila na prvem mestu varčnost, sočasno pa smo skrbeh za posodabljanje in razvoj. Najprej smo prenovili lakirnico in postavili novo vodno kabino, ki je odlično služila svojemu namenu. Ker pa je ekologija zahtevala svoje, smo postavili novo praškasto kabino, nove pištole in tudi novo peč. Vendar
Investicija za sedanjost in prihodnost
V	Hotelu Veniše je 15 dvoposteljnih sob visoke kategorije, opremljenih z vsem, kar pričakuje še tako razvajen gost. Prav tako slovi Hotel Veniše po vrhunski mednarodni in domači kuhinji ter ponudbi kvalitetnih vin znanih slovenskih vinogradnikov.
V	Hotelu Veniše tako kot tudi v ostalih poslovnih enotah Gostinstva Laznik organizirajo slovesna poročna slavja, praznovanja ter poslovna ali družabna srečanja.
Ob odprtju hotela Savinja in gradu Tabor v Laškem, v sredini Mirko Laznik
Z Veniš med graščake
Martin Štorman s hčerama Manjo in Martino med slovesnim prerezom traku
zočaran nad nečakom sem hotel prenehati z delom. Vendar z močno voljo, s pametno politiko, z upokojitvijo naših starejših sodelavcev, z usmeritvijo v razvoj, varčnostjo ter novo računovodkinjo Dragico smo uspeh narediti skoraj nemogoče. Nekaj, kar je bilo še pred časom zgolj v sanjah. Ob veselju, ki me danes preveva, pa ostaja grenak priokus, saj kljub dobljeni tožbi ne morem priti do ukradenega denarja, ker je nečak vse svoje premoženje prenesel na novo firmo," je še pove-
tudi to ni zadostovalo povečani proizvodnji. Iskali smo primeren prostor, da bi lahko uresničili sanje našega mojstra in s tem tudi vseh nas. Odločili smo se za nakup zemljišča v industrijski coni v Žalcu in zgradili novo lakirnico. Prvoten načrt je bil, da v novo stavbo preselimo staro tehnologijo iz Grušovelj, vendar smo se kasneje odločili za povsem novo linijo. To pa ni bila enostavna odločitev, saj smo z izgradnjo velike lakirnice izgubili v Gorenju ves posel, ki smo ga oprav-
Člani kolektiva Martina Štormana na dan slovesnosti
ljali za njih. Sicer pa je po Gorenju še vedno Gorenje, saj nam je roko ponudil Mekom Rogatec in začeh smo barvati radiatorje. Praktično smo se ob Gorenju razvijah, črpali njihovo obilno znanje v razvoju ter prilagajanju tržišču. Še več, ob Gorenju smo se naučili, kaj pomeni biti dobavitelj in dober poslovni partner v novi dobi. Vsekakor pa ne smemo pozabiti ostalih naših kupcev in dobaviteljev, ki imajo pomemben delež pri naši proizvodnji. Želimo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje, saj bomo le tako imeh možnost rasti in dosegati poslovne uspehe.”
Slovesnost je vodil in pozneje skrbel za zabavo Miro Klinc. Po pozdravnem govoru direktorice Dragice Simonovič je Martin Štorman ob pomoči svojih dveh hčera prerezal trak in popeljal prisotne na ogled lakirnice, ki je s stroški izgradnje objekta vredna preko 180 milijonov tolarjev, dejansko pa še dosti več, saj je Martinu uspelo dobiti opremo po zelo ugodni ceni, tako
jalo podjetje Pluton, inštalacijska pa elektroservis Mimik in vodoinštala-terstvo Dolar Žalec. Opremo je naredilo podjetje ETE iz Ljubljane na čelu z g. Pavšičem, izvajalec del pa je bil Franc Urbanc iz Leskovca na Dolenjskem. Kabino za praškasto nanašanje je izdelala firma Wagner iz Nemčije.
Lakirnica že nekaj časa služi svojemu namenu in iz dneva v dan
Slovesnosti ob otvoritvi lakirnice se je udeležilo veliko poslovnih partnerjev. Prav tako so bili prisotni vsi tisti, ki so kot izvajalci dah sedanjo podobo novi lakirnici, osebni prijatelji in predstavniki lokalne skupnosti. S svojo prisotnostjo sta dogodku dala svoj pečat tudi načelnik UE Marjan Žohar in žalski župan Lojze Posedel. Slednji je Martinu in njegovim sodelavcem izrekel čestitke in jim zaželel uspešno delo, v spomin na tako pomemben dogodek pa je Martinu Štormanu izročil grafiko Rudija Španzla.
Nova praškasta lakirnica na dan otvoritve
kot tudi investicijski kredit, saj je bil zaradi poslovne uspešnosti uvrščen v najvišji rang bančnega zaupanja, kar mu je prineslo nižjo obrestno mero in za polovico nižjo premijo zavarovanja kredita. Gradbena dela je izva-
potrjuje svojo vrednost in pravilnost pred letom dni sprejete odločitve. To je investicija za sedanjost kot tudi za prihodnost. Z njo so sanje postale resničnost.
EP-dn
Razvojna agencija Savinja, gb
Vavčerski sistem svetovanja
Sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic Pomoč do bolj uspešnega poslovanja
Vavčerski sistem svetovanja je nova oblika svetovanja podjetjem (malim in srednjim) in samostojnim podjetnikom, pa tudi tistim, ki šele nameravajo postati podjetniki. Svetovanje na naši agenciji izvajamo od januarja 2002 dalje in smo doslej vključili že 75 delujočih in potencialnih podjetnikov, turističnih društev in kmetov. Kdo se lahko vključi?
•	Delujoča podjetja
•	Potencialni podjetniki
•	Kmetje
Vrste svetovanj
•	Splošno svetovanje
•	Specialistično svetovanje
•	Izobraževanje in usposabljanje Kaj pridobi podjetje?
Svetovanje delujočim podjetjem je subvencionirano v višini 50 % vrednosti svetovalne ure, svetovanje potencialnim podjetnikom pa v celoti.
Kako se vključite v projekt?
Pokličite po telefonu: 03/ 713 68 60 ah 03/713 68 70 ah pridete osebno vsak delavnik od 7. do 15., v sredo od 7. do 17. in petek od 7. do 13- ure na
Razvojno agencijo Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec.
Razvojna agencija Savinja
ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC
sporoča, da so
v okviru 17. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec še prosta sredstva.
Zainteresirane podjetnike iz občin Tabor, Vransko in Žalec obveščamo, da bomo vloge zbirali do 15. septembra 2002 oziroma do vsakega 15. v mesecu do porabe sredstev na naslovu Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 713 68 60, kjer dobite tudi dodatne informacije.
Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazarje, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70
OGLAŠUJTE V
V začetku julija je Gostinstvo Laznik, ki je znano po hotelu Štorman na Venišah, prevzelo v upravljanje hotel Savinja in grad Tabor v Laškem. Oba sta v lasti Pivovarne Laško, Mirko Laznik pa je prepričan, da bo
STAVBNO KLEPARSTVO
IN KROVSTVO JOŽE-LI LJANA STROŽER, S.P.	
	" 	73
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312	f 1
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV
zlasti grad z možnostjo organiziranja romantičnih porok in še posebej bogato kulinariko postal priljubljen med obiskovalci od blizu in daleč.
Gostinstvo Laznik, ki ima 35 zaposlenih, organizira različna slavja v vseh svojih treh lokalih in povsod se trudijo za izbrano kulinariko. Grad je odprt vsak dan od 12. ure dalje, razen ob ponedeljkih, hotela Savinja in Veniše pa poslujeta vse dni. V Savinji je 9 komfortno opremljenih sob, saj ima hotel štiri zvezdice. Zadovoljni so tudi s poletnim obiskom na Venišah, kjer vsako soboto zvečer za dobro razpoloženje gostov skrbi glasba v živo.	K. R.

RAZVOJNA AGENCIJA SAVI1\JA vas obvešča in priporoča:
JAVNI RAZPISI
Razpisi ministrstva za gospodarstvo
Razpis za sofinanciranje izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov za leti 2002 in 2003 (UL RS št. 28/2002): Rok za vložitev prijav je 27.9- 2002 za projekte, ki se bodo izvajali v letu 2003- Za pravočasno prispelo vlogo se bodo štele tudi vloge, ki bodo poslane po pošti 27.9.2002.
Dodelitev sredstev za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih in s tem povečanje njihove prilagodljivosti in zaposlenih spremembam v okolju (UL RS št. 39/ 2002) : Rok za oddajo vlog je od objave do vključno 15. 10. 2002 do 12. ure za vloge za leto 2003. lavni razpis za sofinanciranje usposabljanja mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti (UL RS št. 72/ 2002): Prijave morajo prispeti do vključno 12. 9-2002 do 15. ure.
lavni razpis za dodeljevanje sredstev za sanacijo gospodarskih družb iz sredstev kupnin (UL RS št. 53-54/2002): Razpis je odprt do porabe sredstev dela kupnin v letu 2002. Komisija bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na Ministrstvo za gospodarstvo najkasneje en dan pred odpiranjem vlog, to je dne 16. 10.2002 do 12. ure (drugi rok).
Poziv k oddaji ponudb Za nroiekt PHARE nacionalni program. Ekonomska in socialna kohezija - Krepitev Slovenije na lokalni ravni.
51.01.06.01.	sklop B2. Pitna voda. Id ea razglaša Ministrstvo za gospodarstvo IÌÌL RS št. 55-56/ 2002): Ponudbe morajo prispeti do 23. septembra 2002 do 12. ure.
Poziv k oddaji ponudb Za projekt PHARE nacionalni program. Ekonomska in socialna kohezija - Krepitev Slovenije na lokalni ravni.
51.01.06.01.	sklop BI. Čistilne naprave, ki ga razglaša Ministrstvo za gospodarstvo (UL RS št. 55-56/2002): Ponudbe morajo prispeti do 23. septembra 2002 do 12. ure.
Razpisi Javnega sklada za razvoj malega gospodarstva
lavni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) vieto 2002 (lil RS št. 55-56/ 2002): Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredstev. Sklad bo v Uradnem listu RS objavil datum, ko bodo sredstva porabljena. Vse popolne in ustrezne vloge prispele do vključno 1. 9- 2002 in nato vsakega prvega v mesecu, bo obravnavala Uprava Sklada in o njih odločila najkasneje do petnajstega v pri-
hodnjem mesecu.
lavni razpis za odobravanje dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike v letu 2002 (UL RS št. 59/ 2002): Rok za prijavo je odprt od objave do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu. Sklad bo v Uradnem listo RS objavil datum, ko bodo sredstva porabljena. Vse popolne in ustrezne vloge prispele do vključno 1. 9- 2002 in nato vsakega prvega v mesecu, bo obravnavala Uprava Sklada in o njih odločila najkasneje do petnajstega v prihodnjem mesecu.
Javni razpis pospeševalnega centra za malo gospodarstvo
lavni razpis za sofinanciranje razvoja novih izdelkov in postopkov po “Programu spodbujanje invencii in inovacij" (UL RS št. 52/2002): Poziv je odprt do porabe sredstev. O porabi sredstev bodo zainteresirani obveščeni prek spletne strani:
. Vloge za sofinanciranje udeležbe na sejmu MOS v Celju morajo biti poslane do 19. 7. 2002. Vloge za sofinanciranje nastopa na sejmu IENA v Ntimbergu morajo biti poslane do 19.7.2002. Vloge za: - sofinanciranje posamičnih nastopov na splošnih in specializiranih sejmih doma in v tujini, - sofinanciranje patentnih zaščit, - sofinanciranje izdelave prototipov izdelkov in poskusne izvedbe postopkov, morajo biti poslane ali oddane osebno v glavni pisarni Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Vloge morajo na PCMG prispeti en delovni dan pred odpiranjem vlog. Odpiranje teh vlog se bodo vršila mesečno, in sicer 11.7., 8. 8., 12.9-, 10.10. in 7.11.2002. lavni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev za delo na domu (Ul RS št. 53-54/2002): Vloge morajo prispeti do 30. 9- 2002 do 15. ure.
Javni razpis ministrstva za šolstvo, znanost in šport
lavni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa “Partnerships in Science” v obdobju od 1.1. 2003 do 31. 12. 2003 (UL RS št. 59/2002):
Vloge morajo prispeti do vključno 25.oktobra 2002 do 12 ure. Vlagatelji morajo kopijo predloga projekta obvezno posredovati Uidi na naslov: The British Council, Cankarjevo nabrežje 27, 1000 Ljubljana, z oznako Partnerships in Science Proposal. lavni razpis za sofinanciranje znanstveno-teh-nološkeea sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Romunijo v letih 2003 in 2004
(UL RS št. 67-60/2002): Vloge morajo prispeti do vključno ponedeljka, 30. septembra 2002 do 14. ure. Partner iz Romunije mora prav tako oddati vlogo na pristojno ministrstvo v Romuniji, in sicer na Sektor za mednarodne organizacije in mednarodno sodelovanje, Oddelek za dvostransko sodelovanje in mednarodne organizacije pri Ministrstvu za šolstvo in raziskovalno dejavnost Romunije, Mendeleev Str. 21-25, 7OI68 Bucharest 1, Romania. lavni razpis za sofinanciranje znanstveno-teh-nološkeea sodelovanja med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo v letih 2003 in 2004 (UL RS št. 67-69/2002): Vloge morajo prispeti do 7. oktobra 2002 do 14. ure. lavni razpis za sofinanciranje projektov v okviru znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko v letih 2003-2004 (UL RS št. 72/2002): Vloge morajo prispeti do vključno petka, 15. novembra 2002 do 12. ure. Partner iz LR Kitajske mora prav tako pravočasno oddati vlogo na pristojno ministrstvo v LR Kitajski, in sicer na IMinistrstvo za znanost in tehnologijo LR Kitajske, Oddelek za mednarodno sodelovanje (The Mnistry of Science and Technology of PR China, Department of International Co-operation, Mr. Hu Mu), 15 b Fuxing Rd., Beijing 1000862, PR China).
Ostali razpisi
lavni razpis za izbiro raziskovalno-razvoimh projektov Ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2001-2006" v letu 2002 (UL RS št. 59/2002): Prijave morajo prispeti najkasneje do 2.9.2002 do 14. ure. lavni razpis za imenovanje organizacij za kon-trolo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil (UL RS št. 67-69/2002): Prijave je potrebno predložiti do 15. septembra 2002 Obvestilo o razpisu za izbiro dobavitelja opreme Prehrambeni izdelki, kozmetika, varnost igrač - pomoč in podpora laboratorijem za uradni nadzor trga Slovenija (UL RS št. 74/2002): Ponudbe v zapečateni ovojnici morajo biti dostavljene najkasneje do 21. 10. 2002 do 10. ure. Javno odpiranje ponudb bo 21. 10. 2002 ob 11. uri.
Obvestilo o razpisu za izbiro dobavitelja opreme Nabava opreme za Nacionalno RE1TOX Informacijsko točko in za programe zmanjševanja škode ter programe zmanjševanja ponudbe na področju drog Slovenija (UL RS št. 74/2002): Ponudbe v zapečateni ovojnici morajo biti dostavljene najkasneje do 8. 10. 2002 do 10. ure zjutraj. Javno odpiranje
ponudb bo 8.10. 2002 ob 11. uri. lavni razpis za zbiranje in sofinanciranje projektov s programskega področja “Ohranjanje narave. LIFE HI - Narava projekti” (UL RS št. 74/2002) Rok za predložitev vlog: do 30. septembra leta 2002 do 10. ure lavni razpis oddaja subvencij gospodinjstvom za spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije (UL RS št. 62-63/2002)
Rok za predložitev vlog je do porabe sredstev. Predvideno obdobje porabe sredstev (za izplačila subvencij): do konca leta 2002 Razpis za prijavo projektov za program ACCESS 2000 (UT. RS št. 62-63/2002) Rok za oddajo prijav je 27. 9- 2002 do 16. ure po lokalnem času.
lavni razpis za dodelitev podpore za izvedeno obnovo vinogradov (UL RS št. 62-63/2002) Vloge za podelitev podpore je treba poslati najkasneje do 16. septembra 2002. lavni razpis za dodeljevanje sredstev, kot pomoč za nadomestilo škode (UL RS št. 62-63/002)
Razpis je odprt, rok za vložitev prijav je od dne objave do izkoriščenja razpoložljivih sredstev. Vloge se bodo obravnavale vsak prvi torek v mesecu. Prvo odpiranje pravočasno prispelih vlog za namen E - pomoč za nadomestilo škode bo 3.9- 2002. Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v naslednjem javnem razpisu.
Javni razpis za sprejem študentov podiplomskega študija v Dom podiplomcev Ljubljana za študijsko leto 2002/2003 (UL RS št. 62-63/202)
Študenti pošljejo ali oddajo prošnjo za sprejem najpozneje do ponedeljka, 16. septembra
2002.
lavni razpis za dodelitev subvencij za študije izvedljivosti projektov soproizvodnie toplote in električne energije (UL RS št. 60-61/2002) Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane najkasneje en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure v tajništvu Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije. Prvo odpiranje vlog je bilo v petek, 2.8.2002, nato pa vsak prvi delovni petek v mesecu do porabe razpisanih sredstev. Podatek o višini preostalih sredstev za naslednja odpiranja, bo 10 dni po vsakokratnem odpiranju dosegljiv po tel: 01/300 69 97, 01/300 69 90.
lavni razpis za sofinanciranje projektov v okviru donaciiske sheme “Krepitev Slovenije na lokalni ravni". Sklop A - Socialna vključenost (UL RS št. 55-56/2002)
Ponedeljek, 23. septembra 2002 ob 12. uri. Vloge, prispele po tem roku, bodo zavrnjene, tudi v primeru, da je na poštnem žigu označen
datum oddaje vloge na pošto pred navedenim rokom.
lavni razpis za dodelitev subvencij majhnim in srednje velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom posameznikom za energetske preglede podjetij in študije izvedljivosti za projekte učinkovite rabe energije (IH. RS št. 52/2002) Za vsakokratno odpiranje vlog bodo upoštevane vloge, ki bodo vložene najkasneje en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure, v tajništvu Ministrstva za okolje in prostor. Prvo odpiranje vlog je bilo v petek, 28. 6.2002, nato pa vsak zadnji delovni petek v mesecu do porabe razpisanih sredstev. Podatek o višini preostalih sredstev za naslednja odpiranja, ki tudi ne bodo javna, bo 10 dni po vsakokratnem odpiranju dosegljiv po tel: 01/300 69 97.
Ostale informacije
V	septembru se bomo srečali na MOS v Celju, na katerem bo Razvojna agencija Savinja aktivno sodelovala v okviru različnih okroglih miz in predstavitev (vavčerski sistem svetovanja, žensko podjetništvo, razvoj poklicne kariere, idr.)!
V	oktobru pa bomo ponovno organizirali “Dan
podjetništva” z dnevom odprtih vrat naše agencije in predstavitvijo podjetniškega podpornega okolja ter vrsto zanimivih tem. _________________VABLJENI !___________________
Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo raz-
ličnih objektov in podobno.
Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno - investicijske načrte, ki bodo prispevati k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline.
Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci, itd), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec!
Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela!
Vabimo vas k sodelovanju! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Utica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/713 68 60, faks 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent, Alenka Doler, IMirjana Bevanda, Primož Štorman), Email: ati preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, ga Centrih), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), IZVIR d.0.0. Žalec (713 31 00, g. Kač) in drugih.
Razpisi Phare
V začetku avgusta je potekel rok za prijavo na razpis nacionalnega programa PHARE 2000 - Aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni. V interesu prebivalcev Spodnje Savinjske doline smo se na Razvojni agenciji Savinja potrudili in sodelovali pri prijavi kar pri devetih projektih. Skupno s partnerji smo prijaviti projekt “Usposabljanje managementa za vodenje poslovnih con v Savinjski regiji" ter “Socialni servis - zaposlitvena priložnost”. Pri sedmih projektih s področja razvoja podeželja, turizma, razvoja ženskega podjetništva in novih oblik zaposlovanja ter računalniških in jezikovnih znanj smo sodelovati kot partnerji s prijavitelji Zavodom Rogaška dediščina, Razvojno agencijo Soda, SIC Konjice in UPI-Ljudsko univerzo Žalec.
Rezultati razpisa bodo znani v začetku septembra, pripravljamo pa se že na projekte za razpis PHARE 2001, na katerega se bomo prijavljali v drugi polovici septembra. Prepričani smo, da vas bomo v prihodnjem mesecu že lahko povabili k sodelovanju na različnih usposabljanjih, ki bodo cenovno ugodna zaradi sofinanciranja s strani Evropske skupnosti, podrobnejše informacije pa dobite na naslovu Razvojne agencije Savinja.
Danica Jezovšek-Korent
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/71
CERTIFIKAT št. 129
ISO 9001
2-13-62, e-maii: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu avgustu 2002 povečale za 0,28 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu avgustu 2002 17.023,80 SIT in je 535,25 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.952,62 SIT, na Polzeli pa 16.106,96 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu avgustu 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki stanovanj x nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine.
Avgustovska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi z julijem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
Uporabnike toplotnega ogrevanja iz centralne kotlovnice Žalec seznanjamo, da so člani kurilnega odbora pregledali poslovanje v kurilni sezoni 2001/2002.
Ugotovili so, da je bilo zaradi situacije na svetovnem trgu naftnih derivatov in posledično nihanja cen izredno težko predvideti mesečne akontacije za ogrevanje.
Ob upoštevanju dejstva, da se je z ogrevanjem pričelo kasneje kot v pretekli kurilni sezoni ter tudi ugodnih temperatur v zimskih mesecih in ob zaključku še izjemno toplem vremenu konec aprila, ko je bilo mogoče izklopiti sistem nekaj dni prej kot običajno, se je ogrevalna sezona zaključila ugodno za uporabnike storitev.
Poudariti je potrebno tudi to, da smo kot upravljalec sistema vseskozi od prevzema kotlovnice v letu 1993 vlagali napore za izboljšanje storitev ogrevanja, predvsem v smislu, da zadovoljimo uporabnike. S tem namenom smo postopoma vsakoletno pristopali k investicijam, ki sicer niso pretirano poviševale ceno ogrevanja, kajti ta
je primerljiva s cenami ogrevanja drugih distributerjev toplotne energije v Sloveniji, vendar pa so precej dvignile kvaliteto storitve, s čimer smo zmanjšali število nezadovoljnih uporabnikov na minimum.
Z vlaganji v obnovo in posodobitev sistema smo skoraj v celoti odpravili intervencijske posege, ki so se v preteklosti pojavljali v teku kurilne sezone.
Ker za kurilno sezono 2002/2003 predvidevajo le manjša vzdrževalna dela na sistemu ter ob dejstvu, da ni pričakovati večjih intervencijskih posegov, se je kurilni odbor odločil, da se opravi poračun kurilne sezone. Zaradi navedenega uporabnikom pri izstavitvi položnic za mesec junij 2002 ni bila obračunana akontacija za ogrevanje.
Uspešne predstavitve
ČIPS - informativno mesto Žalec je skupaj z Razvojno agencijo Žalec, Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec in Občino Žalec v mesecu maju in juniju 2002 organiziral predstavitve deficitarnih poklicev za učence sedmih oziroma osmih razredov po osnovnih šolah žalske regije.
Letos smo prvič organizirali tovrstno predstavitev, zato smo z odzivom zadovoljni. Zanimanje za deficitarne poklice in sam vpis v poklicne šole iz leta v leto upada. Prav s predstavitvami učenci dobijo priložnost za pridobivanje novih informacij o posameznih poklicih ter se tako lažje odločijo za pravo poklicno pot.
Izvedenih je bilo sedem predstavi-
tev za poklice: vrtnar, avtomehanik, avtoklepar, avtoličar, frizer, kuhar, natakar, cvetličar, klepar - krovec, pek in slaščičar - konditor. Učenci so si ogledali delo in delovne pogoje pri konkretnem podjetniku ter dobili strokovne odgovore na zastavljena vprašanja.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in realizaciji predstavitev, še posebej: Vrtnarstvu in cvetličarstvu JOŽEF ŠMIT, s.p., z Vranskega; Renault Servisu Levec iz Petrovč; Frizerskemu salonu Helene Banko, s.p., iz Žalca; Hotelu Štorman iz Celja; Cvetličarni BOŽENA MASTNAK, s.p., iz Šempetra; Kleparstvu VILI DEBEVC, s.p., iz Žalca ter Pekami in slaščičarni ROIVIAN BRGLEZ, s.p., z Vranskega.
Ksenija Kovačič

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLER J EV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Politične stranke
avgust 2002
Počitniški dnevi se počasi nagibajo h koncu. Kljub letošnjemu muhastemu vremenu, ki je del poletja spremenilo v pravo deževno jesen, pa vseeno želim in upam, da smo si vsi oddahnili, nabrali novih moči in smo pripravljeni za tisti jesenski del leta, ki je za nas v političnem smislu zelo pomemben.
Na lokalni ravni je v teh dveh mesecih več ah manj dopustniško razpoloženje, zato pa so nas pretresale novice iz “višjih" krogov. Dr. Arhar si je precej zrahljal svoj trdni položaj, saj so ga mediji dobesedno raztrgali. Tudi tu lahko vidimo, kaj pomeni obvladovati medijski prostor, gledano s pozicije kontinuitete oblasti. Isti mediji so že teden dni po “primeru Vzajemna" objavljali padec priljubljenosti predsedniškega kandidata. Vsekakor pa smemo pričakovati napad na vsakega kandidata, ki bi dosegel v raziskavah javnega mnenja preko 15 %.
Skrb zbujajo tudi dogodki v piranskem zalivu, kar kaže na še eno točko nesposobnosti vlade, da reši problem južne meje. Vsi izgovori, ki jih slišimo od odgovornih, so samo pesek v oči. Dejstvo, ki je neizpodbitno, je tavanje na mesni vseh dosedanjih Drnovškovih garnitur, ob tem
SDS
pa seveda pomanjkanje politične zrelosti za reševanje odprtih vprašanj meje z južno sosedo.
Da pa bi ne končali počitnic s črnimi mislimi, se ozrimo še malce nazaj, na letošnji 6. julij, ko je občinski odbor SDS s svojim športnim in ekološkim forumom organiziral izlet preko Kozjanskega, Bizeljskega in Posavja. Ogledah smo si nekaj gradov, obiskali eno od repnic (znamenite jame, izkopane v nekdanjih zimskih shrambah repe v silikatnem pesku ob robu nekdanjega Panonskega morja), kjer smo poskusih odlično vino. Po kosilu smo se zabavah s športnimi igrami, ki so se zaključile s podelitvijo priznanj najboljšim v pikadu in vlečenju vrvi. V večernih urah smo se dobro razpoloženi vrnih v Žalec, kjer so nekateri nadaljevali še na Žalski noči. Prijazno se je našemu povabilu odzval tudi predsednik 00 N.Si Drago Podgorelec in se nam pridružil s soprogo Vilmo Tekavec.
Za 00 SDS Žalec
Januš Rasievvicz
Zadovoljni obrazi najboljših na športnih igrah 00 SDS Žalec.
Za organizacijo in priznanja sta poskrbela Franjo Baloh in Dušan Goršek
Aktivne počitnice
Počitnice in čas dopustov so za nami, kljub temu pa lahko rečemo, da je bilo za SLS bolj malo prostih dni, oziroma to so bile aktivne počitnice. Konec junija nas je obiskal minister za promet in zveze g. Jakob Presečnik, ki se je udeležil sestanka regijskega odbora za Spodnjo Savinjsko dolino v Braslovčah. Seznanil nas je z delom vlade in z njeno usmeritvijo, s stališči stranke in konceptom, ki ga bo predstavljala na volitvah. Ob tem je poudaril pomembnost pravilne izbire volilnih kandidatov ter nam hkrati ponudil nekaj napotkov. Regijski odbor je g. ministra seznanil s problemi, ki tarejo občinske odbore, ta pa nam je zagotovil, da bo o težavah in naših uspehih poročal predsedniku stranke.
Srečanja so se udeležili vsi predsedniki občinskih odborov in nekateri člani. Beseda je tekla tudi o magistralni cesti med Vranskim in Celjem, ki je bila doslej zaprta za traktorski promet, kar mnogim kmetom precej otežuje delo. Kot resorni minister je g. Presečnik obljubil, da bo skušal doseči vsaj lokalno ali sezonsko odprtje te ceste tudi za traktorje. V tem času se je to že zgodilo, tako da promet s traktorji in delovnimi stroji po magistralni cesti že poteka. Skupaj z žalskim županom g. Posedelom, ki ga bo SLS podprla na volitvah, je g. minister odprl prenovljeno cesto
Slovenska ljudska stranka
skozi Šempeter, kljub temu da smo na ta dogodek kar dolgo čakali, je ta cesta gotovo velika pridobitev ne le za Šempeter, temveč tudi za Savinjsko dolino. S semaforiziranim in razširjenim križiščem in s kolesarskimi stezami bo tod manj zvite pločevine in manj nesreč s telesnimi poškodbami.
V času počitnic smo imeh veliko stikov tudi s članom izvršilnega odbora stranke g. Vriskom, ki nam z nasveti pomaga premostiti marsikatero težavo pri obhkovanju strateškega razvoja stranke na regionalnem in občinskem nivoju. SLS ima na regionalni ravni načelno že izoblikovan svoj predvolilni stav, o čemer pa bomo več pisali prihodnji mesec. Občinski odbori se že dejavno ukvarjajo z iskanjem in pridobivanjem najboljših kandidatov. Upamo, da vam bomo do konca septembra že lahko posredovali vsa imena, ki bodo zastopala našo stranko na volitvah.
Upamo tudi, da so bile vaše počitnice aktivne in predvsem prijetne. Morda si je kdo med vami vzel kaj časa za premislek ah pogovor o bližnjih volitvah, kot smo vam namignili prejšnjikrat. Ideje so dobrodošle in vse člane in simpatizerje pozivamo, da se tvorno vključijo v predvolilno dogajanje ter s tem pripomorejo k skupnemu uspehu.
Ivan Jošt
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
Vzajemnost
Negotovost pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami je čedalje večja. Nihče si namreč ne upa napovedati izida. Drnovšek in Arhar se kot medijska favorita pogrezata sama vase.
Drnovšku počasi zmanjkuje kapitala za kupovanje naklonjenosti volivcev, saj z Ropom komajda uspevata krpati javnofinančne luknje. Arharju pa je po razkritju delitve spornih nagrad v zdravstveni zavarovalnici Vzajemna javno mnenje obrnilo hrbet. Težko bo prepričal milijon dvesto tisoč zavarovanih upokojencev, delavcev, kmetov in drugih, ki plačujejo dodatno zdravstveno zavarovanje, da nagrade vodilnim v Vzajemni niso sporne hkrati pa napovedati deset odstotno zvišanje zavarovalnih premij. Arharja je politična kontinuiteta želela prodati slovenski javnosti kot konzervativno desnega kandidata in samo nevedni in naivni so v vabo tudi ugriznih. O Arharju in njegovem preteklem delu bomo v bližnji prihodnosti še marsikaj izvedeli. Zanimiva bo predvsem frankfurtska zgodba. Še najbolj naivnim bo jasno zakaj podpora Kučana “primernemu in sposobnemu kandidatu”.
Arhar ima torej dovolj masla na glavi, da lahko rečemo, da ni primeren kandidat za predsednika države, še manj pa Drnovšek. Slovenija potrebuje samo še to, da
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
zmaga Drnovšek potem pa smo popolni ... Ne vem, kako bi naj predstavljal našo državo, če še sam ne ve, ali bi ah ne bi kandidiral. Predsednik vsake države mora biti trden in odločen v svojih odločitvah ne pa da vsak drugi dan govori drugače. Tli bi se marsikaj lahko naučil od predsednice uprave zavarovalnice Triglav Nade Klemenčič. Ženska je tako odločna in samozavestna, da se požvižga na pravni red Republike Slovenije. Najbolj žalostno pri vsem tem je dejstvo, da je Klemenčičeva bivša sodnica. Koliko podobnih Nad Klemenčič še vedno opravlja sodniški poklic bo pokazal čas. Verjetno je zaradi takšnih in podobnih dam in gospodov slovensko Sodstvo na slabem glasu.
V koaliciji Slovenija smo zato prepričani, da je najprimernejša kandidatka za predsednico g. Barbara Brezigar. S svojim delom je to pokazala in dokazala.
Z zmago Brezigarjeve bodo za Slovenijo in njene državljane nastopih boljši časi.
Predvsem pa dejstvo, da bo Slovenija z njeno izvolitvijo za predsednico države postala pravna država. Obeta se nam torej vroča jesen.
Drago Podgorelec
Srečanje
Pokrajinski odbor naše stranke prireja vsako leto srečanje upokojencev ter svojih članov in njihovih simpatizerjev. Tako je bila letos organizacija srečanja v rokah Območnega odbora za Spodnjo Savinjsko dolino in Zveze društev upokojencev občine Žalec.
Park dvorca Novo Celje je bil odlična lokacija za tovrstno prireditev, na kateri se je zbralo več kot 1.500 udeležencev iz vseh krajev celjske pokrajine, več kot polovica pa jih je prišlo iz naše doline. Program ni bil utrudljiv, kajti govorniki so govorih o aktualni problematiki, ki prizadeva nas upokojence, čeprav bi bil lahko še bolj predvolilno naravnan.
Kakšne posebne kritike o organizaciji srečanja nismo zaznali, pač pa je bilo slišati obilo pohvalnih besed o prireditvi. Ob tej priliki je potrebno pohvaliti organizacijski odbor, zlasti pa prizadevne člane posameznih društev upokojencev, ki so postregli s pripravljenimi dobrotami in primerno ohlajeno pijačo. Pod krošnjami mogočnih dreves je bilo v senci dovolj prostora in sedežev za vse. Posebna zahvala gre Občini Žalec, ki nam je omogočila izvedbo prireditve v parku dvorca Novo Celje, ki je v njeni lasti. Glavna sponzorja sta bila Zveza društev upokojencev Slovenije in Demokratična
DeSUS
stranka upokojencev Slovenije DeSUS.
Ne nazadnje se je treba zahvaliti mesariji Čas za odlično pripravljen golaž, ki je zelo teknil, pa še dovolj ga je bilo za vse. Za zmanjšanje stroškov smo priredih sre-čolov, ki je zelo dobro uspel.
Ta članek nosi naslov “sodelovanje”, ki ni samemu sebi namen. Že samo tokratno srečanje je rezultat sodelovanja med upokojenskimi društvi in našo stranko. Le-tega gojimo v naši dolini že dalj časa, kajti dosedanji volilni rezultati kažejo, da smo eni redkih v državi, ki smo dojeli koristnost tovrstnega sodelovanja. Upokojenci smo torej prepričani, da gre za skupne interese in enake cilje in da brez svoje stranke le-teh ne moremo uresničiti.
Vsi tudi vemo, da imamo premalo poslancev v Državnem zboru in da nimamo dovolj svetnikov v občinskih svetih, da imamo premalo vpliva v Krajevnih skupnostih, ker bi sicer naši interesi prišli bolj do izraza, in da na volitvah o tem ne vodimo računa. Pred nami so volitve županov in svetnikov, ki bodo pokazale, kohko smo upokojenci svoje sreče kovač!
Rado Rotar
Priznanja ob prazniku občine Žalec
^öcäsSteTpräzmJ^önan^S
bo 6. septembra slavnostna seja, na kateri bomo podelili najvišja občinska priznanja za večletno delo in dosežene uspehe, ki jih je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja soglasno sprejel občinski svet. Komisija je imela vse prej kot lahko delo, ko je obravnavala številne utemeljene predloge za priznanje in na koncu po tehtni razpravi soglasno sprejela usklajen predlog priznanj za občinski svet.
Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitam! S svojim uspešnim delom zaslužijo, da jih še enkrat predstavimo.
GRB OBČINE PREJMEJO:
INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC -ob 50-letnici in za dosežene uspehe na področju raziskovalnega dela, JAVNI ZAVOD VRTCI OBČINE ŽALEC -ob 50-letnici ustanovitve in za dosežene uspehe na področju predšolske vzgoje,
STRELSKO DRUŠTVO JUTEKS ŽALEC -ob 20-letnici in za dosežene uspehe na tekmovanjih,
IVICA ČRETNIK iz Šempetra v Savinjski dolini za dolgoletno aktivno in uspešno delo v izobraževanju in raznih organizacijah v občini, JOŽICA OCVIRK iz Žalca za dolgoletno aktivno delo na področju kulture.
PLAKETO OBČINE ŽALEC PREJMEJO: GASILSKO DRUŠTVO LOŽNICA -ob 80-letnici ustanovitve ter za dosežene uspehe na področju gasilstva, GOLDING KLUB ŽALEC
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
ob 10-letnici ustanovitve in za uspešno povezovanje managerjev in strokovnjakov pri razvoju gospodarstva, BOGOMIL POLAVDER iz Žalca - za dolgoletno aktivno in uspešno delo na področju planinstva,
DAMIR VRBANIČ iz Žalca - za dosežene uspehe v karateju.
Prav tako čestitam tudi tistim, ki so bili predlagani, pa se niso uvrstili med dobitnike priznanj. Kot predsednik komisije sprejemam razmišljanje v posameznih krajevnih in mestni skupnosti, da je v občini še nekaj posameznikov, ki bi si zaslužili priznanje, a žal ni bilo predlagatelja. Nova priložnost bo ponovno čez leto dni. Prav tako sem prepričan, da KS in MS predhodno ne izkoristijo možnosti za podelitev svojih priznanj najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam za uspešno delo. So tudi taki, ki ob priznanjih le zamahnejo z roko, v resnici pa ljudem že stisk roke ah samo skromna zahvala, ki odraža dejansko stanje in iskren namen, pomeni veliko. V to sem se prepričal poleti, ko sem se udeleževal priložnostnih slovesnosti ob “komunalnih”, gasilskih in drugih prireditvah.
Zato vsem tistim, ki se po svojih zmožnostih trudite za uspeh naših podjetij, organizacij, društev, krajevnih skupnosti in mestne skupnosti, ne glede na to, da niste nikoh prejeh priznanja (vam ga vsaj ne bo nihče zavidal), preprosta beseda HVALA.
Za OOZLSD Janko Kos, podžupan
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Žalec, vabi vse ljubitelje tenisa in dobre družbe na tradicionalni, letos že
12. modri tenis turnir dvojic,
ki bo v soboto, 31. avgusta 2002.
Igrali in družili se bomo na peščenih igriščih Rudija Zupanca v Šeščah. Tekmovanje bo potekalo kot vsako leto v naključno žrebanih dvojicah ne glede na spol.
Udeleženci se bodo lahko preizkusih tudi v igranju odbojke na mivki.
Vsak udeleženec (s plačano prijavnino 2.000,00 SIT) dobi možnost igranja, spominsko darilo, osvežilni napitek in hrano.
Prosim, da se prijavite pri ga. Klaudiji Kač po telefonu: 03 5716 060 in 03 5716 06l ah na elektronski naslov lds.zalec@siol.net do vključno 29- avgusta 2002.
Tradicija in dobra organizacija turnirja sta zagotovilo, da bomo skupaj preživeh lep dan, poln prijetnih doživetij.
Pričetek turnirja ob 9 00 uri.
Ob 17.00 uri bo svečana podelitev nagrad. Nagrade in pokale bosta podehla priznani slovenski nogometni trener in selektor nogometne reprezentance Bojan Prašnikar in županski kandidat LDS 00 Žalec Marijan Hiričnik.
Vljudno vabljeni!
Organizacijski odbor	00 LDS Žalec
Andrej Vengust	Marijan Hiričnik
predsednik	predsednik
Generalna pokrovitelja 12. Modrega tenis turnirja 2002 sta: PIVOVARNA LAŠKO	LDS 00 ŽALEC
avgust 2002
Po DOLINI
Planinska skupina naravoslovnega tabora v Kotečniku
Unescov naravoslovni tabor
OŠ Griže, ki je vključena v mrežo Unescovih šol, je letos v Savinjski dolini organizirala 1. Unescov naravoslovni tabor, ki so se ga udeležile slovenske Unescove šole iz Zreč, Slovenj Gradca, Celja in Rogaške Slatine. Pridružili so se jim še učenci iz OŠ Braslovče, Šempeter, Prebold in Žalec.
Več kot sto učencev razredne in predmetne stopnje je raziskovalo rastlinski in živalski svet gozdne učne poti Hrastje. Spoznavali so zdravilna zelišča, preteklost kraja, opazovali in preučevali ptice, odkrivali tipe prsti in njeno kemijsko analizo, izvajali vzorčenje vode, spoznavali travniško floro, drevesne vrste, seznanjali so se z osnovami orientacije in plezanjem ter spoznali pridelavo hmelja nekoč in danes, vključno s kuhanjem pivine.
Raziskovalni tabor sta vodili Marija Pavčnik in Martina Govejšek, ki sta zanetili pravi raziskovalni ogenj pri učenacih in učiteljih, starših, zunanjih sodelavcih in inštitucijah.
Naravoslovni tabor je zelo uspel, kar dokazuje dejstvo, da je postal naravoslovni tabor za osnovnošolce nacionalni projekt Unescovih šol Slovenije. O tem je na zaključni prireditvi tabora spregovorila koordinatorica Unescovih šol Slovenije Alenka Aškerc Mikeln. Ob letošnjem naravoslovnem taboru so uredili učno pot Hrastje, ki je v bližini OŠ Griže, in o poti izdali posebno zloženko.
D. IM.
Skupina učencev pod vodstvom gozdarja raziskovala goz-dno-učno pot Hrastje.
Pod gozdom jim je domačin napravil različne piščali, loke in drugo, tako kot so to včasih izdelovali otroci. Presenečenje je bilo zelo veliko. Skupina se je potem razdelila in ena izmed skupin je odšla do zapuščenega perišča v Grižah, ki je bilo ponovno odkrito pred praznovanjem 760-letnice prve pisane omembe Griž. Takrat se niso organizirale svečane seje, delila priznanja, ampak so se po terenu zbirale znamenitosti kraja.
Sedaj so to perišče obiskali mladi raziskovalci. Murava gospodinja jim je razložila, kako se je nekoč pralo, potem jih je peljala na svoje kmečko dvorišče, jih opozorila na vodnjak, kaščo in jih odpeljala v kuhinjo, kjer še vedno stoji krušna peč. Pospremila jih je do Randlovega kozolca in spregovorila o posameznih delih kozolca.
Obiski in ogledi zapuščenega perišča so vzpodbudili Konrada Šaleja, da je začel to perišče urejati. In sčasoma naj bi postalo del učne poti in etnografski spomenik, ki opozarja na preteklo življenje. Perišče bi bilo spomin na dan, ko so mladi raziskovalci Unesca raziskovali Griže in okolico.
760-letnica je marsikaj odkrila in na marsikaj opozorila.
Griže in okolica niso tako revne. Ih so halštatske gomile izpred 2.500 let, v farni cerkvi so se izpod beleža
prikazale čudovite freske Jakoba Brola iz leta 1886. Isti sbkar je leta 1893 poslikal cerkev Marije Turške na Gradišču. Akademski sbkar Rudi Španzel pa je na oknih napravil vitra-že.
Ob' proučevanju gozdno-učne poti Hrastje so raziskovalci ugotovih, da je v tem majhnem gozdu pet vrst iglavcev, 16 vrst hstavcev, 9 vrst grmov, ob poti pa srečamo čemadež, lapuh, zajčjo deteljico, mahne, robide, borovnice in še in še. Če imamo srečo, lahko sbšimo detelja in še vrsto drugih ptic. Ih je tudi ena izmed gomil iz halštatske dobe. Med predmeti, ki so se našb v teh gomilah, je tudi simbol ženske figure v obbki račke, ki naj bi bila na posodi za vodo. Naredih so jo v čast reke Savinje.
Učenci so izdelah zelo pregledno in lepo opremljeno ZGIBANKO.
V	Grižah in okobci je vehko stvari,
vrednih ogleda.	F. J.
Vedno več upravnih postopkov
Poleti se je tudi na Upravni enoti Žalec zelo povečalo število vlog za izdajo novih osebnih listin, kar je predvsem posledica prenehanja veljavnosti starih potnih listov. Da število zadev, ki jih občani urejajo na upravni enoti, narašča, pa kažejo že statstični podatki za drugo tromesečje letošnjega leta. V primerjavi s prvim tromesečjem je pripad novih zadev večji kar za 36,8 %.
V	drugem tromesečju so na novo prejeli 24.791 zadev,ob tem pa obravnavali še 2.600 nerešenih zadev iz prejšnjega obdobja. Povečalo pa se je tudi število rešenih zadev, in sicer za 39,6 %. Rešenih je bilo namreč 25.178 zadev, nerešenih pa je ostalo 2213 zadev, kar je za dobrih 17 % manj kot v predhodnem tromesečju.
Kot je povedal načelnik Marjan Žohar so izrazit porast pripada zadev v drugem tromesečju na žalski upravni enoti reševati s prerazporeditvijo delavcev, delom preko rednega delovnega časa bn uradnih ur, delom ob sobotah in delom na sedežih posameznih občin. Dodatne težave pa povzročajo izpadi centralne računalniške podpore. K. R.
Tir
termotehnika
KRONOVŠEK Orla vas 27/a, 3314 Braslovče
Toplotne črpalke
termotehnika
KRONOVŠEK
Telefon: 03/700 16 20, GSM: 041/605 951
RAZPIS ZA SUBVENCIJO 90.000 SIT JEŽEV
VELJAVI OD 19. JULIJA DALJE.
Zmaga tokrat v Mokronog
Druga avgustovska nedelja je v občini Prebold že po tradiciji rezervirana za tekmovanje koscev, grabljic in Štangarjev, ki so ga letos že dvaindvajset» organizirali v Sv. Lovrencu pri Preboldu. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, med njimi tri z Dolenjske, Koroške in iz Dravske doline.
Tradicionalna turistična, kultur-no-etnološka prireditev se je pričela s povorko skozi vas, na čelu katere so igrati godbeniki preboldske pihalne godbe, za njimi pa so se s konjsko vprego peljati hmeljske starešine.
Slediti so tekmovalke in tekmovalci ekip iz Marija Reke, Razborja, Čeč, Majšperka, Trnovelj pri Celju, Griž, Mokronoga, Matk in Kaplje vasi. Povorko so zaključevale kmečke žene, ki so po končanem tekmovanju udeležencem pripravile pravo kmečko matico.
Po nekaj letih odmora je prireditev ponovno povezoval Boris Kopitar. Ob tekmovanju v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk je potekalo še tekmovanje v spretnosti vodenja nogometne žoge med kotički, streljanju na miniaturni gol in nošenju vode preko ovir. Najboljši kosec je
postal Milan Markelj c iz ekipe Mesarstva Cvetan iz Mokronoga, ki je že nekajkrat zmagal na državnem tekmovanju v košnji. Najboljše grabljice so bile iz Kaplje vasi, prav tako sta prvo mesto osvojila Štangarja, kar je na koncu zadostovalo ekipi iz Kaplje vasi za doseženo skupno tretje mesto. Drugi so biti v seštevku tekmovalci ekipe iz Griž, prvo mesto pa je pripadlo ekipi Mesarstva Cvetan iz Mokronoga. Slednji so za nagrado prejeti enotedenski najem apartmaja za šest oseb v Čateških Toplicah. Bogate nagrade so dobiti tudi drugo-in tretjeuvrščeni. D. Naraglav
Zmagovalna ekipa Mesarstva Cvetan iz Mokronoga, skrajno desno čepi najboljši kosec letošnjega tekmovanja Milan Markeljc.
MÙ marginalija
tel.: 03/ 713 10 80, faks: 03/ 714 01 44
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
Kosovelova 4, Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Odločite se za izobraževanje na sodoben način, s sodobnim pristopom ob pomoči visoko usposobljenih predavateljev in si tako pridobite kvalitetno strokovno-teoretično znanje!
PRIDOBITE SI POKLIC, KI SI GA ŽELITE IN VAM NUDI MOŽNOST ZAPOSLITVE.
Na POSLOVNO-KOMERCIAL1NI ŠOLI Celje se lahko v šolskem letu 2002/2003 vključite v programe izobraževanja odraslih za pridobitev izobrazbe:
•	ekonomski tehnik (PTI)
-	1,5-letno izobraževanje po končanem izobraževanju za poklic prodajalec
•	poslovni tehnik (PTI)
-	1,5-letno izobraževanje po končanem izobraževanju za poklic poslovni tajnik
•	ekonomski tehnik
-	3,5-letno izobraževanje po končani osnovni šoti
•	prodajalec
-	2-letno izobraževanje po končani osnovni šoti
•	prodajalec - prekvalifikacija
-	6-mesečno izobraževanje po končani poklicni šoti
•	poklicni tečaj za pridobitev poklica ekonomski tehnik
- 6-mesečno izobraževanje po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ati temu programu ustreznem srednješolskem programu po prejšnjih predpisih
ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE:
•	tujih jezikov (osnovni in poslovni nivo): angleški, nemški, italijanski in španski jezik
•	računovodstva s poudarkom na dvostavnem knjigovodstvu
•	računalništva (začetni in nadaljevalni: word, excel, access, power point, delo z internetom, oblikovanje spletnih dokumentov - domače strani)
•	pravopisa (obnovitveni tečaj znanja pravopisa in delo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika za zaposlene v administraciji)
INFORMATIVNE PRIJAVE sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure na Poslovno-komercialni šoli v Celju, Kosovelova 4, telefon 03 548 29 30.
S KVALITETNO IZOBRAZBO DO DOBRIH MOŽNOSTI ZAPOSLITVE!
f
1 POSLOTtO-KOMBKlAUM SOIA (EUE
Savinjske doline Bf
Po DOLINI
avgust 2002
Najboljše tri ekipe z regijskega tekmovanja v ribolovu
Regijsko tekmovanje v ribištvu in šahu
DU Prebold je na ribniku Presarje organiziralo regijsko tekmovanje upokojencev v športnem ribolovu. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstila na predhodnih občinskih tekmovanjih. Prvo mesto je osvojila ekipa DU Polzela,
drugo mesto ekipa DU Šentjur, tretje pa ekipa DU Braslovče. Sledile so ekipe iz DU Celje, Štor, Šoštanja, Laškega, Prebolda, Rogaške Slatine in Žalca.
Na šahovskem regijskem prvenstvu, ki je potekalo v Žalcu, pa je sodelovalo pet ekip iz DU Celje, DU
Slovenske Konjice, DU Šentjur in dve ekipi Zveze društev upokojencev Žalec. Prvo mesto z osvojenimi 12,5 točkami je pripadlo Celjanom, drugo mesto so z 10,5 točkami osvojili Konjičani, tretje mesto pa so osvojili organizatorji, ZDU Žalec, ki so zbrali 8 točk.
D. N.
Približno350 upokojencev in ostalih gostov je uživalo v lepem in sončnem vremenu sredi preboldskega Gaja, kjer imajo svojo brunarico in športne objekte.
Srečanje preboldskih upokojencev
V preboldskem Gaju so se na tradicionalnem letnem srečanju zbrali člani Društva upokojencev Prebold, ki vključuje tudi upokojence iz občine Braslovče. Tako je na srečanje, ki je bilo hkrati zaključek športnih iger, ki so potekale ves teden, prišel tudi braslov-ški župan Dušan Goričar. Med gosti so bili tudi preboldski župan Vinko Debelak, poslanec Državnega zbora Franc Lenko,
predsednik občinskega odbora DeSUS-a Franc Povše in drugi.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik DU Prebold Ivo Stepišnik, nato pa tudi vsi že omenjeni gostje. V nadaljevanju je Ivi Lebar, referent za šport in rekreacijo v društvu, skupaj s predsednikom društva podelil priznanja za dosežene rezultate v športnih igrah. Pomerili so se v odbojki, balinanju, ribolovu, pikadu, ruskem kegljanju, metanju krogov in streljanju z zračno puško. Za spremembo
tokrat niso imeli medalj in pokalov, ampak konkretna darila z dobro vinsko kapljico in steklenico, na kateri je bila napisana disciplina in mesto, ki ga je ekipa ah posameznik dosegel.
V kulturnem programu srečanja so nastopih pevci Prijatelji iz Šešč, ki so člani Kulturnega društva Šešče, za zabavo in prijetno razpoloženje pa so poskrbeli člani Reškega tria.
D. Naraglav
Jelkina ročna dela
Krožek ročnih del Jelka deluje v okviru Društva upokojencev Griže. Pred dnevi so članice krožka v dvorani Doma upokojencev pripravile razstavo svojih izdelkov.
Ob otvoritvi dvodnevne razstave je številne zbrane pozdravil predsednik društva Marjan Rojnik, o delu in uspehih krožka pa je spregovorila predsednica Zinka Okorn, ki je še posebej pozdravila goste iz sorodnih krožkov iz Dravske in Savinjske dobne, pa tudi svoje bivše članice. Pripravili so tudi krajši kulturni program.	T. T.
Ročna dela griških upokojenk
Ob praznovanju krajevnega praznika na Ponikvi je krajevna borčevska organizacija razvila nov prapor. Na slovesnosti ob razvitju je predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen spregovoril o trenutnih političnih dogajanjih, o krajevni skupnosti in njenih ljudeh med II. svetovno vojno, o delu borčevske organizacije in novem praporu.
Med udeleženci slovesnosti sta bila tudi predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar in žalski župan Lojze Posedel, ki je s pomočjo Ivana Jelena in predsednice KO ZB Ponikva Milke Drežnik razvil nov prapor (na sliki).	T. T.
Nov prapor borcev
Med nastopom mešanega pevskega zbora DU Petrovče, ki ga vodi Zlatko Krčmar.
Perago dograjen
V rekreacijskem centru društva upokojencev Petrovče Perago, kar pomeni pestre radosti gozda, se je pred dnevi zbralo približno dvesto petrov-ških upokojencev in drugih gostov. Srečanje je bilo po letu dni, odkar so pričeli z gradnjo
tega centra, ki je sedaj dokončan. Predsednik društva Martin Pevec je povedal, da so center zgradili z udarniškim delom, nekaj sredstev pa so prispevali žalska občina in sponzorji.
Zbrane sta nato nagovorila žalski
župan Lojze Posedel in predsednik območnega odbora DeSUS za Spodnjo Savinjsko dolino Rado Rotar, ki sta pohvalila delo petrov-ških upokojencev in jima čestitala k izgradnji centra. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor petrov-škega društva upokojencev. Upokojenke in upokojenci so se zatem pomerili v metanju pikada, krogov in ruskem kegljanju. T. T.
Zlati zmagovalci
28. junija 2002 se je v prelepem turističnem kraju Lipici odvijalo športno srečanje delavcev, zaposlenih v socialnih zavodih Slovenije, ki se ga je udeležilo 31 socialnih zavodov.
Srečanja se je udeležila Uidi skupina 17 športnikov oz. rekreativcev iz Doma Nine Pokorn Grmovje iz Žalca. Tekmovali so v treh športnih pano-
gah: odbojki na mivki, plavanju na 50 m in teku na 1 km. Izredno motivirani odbojkaši so prvi preizkusih mivko in se po treh napetih tekmah uvrstili v zaključni krog ter osvojili bronasto medaljo. Plavanje je potekalo vzporedno z odbojko, dom pa je pridobil kar dve zlati in eno bronasto medaljo pri moških ter eno srebrno pri ženskah. Uidi pri teku, v katego-
riji nad 50 let, je bila osvojena bronasta medalja.
Sledilo je družabno srečanje ter podehtev pokalov v Vilenici. Trem skupno najboljšim ekipam so podelili pokale. Glede na številno udeležbo so bih tekmovalci Doma Nine Pokom prijetno presenečeni nad 1. mestom in zlatim prenosnim pokalom.
Z. Ferlež
KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC
in
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON
vabita vse ljubiteljev psov na začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov, ki bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 17. uri na vadbišču na Ložnici pri Žalcu.
Informacije na tel.: 041 405 079-
avgust 2002
Po DOLINI
Večeri glasbe in zabave
Vranski poletni večeri so bili tudi letos polni zabave, smeha in glasbe. Prvi večer je za to poskrbel ansambel Dori s svojim prijateljem, župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem in številnimi glasbeni-
šole, službe in inštrumentov radi poprimejo tudi pri delu na kmetiji. Vsi so tudi odlični pevci in imajo velik čut za staro domačo pesem, ki jo zelo radi in ubrano štiriglasno zapojejo, kar so pokazali tudi na Vranskem in ob tem poželi gromek
Velik šotor je v dveh dneh sprejel pod svojo streho sedem do osem tisoč obiskovalcev. Približno tisoč petsto do dva tisoč pa jih je bilo tudi v nedeljo popoldan, ko je tu potekalo 4. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev Ločica 2002, ki ga
Razstavo hmeljarske mehanizacije je odprl župan Dušan Goričar, ob njem je avtor Franc Cilenšek.
Malo dežja in veliko piva
Na Brglezovem večeru so pravo presenečenje pripravili člani ansambla Klobasekovega Pepija (za kontrabasom je Roman Brglez).
mi gosti iz Slovenije in Berlina. Drugi večer, ki je že vrsto let v znamenju Brglezove prireditve Zvestoba se nagrajuje, so glasbeno obarvali Pihalni orkester Godbe Zabukovica, ansambel Mira Klinca, Vitezi polk in valčkov ter pevka Nuša Derenda. Tretji dan pa so velik šotor za preko 3000 ljudi napolnili številni harmonikarji, ki so se tudi letos potegovali za najdragocenejšo nagrado, preko 430.000 tolarjev vredno harmoniko.
Peti Vranski poletni večeri pa so se pravzaprav pričeli že zadnji vikend v juliju z mednarodnim Indian rally-em in tisto nedeljo je v ogromnem šotoru potekala največja mašna slovesnost v Sloveniji z blagoslovom motorjev z vseh koncev sveta, ki jo je pripravil Izidor Pečovnik - Dori.
Dorijev večer je tradicionalna prireditev, ki se vsako leto konec novembra odvija v Laškem. Letošnja bo že četrta po vrsti. Ker je njihov Dori svoje korenine pognal na Vranskem in tu preživlja vsakoletni dopust, so se odločili, da pripravijo en večer tudi v sklopu Vranskih poletnih večerov.
Vranski Dorijev večer je bil pravi glasbeni spektakl, ki ga je posnela tudi nacionalna televizija. Dve 55-minutni oddaji naj bi bili na programu v sredini oktobra, več krajših posnetkov pa smo lahko že zasledili na lokalnih televizijah. Dorijev večer so obogatili še ansambel Savinja, Štajerskih 7, Mladi Dolenjci, Vesele Štajerke, ansambel Roberta Zupana, pevec Andrej Radej iz Berlina, ansambel Die Mooskirchner iz Avstrije, ansambel Mira Klinca, Vitezi Celjski, Okrogli muzikantje, Druga generacija iz Berlina in ansambel Braneta Klavžarja. Svoje sta prispevala še Podokničar Franc Pestotnik in folklorna skupina Anton Tane iz Marija Gradca pri Laškem. Vsi nastopajoči so občinstvo navduševali kar dobre tri ure, kolikor je trajalo tudi snemanje TV oddaj. 3000 do 3500 glava množica pa se je razživela šele po končanem snemanju. V veseličnem delu je igralo kar nekaj ansamblov, glavno breme pa so seveda nosili člani kvinteta Dori, bratje Boris, Primož in Marko Razboršek iz Brodnic pri Rimskih Toplicah ter Anti Gubenšek iz Vlodic pri Slivnici in Boštjan Per iz Mengša. Vsi člasni skupine so kmečki fantje in poleg
aplavz. Pravo doživetje pa je bil nastop župnika Dorija, ki je zapel skupaj s svojimi fanti. Do srca je segala tudi Bela snežinka, ki jo je zapel skupaj z Drugo generacijo, fanti iz Berlina, ki že vrsto let sodelujejo z ansamblom Dori in so aktivni tudi v njegovi župniji v Nemčiji. Na prireditvi ni manjkalo županov in poslancev, videli pa smo lahko tudi dva predsedniška kandidata, Barbaro Brezigar in Franceta Arharja.
Prvi večer je trajal do jutranjih ur. Nič drugače pa seveda ni bilo na Brglezovem večeru, ki je tudi tokrat opravičil svoj slogan Zvestoba se nagrajuje.
Brglezov večer so s promenadnim koncertom po trgu Vransko pričeli godbeniki Godbe Zabukovica in tako dah prireditvi še slovesnejšo podobo, kar si pek in podjetnik Roman Brglez še kako zasluži, saj ga lahko upravičeno imenujemo za najpomembnejšega moža Vranskih poletnih večerov. Najbrž teh ne bi bilo, če ne bi bilo njega in njegove odprtosti, prijaznega odnosa do sodelavcev, poslovnih partnerjev in kupcev, ki ga spoštujejo in so mu pripravljeni slediti in pomagati. Prav zato mu že vrsto let uspeva v sodelovanju z drugimi krajani “delati” odmevne in prepoznavne prireditve, ki so ime Vranskega ponesle daleč preko meja Savinjske doline in Slovenije.
Tildi tokratni večer bo ostal nekaj tisočim obiskovalcem v lepem in prijetnem spominu. Še posebno pa se ga bodo radi spominjali tisti, ki jim je ta večer prinesel katero od bogatih Brglezovih nagrad za zvestobo. Zlati obeski, zlat prstan in nekaj vikend paketov v zdravilišču Radenci je bilo podarjenih zvestim kupcem. Za zabavo je poskrbel ansambel Mira Klinca, čudovito je bilo prisluhniti in doživljati glasbo Vitezov polk in valčkov, v pravi trans pa je nekatere spravila Nuša Derenda. Za pravi humoristični bum je poskrbel Bobasekov Pepi s svojim ansamblom, v katerem je nastopil kot kontrabasist sam Roman Brglez.
Ob glasbi, petju, humorju, plesu seveda ni manjkalo najrazličnejših dobrot, ki so jih mnogi prejeli zastonj, saj so si jih prislužili z zbiranjem računov, dobljenih ob nakupih v Brglezovih prodajalnah. Zadovoljna zakonca Anica in Roman Brglez sta znova dokazala, da si ljudje želijo tovrstne zabave, ki je del njih in zvestobe kolektivu Brglez.
skupaj z gasilskim društvom Ločica organizirata zakonca Novak - duo Mojca in Marjan.
Na tekmovanje je tudi letos prišlo preko 60 harmonikarjev z vseh koncev Slovenije. Pomerili so se v štirih starostnih kategorijah. Ocenjevalno komisijo so sestavljali Jože Burnik, Tomaž Tozon in Denis Novato.
Najprej so na odru pokazali svoje znanje najmlajši harmonikaši, med njimi tudi petletna Janja Hribar iz Radomelj, ki je prejala pokal kot naj-mlajša udeleženka tekmovanja, kot najstarejši udeleženec pa ga je prejel tudi Leopold Roglič iz Bsovca. V kategoriji do 12 let je komisija za zmagovalca proglasila Aleša Stropnika iz Mislinje. V skupini od 12 do 16 let je postal zmagovalec Gregor Jazbinšek iz Miklavža pri Taboru. V skupini od 16 do 30 let je zmago slavil Matic Ceglar iz Tlak na Gorenjskem, ki je pozneje, na podlagi žrebanja med zmagovalci vseh štirih skupin, prejel tudi glavno nagrado, harmoniko Melodije iz Mengša. V kategoriji nad 30 let je pokal za prvo mesto prejela Duša Lampret.
Svoj prispevek k prireditvi je dodal Oto Pestner, voditelj Marjan Novak pa je občinstvo navdušil z igranjem na kravje zvončke.
Vranski poletni večeri so za nami, organizatorji pa so z mislimi in idejami že v naslednjem letu, na VPV 2003.
D. Naraglav
Turistično društvo Braslovče se je na letošnji jubilejni 40. Dan hmeljarjev temeljito pripravilo. Program je trajal tri dni (zaključna prireditev je bila zaradi slabega vremena prestavljena za teden dni). Zelo zanimiva je bila povorka voz, na razstavi so predstavili staro mehanizacijo in orodje, ki se je uporabljalo v hmeljarstvu, izdali pa so tudi brošuro.
Avtor brošure je Janko Pirnat, ki je v sliki in besedi povzel vse prireditve, od prve leta 1962. Prve štiri prireditve so pripravili v Preboldu, ker je bila leta 1965 gneča ob preboldskem bazenu skoraj neznosna (pripravili so tudi tekmovanje v obiranju hmelja), so prireditev leta 1966 prestavili v Braslovče, dan pred tem pa je bil uradni del z razglasitvijo novega hmeljarskega starešine v Žalcu, v Hmezadovi dvorani. Pred tem so izbirah najlepši hmeljarski par, v Braslovčah pa sta zbrane že pozdravila prvi starešina Anton Fonda iz Kamenč in hmeljarska princesa Vera Pospeh iz Kasaz (danes Kapus). Princese so izbirah med neporočenimi kmečkimi hčerami.
Dandanes je izbira spremljevalke hmeljarskega starešine bolj skromna, pa vendar fantje hmeljarskemu starešini vedno najdejo prikupno dekle. Letošnji starešina Ivan Oset iz Drešinje vasi ima ob sebi sovaščanko Sabino Žagar, prejšnja spremljevalka Urška Fonda pa se lahko pohvali s tem, da je bil njen ded prvi starešina,
princesa pa je bila njena mama.
Na 40. prireditvi Dan hmeljarjev je bila zelo odmevna razstava mehanizacije, ki se je uporabljala v hmeljiščih. Avtor razstave Franc Cilenšek je vsem zainteresiranim podrobno razložil, kako kakšen stroj deluje, razstavo o svoji dejavnosti pa je pripravil tudi turistični krožek braslov-ške šole.
Čeprav se je prireditev v štirih desetletjih precej spreminjala, pa čisto brez tekmovalnega duha tudi danes ne gre. Po predaji starešinstva in obveznem otvoritvenem plesu novega starešine s spremljevalko so bila na vrsti šaljiva tekmovanja. V dvigovanju 12-kilogramske železne palice z eno roko je zmagal lanski kralj Matjaž Hočevar (90 dvigov), ki
je Uidi najhitreje spil liter piva (v 9 sekundah), vrč piva pa je v iztegnjeni roki najdlje (dobrih 9 minut) držal Stevo Rakun iz Matk. Obiskovalci so z veseljem prisluhnili godbi na pihala iz Laškega in si ogledah tudi laške mažoretke.
Bjub temu, da so morah organizatorji osrednji del prireditev prestarih za teden dni in da je začetek ponovno zmotil dež, je jubilejni Dan hmeljarjev lepo uspel. Ob jubileju je bra-slovško turistično društvo oziroma v njegovem imenu predsednik Boštjan Kragl podelil priznanja, ki so jih prejeli: Franc Rojnik, Milan Stepišnik, Anton Fonda, Vera Pospeh Kapus, Vaška skupnost Sveti Lovrenc, Vaška skupnost Podlog in Martina Zupančič.	K. R., foto: T. T.
MIZARSTVO
Tel.: 89 15 146
GSM: 041 628 528, 050 628 528
PO NAROČILU VAM IZDELAMO STAVBNO POHIŠTVO.
Smo ekskluzivni prodajalec in monter OKEN IN VRAT
IZ UMETNE MASE, LESA, ALUMINIJA.
■ ; ■

Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju.
Priložnost! Ne zamudite !
Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog.
Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002


Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za
120.000	SIT
(naravni vlek) oz.
140.000	SIT
(prisilni vlek)
Cena peči izven akcije:
-naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT -prisilni vlek PROVUW242-3 216.563,00SIT
*
Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet., 11.00-12.00 in 16.00-17.00
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o.
Napovednik
avgust 2002
PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE ŽALEC				
Dan in datum	Ura	Kraj	Naziv aktivnosti	Zadolžen
Sreda, 4.9- 2002	12.00	Pred stavbo Občine Žalec	Otvoritev obnovljene fasade in stopnišča občinske stavbe	Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora
	13.00	Pred stavbo VDC-ja v Žalcu	Predaja ključev novih stanovanj v stavbi Varstveno-delovnega centra Žalec	
Četrtek, 5. 9- 2002	17.00	Športni center Žalec	Nogometna tekma (Kremeniti Slovenci: Selekcija Savinjske doline)	Uroš Vidmajer
Petek, 6. 9- 2002	18.00	Trubarjeva ulica in Ulica Ivanke Uranjek	Otvoritev obnovljene kanalizacije, ceste in pločinika v Trubarjevi ulici in Ulici Ivanke Uranjek MS Žalec in JKP Žalec	
	19.30	Dom H. slovenskega tabora Žalec	Slavnostna seja Občinskega sveta	Darja Orožim in Odd. za negosp. in gosp. dejavnosti
Sobota, 7. 9- 2002	9.00	Novo Celje (začetek in konec poti)	Pohod po hmeljski poti	Zveza turističnih društev Občine Žalec
	9.00	Atletski stadion Žalec	državno prvenstvo paraplegikov v atletskem troboju	
	17.00	Šlandrov trg	Tek po ulicah Žalca	Adetski klub Žalec (Adi Vidmajer 03/571 72 74)
Nedelja, 8.9- 2002	10.30	Trje	Otvoritev POŠ Trje	Milka Štrukelj in vodja POŠ Trje
	18.00	Rimska nekropola, Šempeter	Slavnostna prireditev ob 50-letnici odkritja rimske nekropole v Šempetru	Thrist. društvo Šempeter in Pokrajinski muzej Celje
Ponedeljek, 9- 9- 2002	16.00	Vodovod Stebovnik	Otvoritev primarnega dela vodovoda Stebovnik	KS Ponikva in JKP Žalec
Torek, 10. 9- 2002	16.00	Kapla v Libojah	Otvoritev zajetja vode Kapla v Libojah	Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora
Sreda, 11.9. 2002	19.30	Savinov salon	Salonski večer	Glasbena šola Risto Savin Žalec
Četrtek, 12. 9- 2002	16.00	Športni center Žalec	Krajevne skupnosti za pokal Občine Žalec v malem nogometu	NK Žalec (Luka Naprudnik 041/372-545)
Petek, 13. 9- 2002	16.00	Športni center Žalec	Krajevne skupnosti za pokal Občine Žalec v košarki	ŠD Mah talent (Domen Kurent 041/380-843)
Sobota, 14. 9. 2002	8.30	Športni center Žalec	Memorial Vlada Vebra v tenisu	TA Žalec (Tomaž Volk 041/698-276)
	17.00	Pred Domom D. slovenskega tabora Žalec	Hmeljarski likof in srečanje občank in občanov	Nevenka Jelen, Jožica Ocvirk, Ivo Lindič
v nadaljevanju	19-00	pred Domom D. slov. tabora	izbor hmeljske kraljice	
		pred Domom D. slov. tabora	družabno srečanje občank in občanov	
Nedelja, 15. 9- 2002	9.30	Športni center Žalec	Krajevne skupnosti za pokal Občine Žalec v tenisu	TA Žalec (Tomaž Volk 041/698-276)
Ponedeljek, 23. 9- 2002	10.00	18.00 Avla Doma H. slovenskega tabora Žalec	Odprtje razstave filatelističnega, čebelarskega društva in društva Deteljica	MS Žalec
Četrtek, 26. 9- 2002	18.00	Savinov salon	odprtje razstave	
Petek, 27. 9. 2002	17.00	Pred Domom II. slovenskega tabora Žalec	Revija pihalnih orkestrov	KUD Žalec
	19.00	Dom II. slovenskega tabora Žalec	Slavnostna seja MS Žalec in predstavitev fotomonografije Žalca	Mestna skupnost Žalec in KUD Žalec
OSTALE PRIREDITVE					
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
7. 9-	ŽUR POD ŽVAJGO	GAJ PREBOLD			
14. in 15. 9- od 10 do 18. ure	RAZSTAVA ROČNIH DEL	KINODVORANA PREBOLD UPOKOJENSKO DRUŠTVO PREBOLD - SEKCIJA ROČNIH DEL		GA. MARTA	031 404 498
ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO					
31. 8. ob 5. uri	PRISOJNIK (zahtevno), SLEMENOVA ŠPICA (lahko) VRŠIČ		PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	031 860 188
1.9.	POHOD NA KRIM	PRED OŠ PREBOLD	PD PREBOLD	MILAN SUŠAK	041 463 215
5. 9.	IZLET NA SV. GORO	PRI NOVI GORICI IN GORIŠKA BRDA	DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD	IVI STEPIŠNIK	570 19 07
7. 9-	TURNIR TROJIC V KOŠARKI	ŠPORTNI PARK LATKOVAVAS	ŠPORTNO DRUŠTVO LATKOVA VAS	NIKO VIHAR	041 783 378
7. 9- ob 6. uri	NA OJSTRICO IN KOROŠICO IZ PODVOLOVLJEKA	SAVINJSKE ALPE	PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	031 860 188
8. 9.	PLANINSKI POHOD	DEBELI VRH	PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC	DUŠAN ŠIP	031 320 242
12.9.	KOLESARJENJE V NEZNANO		DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD	IVAN DEŽNIKAR	572 46 14
14.9-	SREČANJE PLANINCEV	BRNICA	PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE	VIKTOR RATAJC	041 250 325
14.9- ob 6. uri	DAN SLOVENSKIH PLANINCEV NA LISCI	POSAVSKO HRIBOVJE	PD ŽALEC	DUŠAN ŠIP	031 320 242
			PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	031 860 188
			PD PREBOLD	MOJCA JEZERNIK	041 783 359
15.9.	SREČANJE SAVINJČANOV IN ZASAVCEV	MRZLICA	OBČINA PREBOLD, PD ŽALEC	DUŠAN ŠIP	031 320 242
21.9- ob 5. uri	S PLANINE KUHINJA ČEZ BATOGNICO NA KRN	KRNSKO POGORJE	PD ZABUKOVICA	IVAN PRIVORA	031 860 188
21.9.	ATLETSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE	ŠPORTNI PARK LATKOVAVAS	ŠPORTNO DRUŠTVO LATKOVA VAS	NIKO VIHAR	041 783 378
28. 9.	SREČANJE MLADIH PLANINCEV MDO SAVINJSKA		MLADINSKI ODSEK PD ŽALEC	KATJA FAJIČ	571 52 21
28. 9-	OB SAVINJI	LEVEC - ŠEMPETER	PLANINSKO DRUŠTVO ŠEMPETER	SILVO ČREPINŠEK	031 501 244
Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila.
KINO ŽALEC - september
30. 8. -1. 9. SESTRE (komedija), VSE ZA SINA (triler)
6. - 8. 9. MOŽJE V ČRNEM 2 (akcijska komedija)
NURSE BETTY (komedija)
13. - 15 .9. JAZ PA TEBI MAMO (drama)
MIŠEK STUART IITTLE 2 (komedija)
20. - 22. 9. SCOOBY DOO (komedija), VSE O FANTU (komedija) 27. - 29. 9. TO SLADKO BITJE (komedija)
IZBRANKA TEME (grozljivka)
Predstave bodo ob petkih, sobotah in nedeljah ob 18.00 in 20.00.
ACMAN
Moda za (po)POLNE
Kupon za - \ Q %
Griže 25, (03) 710 04 23
_________ACMAN, d.o.o.. Patizanska 5, Šoštanj_
Razgiban občinski praznik na Polzeli
Občina Polzela praznuje svoj praznik 2. oktobra, številne prireditve ob občinskem prazniku pa se bodo pričele že septembra. V program praznovanja so se vključila praktično vsa društva v občini:
sobota, 7. 9.:
ob 8. uri - 15- Završnikov memorial v malem nogometu (igrišče Polzela), ob 10. uri - gasilsko tekmovanje za pokal TN Polzela;
nedelja, 8. 9.:
ob 8. uri - tekmovanje strelskih društev Spodnje Savinjske doline
(pri ra),
ob 9- uri - kolesarska dirka na Goro Oljko (start na igrišču Ločica);
ponedeljek, 9- 9-:
ob 10. uri - odprtje črpališča Breg;
sobota, 14. 9-:
ob 8. uri - delavsko-športno srečanje občanov (šolsko igrišče);
16.	9 -27. 9.:
ob 18. uri - predavanja za ubrano življenje (mala dvorana kulturnega doma);
petek, 20. 9.:
ob 15. uri - odprtje ceste Tomaž-Podvin,
ob 18. uri - 50. lunohod in ščipohod (zbirališče v bifeju društva upokojencev);
sobota, 21. 9.:
ob 8. uri - košarkarski turnir naselij (športna dvorana), ob 9- uri - tenis turnir (igrišče Partizan Polzela),
ob 11. uri - odprtje vinotoča Turnšek (vZaložah),
ob 14. uri - meddružinska strelska tekma in dan odprtih vrat (lovska koča Založe);
nedelja, 22. 9.:
ob 8. uri - 4. pohod po poteh občine Polzela (začetek pred občino), ob 8. uri - streljanje z mk puško na tarčo srnjaka (lovska koča Založe), ob 18. uri - odprtje kina Polzela s filmsko predstavo;
sreda, 25. 9.:
ob 9- uri - ogled Rudnika Velenje (zbirališče pred občino);
četrtek, 26. 9.:
ob 18. uri - srečanje planinskega meddruštvenega odbora (kulturni dom Polzela);
petek, 27. 9.:
ob 16. uri - odprti turnir v malem nogometu (igrišče Andraž);
27.	9. - 29. 9.:
ob 17. uri -12. likovna kolonija prijateljstva;
petek, 27. 9.:
ob 18. uri - slavnostna seja občinskega sveta (osnovna šola Polzela);
sobota, 28. 9.:
ob 9- uri - šahovski turnir (kulturni dom),
od 9- ure - sejem Dobrote s kmetij (pred občinsko stavbo), ob 10. uri - lokostrelsko državno prvenstvo 3 D (igrišče Andraž), ob 13. uri - odprtje vodovoda Dobrič-Podvin,
ob 16. uri - prikaz karateja (igrišče Polzela);
nedelja, 29. 9.:
ob 9- uri - maša za mir in blagor v občini (v župnijski cerkvi), ob 20. uri - koncert moškega pevskega zbora (kulturni dom Polzela);
30. 9. - 4.10.:
ob 10. uri - razstava izdelkov delovne terapije (Dom upokojencev Polzela);
sreda, 2. 10.:
ob 14. uri - odkritje groba (pokopališče Polzela), ob 15. uri - položitev venca (spomenik žrtev NOB), ob 16. uri - družabno srečanje borcev NOB (mala dvorana kulturnega doma);
petek, 4. 10.:
ob 20. uri - Sprehodimo se po vesolju (veroučna učilnica);
sobota, 5.10.:
ob 10. uri - karate tekmovanje
(športna dvorana),
ob 16. uri - prikaz delovanja
požarnega sistema v Garantu,
ob 19. uri - gledališka igra Kaplan
Martin Čedermac (kulturni dom
Polzela);
torek, 8. 10.:
ob 18. uri - odprtje razstave 12. likovne kolonije prijateljstva (kulturni dom Polzela);
sobota, 12. 10.:
ob 8. uri - kostanjev piknik in dan odprtih vrat (Gora Oljka);
nedelja, 13. 10.:
ob 8. uri -15. voden pohod po poteh Andraža (zbirališče na igrišču Andraž).
avgust2002
Kultura
Obnavljajo oltar
V cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, ki je podružnica polzelske župnije, že nekaj časa poteka obnova oltarja. Ker so strokovnjaki ugotovili, da so oltarni nastavek in posamezne kipe močno poškodovali lesni črvi, ki so se namnožili tudi drugod v cerkvi, so sklenili, da bodo insekte uničili z zaplinjenjem. To je opravilo avstrijsko podjetje z Dunaja, nato pa so pričeli z obnovitvenim delom na oltarju.
Najprej bodo opravili statično ojačitev konveksnega previsa ali atike, to je zgornjega dela oltarja, spodnji pa bo povezan s posebnimi metuljastimi vezmi. Nadaljevali bodo s konservatorko - restavratorskimi deli na ornamentih in na kulisi ozadja. Predvidevajo, da bodo s tem končali do konca oktobra, med tem ko bodo dela na posameznih kipih opravili v zasebni restavratorski delavnici Andreja Šamperla v Mariboru prihodnje leto.
T. Tavčar
Restavratorka Andreja Gričnik pri svojem delu na ornamentih
Letos izdelali lutke
V okviru galiških dni je potekala na Podružnični osnovni šoli Galicija sedma likovno-kiparska delavnica, ki jo je v sodelovanju z Osnovno šolo Petrovče, podružnično Galicija in Javnim skladom Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturo - izpostavo Žalec organiziralo Kulturno društvo Galicija. Tema letošnje delavnice, ki jo vodi Nuša
Božiček, je bila izdelovanje lutk.
Izvedbo delavnice vsa leta sponzorira podjetje Novem z Ložnice, z materiali pa sta jih letos oskrbeli Polzela, tovarna nogavic in Tekstilna tovarna Prebold. V likovni delavnici je sodelovalo 28 učencev iz vseh sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline ter podružnični osnovni šoli Velika Pirešica in Galicija. Prihodnje leto bo delavnica že v novi šoli Trje.
T. Tavčar
Utrinek z otvoritve razstave v Tinju: gospa in gospod Žmavc, Generalni konzul v Celovcu, Anton Blatnik - Blaton, dr. Jože Kopeinig, Blatonov sin Žiga in žena Silva.
Žalski umetnik
razstavljal v sosednji Avstriji
Anton Blatnik - Blaton je v Savinjski dolini, kakor tudi v širšem slovenskem prostoru, že poznano ime. Umetnik, ki si je izbral ptice, svobodna subtilna bitja, za svoj simbol izražanja, je tokrat razstavljal v sosednji Avstriji. Katoliški dom prosvete v Tinju, ki ga vodi dr. Jože Kopeinig, je Blatonu velikodušno ponudil svojo galerijo. 15. junija je bila priložnostna otvoritvena slovesnost, razstava pa je bila na ogled do 23. julija. Pokrovitelj razstave je bil Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu gospod Jure Žmauc, ki je ob otvoritvi predstavil Blatonovo delo, kulturni program pa so popestrili pevci pevskega zbor Katoliške gimnazije iz Maribora in nonet Lipa iz Tinja.
0 Antonu Blatniku se je zelo
poglobljeno izrazil likovni kritik Franc Zalar. Med ostalim je o njem zapisal, da je skoraj vse, kar ponuja klasična akademska izobrazba, Blatnik dosegel s svojo izredno pridnostjo, prizadevnostjo in osebno naravnanim študijem. Ob prirojenem talentu za likovno ustvarjanje, ki temelji na risbi, najiskrenejši in najintimnejši umetnostni zvrsti, kot izvrsten risar in opazovalec prenaša svoja vizualna opažanja in zamisli, v prav tako starodavni in žlahtni likovni medij, kot je risba, v keramične izdelke. Neprisiljenost in hkrati virtuoznost v risbi ter pravo mojstrstvo v obvladovanju tehnike keramičnega ustvarjanja, ki jo avtor nesebično posreduje tudi mnogim drugim likovnim ustvarjalcem, so več kot zadostna garancija tudi za Blatnikov nadaljnji likovni razvoj in dosežke.
Januš Rasiewicz
Za cerkev sv. Martina
Udeleženci 7. likovno-kiparske delavnice
Medobčinska matična knjižnica Žalec
Prireditve v septembru:
Torek, 10. september, ob 17. uri: lutkovna igrica Žabji kralj v izvedbi gledališkega igralca Roberta Waltla, v Medobčinski matični knjižnici (MMK) ali Domu II. slovenskega tabora.
Četrtek, 12. september, ob 20. uri: predstavitev monografije IHP Žalec Pol stoletja hrama zelene učenosti in njenih ustvarjalcev.
Četrtek, 19. september, zaključna in nagradna ekskurzija tekmovalcev vseslovenskega kviza Anton Ingolič in Šajerska.
Cerkev sv. Martina v Podvrhu blizu Žovneškega gradu spada v vransko župnijo.
Zob časa jo je močno načel, zato so se odločili za obnovo. Po predvidevanjih bodo za obnovo porabili 35 milijonov tolarjev, kar je za župnijo in občino Vransko velik zalogaj. Prebivalci Podvrha, po domače Šmartnega, so nekaj denarja zbrali tudi s kulturno prireditvijo Podvrh se predstavlja, na kateri so zbirali prostovoljne prispevke.
Na prireditev, ki je bila na
Žovneškem gradu, je prišlo veliko ljudi, med njimi tudi vranski župnik Jože Turinek in braslovški župan Dušan Goričar. V svojem nagovoru je župnik Jože Turinek poudaril, da stoji cerkev na izredno lepi lokaciji, da je edinstvena v Savinjski dolini glede na to, da stoji v močvirju na lesenih pilotih, prvič pa je omenjena leta 1461. Braslovški župan Dušan Goričar je obljubil, da bo pri obnovi pomagala tudi občina Braslovče. Zbrali so okoli 150 tisoč tolarjev.
T. Tavčar
Nastopajoči na prireditvi Podvrh se predstavlja
Večer poezije v Antičnem parku
Kulturno-umetniško društvo Glasba iz Slovenije, s sedežem v Šempetru, je pred kratkim pripravilo zanimiv večer poezije v izvedbi mladih članov celjskega literarnega društva. Prireditev je potekala v šempetrsld rimski nekropoli in tako dodala kamenček k letošnjemu 50-letnemu jubileju odkritja rimskih grobišč.
V soju bakel je občinstvo najprej pozdravila Cita Galič, ena glavnih akterjev društva Glasba iz Slovenije, v katerem so tudi vsi člani njene družine. Slednji so prireditvi prispevali najpomembnejši delež, zlasti hči Katarina, ki je občinstvu predstavila svojo poezijo, z igranjem na kitaro
pa jo je in tudi večino ostalih spremljal brat Marko. Poleg Katarine Galič so se občinstvu predstavili še Jože Hribernik, ml., Goran Jaružanin, Kristjan Ropotar, Anjuša S. Belehar, Zoran Pevec in Gregor Zagoričnik. Poseben gost večera naj bi bil tudi pesnik Gal Gjurin iz Ljubljane, vendar mu je nezgoda onemogočila prihod v Savinjsko dolino. Nekaj njegovih pesmi je zbranim predstavila Katarina Galič.
Večer poezije je lepo uspel in je bil prava kulturna poslastica poletnega večera. Znova se je pokazalo, da je park nekropole izredno prijeten in hvaležen ambient za tovrstne in podobne prireditve.
D. Naraglav
Katarina in Marko Galič
Nekje mora biti pot
Maja Rančigaj z Gomilskega je ob zaključku šolskega leta na Osnovni šoli Braslovče predstavila pesniško zbirko Nekje mora biti pot. Ta dan je bil za šolo nekaj posebnega, saj so prvič praznovali izid pesnike zbirke učenke.
Maja je letos zaključila osnovno šolo v Braslovčah. Je odličnjakinja in vsestransko nadarjena učenka, ki je pesniško pot začela že v petem razredu. Uveljavljala se je na literarnih natečajih, tako šolskih, regijskih kot državnih. Na 2. srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti je za raziskovalno nalogo Trgovina moje prababice prejela zlato priznanje. Ljubi glasbo, saj v prostem času rada igra klavir, se druži s prijatelji, veliko razmišlja in opazuje svet okoli sebe, se pogovarja z ljudmi, sanjari o sreči, prihodnosti in ljubezni. Na tak način se v njej porodi pesem. In tako so njene pesmi žalostne, vesele, srečne, take z nasmehom v naslovu. Pesniška zbirka je sestavljena iz štirih sklopov Od do, Temni so, Sonce in Dotik poljuba.
V uvodnem delu programa je ravnatelj šole Emil Ribič pozdravil vse in čestital Maji ob njenem uspehu. Zahvalil se je staršem za vzpodbudo in oporo, pa tudi njeni mentorici Tatjani Jelen, ki je Majino pesniško pot z veliko mere strokovnosti, iskrenih vzpodbud in pohval sprem-
ljala že od petega razreda. Predstavitev pesniške zbirke je pričela Maja, v posameznih sklopih pa so sodelovali recitatorji OŠ Braslovče, ki so pesmi tudi dramatizirah in večer popestrili z igranjem na instrumente. Predstavil se je tudi Otroški cerkveni zbor z Gomilskega, ki ga vodi Maja, program pa sta oblikovali Irena Kumer in Tatjana Jelen.
T. Tavčar
Maja Rančigaj
Kultura
avgust 2002
Šempetrski folkloristi na Nizozemskem
Petrovska bazilika v novem sijaju
Vranski župan Franc Sušnik, v ozadju pa obnovljen spomenik I. Farčniku -Buču
Obnovljen spomenik I. Farčniku - Buču
Šempetrska folklorna skupina Grifon je bila ustanovljena pred štiridesetimi leti in deluje še danes pod okriljem Kulturnega društva Grifon. Seveda se je v vseh teh letih zamenjalo veliko plesalcev in godcev, za njimi so sušna in plodna leta. To leto je gotovo med najbolj uspešnimi, saj so se v začetku poletja udeležili festivala folklore na Nizozemskem.
Skupino vodi Bogdan Kumperger iz Celja. Vsi člani so amaterji, od rosnih mladoletnikov do Abrahamovcev in starejših. Kljub starostni razliki delujejo složno, saj jih združujeta tako ples kot tudi dobra volja. Plešejo slovenske plese iz razbčnih pokrajin. Poleg domačih štajerskih plesov plešejo tudi gorenjske, rateške, prekmurske, dolenjske in koroške plese. Ker so koreografije izdelane do potankosti, je za kvalitetno izvedbo potrebna precejšnja zbranost tako plesalcev kot tudi instrumentalistov.
Skupina se je pred nedavnim javila na razpis “C.I.O.F.F.”, mednarodne organizacije, ki skrbi za organiziranje festivalov folklore po Evropi. Tako je šempetrska folklorna skupina prejela povabilo na “Salland festival” v vasi Raalte, ki šteje okrog 25.000 prebivalcev in leži v vzhodnem delu Nizozemske. Vas je zato, ker pač niso kupib mestnih pravic. Tb se je letos že šestindvajseto leto zapored odvijal festival folklore, na katerem se vsako leto zbere od 6 do 7 folklornih skupin iz razbčnih dežel sveta in nekaj domačih skupin. Letošnje leto so se poleg šempetrske
V nedeljo popoldne so se na igrišču v Andražu spet zbrale družine iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo ljudsko petje. Prireditev Družina poje je bila letos že 19. in poteka pod geslom Peli so jih mati moja. Letos je prepevalo 17 družin.
Po uvodnem pozdravu Slavka Pižoma, sovoditelja prireditve, sta zbrane pozdravila podžupan Anton Mešič in župan Ljubo Žnidar, z ministrstva za kulturo pa so poleg denarnega prispevka dobili le pisne pozdrave. Vsaka družina je nato zapela dve pesmi, sestram Nedeljko in Šterovim pa je župan za njihovo peto sodelovanje na prireditvi izročil spominsko darilo. Šestič se je predstavila družina Kovačič iz Nove Gorice, že enajstič pa brat in sestre Vidovič iz
skupine - predstavnice Slovenije festivala udeležile še skupine iz Jugoslavije (Beograd), Belorusije (Minsk), Nemčije (Wewelsburg), Paragvaja (Asuncion), Kitajske (Shanxi) in domača skupina.
Folklorna skupina “Grifon” iz Šempetra je dostojno in kvahtetno opravila svojo nalogo. Imeh so po tri nastope na dan na razbčnih lokacijah. Ob tem velja omeniti še to, da so se morah za določen nastop tudi štirikrat preobleči, ker vsak ples zahteva svojo nošo. Festival je potekal od 12. junija zvečer do 18. junija zjutraj. Glavno prizorišče dogajanja je bilo v šotoru na robu centra mesta, nastopi pa so se odvijah tudi v mestni hiši, bolnišnicah, domovih ostarebh, po uhcah mesta in celo v veleblagovnici.
Folklorna skupina “Grifon” je s sabo povabila še skupino, ki deluje v okviru kulturnega društva SLAP iz Zgornje Savinjske doline - “Pušeljc” in je sestavljena iz 5 članic. To so pevke, ki pojejo ob spremljavi harmonike in nekaterih starih instrumentov. Skupina deluje tri leta in že beleži preko sto nastopov po Sloveniji. Pred kratkim so izdale svoj prvi album z naslovom “Tudi jaz sem rožica...”. Skupina je s svojim nastopom zapolnila čas, ki je bil potreben plesalcem za preoblačenje.
Kljub napornem umiku se bodo plesalci in pevke radi spominjab tega festivala. Nepozaben pečat so Slovenci pustih tudi pri domačinih oziroma gostiteljih, pri katerih so jedli in spah, saj se je ob slovesu utrnila tudi kakšna solza.
Robert Ocvirk
Dolene pri Ptujski Gori. Razveseljivo je, da je kar nekaj družin prišlo v Andraž prvič in da je bilo med njimi precej mladih. Iz Savinjske doline je zapela le družina Kos iz Studenc pri Žalcu. Namen prireditve je tako po besedah enega glavnih organizatorjev Slavka Pižoma dosežen, namreč da se čedalje več družin in mladih odloča za ljudsko petje.
Organizatorji prireditve so poskrbeli za spominska darila za vse nastopajoče, pripravili bogat srečelov, gospodinje so pripravile mnoge dobrote, že dan pred prireditvijo pa je Gobarsko društvo Bisernica iz Celja -sekcija Polzela pripravilo gobarsko razstavo. Lepo vreme je pripomoglo, da so se gledalci zadržali še dolgo v večer, zabaval pa jih je ansambel Ptujskih 5.	K. R.
Pri OŠ Vransko - Tabor je bila v začetku poletja slovesnost, na kateri so ob navzočnosti številnih borcev Spodnje Savinjske doline in sorodnikov odkrili obnovljen spomenik prvoborcu Ivanu Farčniku - Buču. O njegovem junaškem boju v drugi svetovni vojni sta spregovorila v imenu občinskega odbora ZK Vransko Vojko Kropivšek in predsednik območnega ZZB Spodnja Savinjska dolina Rado Cilenšek, ki je na prapor 00 ZB Vransko pripel tudi trak tega združenja.
Vojko Kropivšek je dejal, da obnova spomenikov NOB ni zgolj
materialne narave. Po osamosvojitvi pridobitve NOB in njen zgodovinski pomen za slovenski narod kar nekako izginjajo v pozabo.
Spodrinile so jih trenutne politične razmere in težnje aktualnih oblastnikov, ki pozabljajo, da brez NOB ne bi bilo praznovanja dneva državnosti, kot tudi ne brez znanih Slovencev, ki so spodbujali slovensko nacionalno zavest že pred Trubarjem in po njem vse do današnjih dni.
Obnovljen spomenik je odkril vranski župan Franc Sušnik, kulturni program pa so pripravili učenci OŠ Vransko - Tabor.
T. Tavčar
Petrovška bazilika, barokizirana gotska cerkev s Plainerjevim oltarjem iz 16. stoletja, milostnim kipom smehljajoče se Marije iz 17. stoletja, z znamenitimi orglami Gaetana Callida iz 17. stoletja, z glavnim Koenigerjevim oltarjem iz 18. stoletja, je biser Spodnje Savinjske doline, romarska cerkev in verska svetinja za verujoče in zgodovinski spomenik za neverujoče. Bazilika je dolgo uspešno kljubovala času, kljub temu pa jo je zob časa že močno načel, zato smo se odločili, da obnovimo kamnite portale, okna, vrata s kamnitimi pragovi in oplesk pročelja.
Ker gre za sakralni in zgodovin-sko-kulturni objekt, je bila naša skrb za kvahtetno obnovo pročelja bazilike toliko večja. Po predhodnih pridobitvah potrebnih soglasij smo pričeli z obnovo 20. maja letos. Obnovo kamnitih portalov in zgornjih volut bazilike je opravilo podjetje Partellv, d. o. o., iz Ljubljane, ostala potrebna obnovitvena dela pa domači obrtniki. Kljub junijski vročini je obnova uspešno potekala. 17. julija je petrovška bazilika
V	soboto, 22. junija, je starodavni	gard Žovnek nad
Braslovčami znova oživel. Prvi dom	znamenitih grofov
Celjskih je bil prizorišče glas-beno-gledališkega večera, ki sta ga organizirala Šolski center Celje in Občina Braslovče.
Direktorica Šolskega centra Celje, gospa Marija Marovt, ima glavne zasluge za to, da je ta kulturni dogodek zaznamoval predpraznični čas pred dnevom državnosti, prebivalci občine Braslovče pa so s številno udeležbo potrdih pomen kulture v svojem življenju. O tem je vsem prisotnim spregovoril tudi župan, gospod Dušan Goričar.
V	programu z naslovom Celjski portreti v šansonu in igri so nastopih sedanji in nekdanji dijaki Šolskega centra Celje (pretežno gimnazije) ter profesorici Jana Kvas in Darja Poglajen. Jana Kvas je napisala besedila in glasbo šansonov (sama jih je tudi izvajala) ter vezno besedilo. Njen nastop so vokalno in instru-
zablestela v svojem prvotnem sijaju, saj so bila obnovitvena dela uspešno zaključena. Opravljeno je bilo vehko delo, ostali pa so finančni dolgovi, zato trdno upamo, da bosta Občina Žalec in Krajevna skupnost Petrovče obnovo finančno podprh, kot je bilo z javnim razpisom zajamčeno, saj menimo, da smo z obnovo v duhovnem in kulturnem pogledu obogatih tako občino Žalec kot kraj Petrovče.
K uspešnosti obnove so s svojim kvalitetnim delom pripomogli izvajalci obnove, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Celje pod vodstvom prof. Anke Aškerc, ki je s strokovnim nadzorom pripomogla k zahtevanemu strokovnemu nivoju kvalitete opravljenih del, obenem pa je zavod prispeval del finančnih sredstev, podjetje Viba, d. o. o., Novo Celje, ki nam je posodilo gradbeni oder, ter tričlanski nadzorni odbor, sestavljen iz članov petrovškega župnijskega pastoralnega sveta. Vsem, ki so kakor koh pripomogli k tej pomembni in uspešni obnovi, iskrena zahvala.
p. Ivan Arzenšek, župnik foto: T. Tavčar
mentalno spremljali dijaki Gimnazije Lava ter Karl Kvas, instrumentalni točki pa sta prispevali tudi Martina Gajšek in Nada Nenezič. Darja Poglajen je bila režiserka prireditve in mentorica dijakov, ki so odigrah odlomek Župančičeve Veronike Deseniške in Kreftovih Celjskih grofov (v njeni priredbi). Prireditev je povezovala Petra Debelak.
Prijetno druženje nastopajočih in navdušenega občinstva se je nadaljevalo tudi po uradnem nastopu v sproščenem vzdušju: pesem je spontano povezala ljudi iz razbčnih krajev in generacij, v skrivnostnem kresnem času pa tudi sedanjost s preteklostjo - kot da bi se znameniti grofje Celjski znova vrnili v svoj prvi dom. O njem je treba povedati še to, da ga njegovi ljubitelji ne oživljajo le duhovno, ampak tudi materialno, tako da obnovitvena dela v obiskovalcih upravičeno zbujajo prepričanje, da bo v bhžnji prihodnosti Žovnek še prijetnejša turistična točka, kot je sedaj.	J.K.
Izvajalci predstave Celjski portreti v šansonu in igri z Jano Kvas in Darjo Poglajen ter najzaslužnejša za oživitev žovneškega gradu gospa Marija Marovt in braslovški župan Dušan Goričar
Folklorna skupina Grifon iz Šempetra med enim od številnih nastopov na Nizozemskem
Družine so prepevale
Kulturni dogodek na gradu Žovnek
avgust 2002
Sport
Ustanovljen odbojkarski klub
Na pobudo pedagogov OŠ Prebold in staršev deklet, ki so že doslej igrale odbojko, je bil v Preboldu ustanovljen še en športni klub. Osnovni cilj odbojkarskega kluba je zagotoviti športno vadbo za žensko populacijo v občini Prebold, kar naj bi bilo doseženo z izgradnjo nove telovadnice. V teh dneh že poteka vadba članic kluba, ki so že obiskovale treninge, za njimi je tudi odbojkarski tabor, v mesecu septembru pa se bo začela vadba novih članic v osnovnošolski kategoriji.
V klubu, ki ga vodi upravni odbor v sestavi Marjan Plavčak kot predsednik, Zmago Turnšek kot podpredsednik, Paimira Ambrož kot tajnica, Sonja Landero kot blagajničarka ter Ivan France, Miran Žohar in Vlasta Dolinšek kot člani, so si zastavili tako kratkoročne kot dolgoročne naloge. V prehodnem obdobju bodo zagotovili nastop ekipe v 3-
državni odbojkarski ligi. Njihov cilj je uvrstitev v sredino lestvice. Istočasno bodo organizirali vadbo za mlajše in starejše deklice in jim omogočili tekmovanje v njihovih starostnih kategorijah. Za vse to pa bodo potrebna tudi določena finančna sredstva, zato sedaj veliko časa in energije vlagajo v pridobivanje le-teh. Njihova prva večja naloga je bila organizacija in izvedba odbojkarskega tabora, pred začetkom šolskega leta pa so izpeljali še dan odbojke v Preboldu.
Mesto trenerja za 3- DOL in tudi starejših in mlajših deklic je vodstvo kluba zaupalo Marjanu Francetu, za najmlajše, od 2. do 4. razreda, pa bo skrbela Paimira Ambrož. Uradne ure kluba so vsak prvi četrtek v mesecu od 16.30 do 17.30 ure v prostorih OŠ Prebold. V tem času se lahko v klub včlanijo vsi, ki imajo radi odbojko, k vadbi pa vabijo vsa dekleta Savinjske doline, ki jih veseli igranje odbojke.
D. N.
Zmagal Štefančič
Tenis klub Polzela je na svojih igriščih pripravil turnir za rekreativce. Nastopilo jih je kar 64 iz raznih krajev Slovenije. Turnir je trajal 5 dni, nagradni sklad pa je znašal 300 tisoč tolarjev.
Vrstni red: 1. Miran Štefančič (Ravne na Koroškem), 2. Bogdan Eržen (Šempeter), 3. Sebastjan Leber (Petrovče), 4. Ludvik Travner (Maribor) itd.
T. Tavčar
Od leve proti desni: četrti Ludvik Travner, tretji Sebastjan Leber, drugi Bogdan Eržen, prvi Miran Štefančič ter organizator turnirja Matjaž Hribernik in Ivi Kapitler, ki sta bila glede na število tekmovalcev s turnirjem zadovoljna ter se tako zahvaljujeta sponzorjem, ki so omogočili turnir.
Srebrni Aleksander Ošep
Pred kratkim je na Češkem potekalo 7. svetovno prvenstvo v fita tarčnem lokostrelstvu, ki se ga je udeležilo 31$ lokostrelcev iz 42 držav. Med njimi je bil tudi 15-letni Aleksander Ošep iz Pariželj, ki si je nastop na svetovnem prvenstvu zagotovil z dobrim nastopom na evropskem pokalu v Grčiji in Italiji, kjer je obakrat osvojil tretje mesto, v skupnem seštevku evropskega pokala pa je zasedel prvo mesto.
Meksander je na svetovnem prvenstvu na Češkem nastopil za slovensko kadetsko reprezentanco, ki je že v kvalifikacijah pokazala dobro pripravljenost, saj so naši tekmovalci zaostali le za Američani. Uidi v finalu so bili odlični, vendar so kljub novemu evropskemu rekordu (252 krogov) za dva kroga zaostali za Američani in tako osvojili srebrno kolajno. Posamezno je Aleksander po kvalifikacijah zasedel 5. mesto, finale
pa je končal na 7. mestu. Dosegel pa je tudi nov evropski rekord na razdalji 30 metrov. Od 360 možnih krogov jih je nastreljal kar 356.
V slovenski ekipi sta poleg .Aleksandra Ošepa nastopila še Aleksej Brovč iz Mosta na Soči in Andraž Kurent iz Postojne.
T. Tavčar
Aleksander Ošep s srebrno medaljo, kije do sedaj njegov največji uspeh.
Novo igrišče
«t •	• »v v»
Novi igrišči
Med počitnicami se je v Preboldu pri tamkajšnji osnovni šoli pričela gradnja nove telovadnice, ki naj bi bila zgrajena predvidoma do konca letošnjega leta. Telovadnica bo stala na mestu dosedanjega rokometnega igrišča, ker pa pri šoli začasno ni igrišč, sta Občina Prebold in Športno društvo Partizan Prebold uredili dve novi manjši igrišči.
Prvo asfaltirano igrišče je pri bazenu, ob teniških igriščih, drugo pa v naselju blokov Na zelenici. Obe sta osvetljeni in omogočata igranje
tudi zvečer. V začetku avgusta naj bi ju otvorili s turnirjem v ulični košarki, ki pa je bil zaradi dopustov in slabega vremena v nekoliko okrnjeni obliki, saj so se pomerile le štiri ekipe.
V Preboldu pa so stanovalci pod Žvajgo uredili tudi odbojkarsko igrišče, na katerem je prejšnji teden potekal odbojarski turnir. Športnih prireditev bo še več, je med drugim povedal predsednik preboldskega Partizana Zlatko Bezjak, ki je letos prevzel vodstvo društva.
K. R.
Zlatko Bezjak, novi predsednik ŠD Partizan Prebold, je bil leta 1972jugoslovanski rekorder v metu kopja.
Žalski karateisti na poletnem kampu
V poletnih mesecih je čas za priprave na naslednjo sezono. Tako je bilo tudi v žalskem karate klubu, kjer so poleg bazičnih priprav organizirali enotedenski karate kamp ob Slivniškem jezeru, na katerem je 30 karateistov pod vodstvom prof. Dušana Dačiča, mojstra karateja 7. DAN, pridobivalo nova znanja in se pripravljalo za tekmovanja.
Med udeleženci so bili kandidati za nastop na svetovnem članskem prvenstvu v karateju v Madridu, novembra letos Matjaž Končina, Mladen Stojnič, Teja Šavrov in Luka Marič. Poleg njih so se pripravljah tudi kandidati za mladinsko reprezentanco Slovenije Andrej
Majer, Sašo Dordevič in drugi. V prvem delu so se kampa udeležili tudi prespektivni najmlajši žalski karateisti
Že te dni vse omenjene čaka nastop na odprtem prvenstvu Gradeža v Italiji, nato pa na odprtih prvenstvih Avstrije v Celovcu, Slovenije v Kopru, Mediteranskem pokalu na Reki, odprtem prvenstvu Anglije v Londonu in na številnih drugih mednarodnih in domačih tekmovanjih.
Karate klub Žalec vpisuje v šolo karateja in sicer ob torkih in petkih med 19.OO in 20.00 uro v telovadnici UPI Ljudske Univerze Žalec (pri železniški postaji). Pričetek šole je 13- septembra.
S. M.
Tretja pokalna tekma
Tekmovalci v preskakovanju ovir s konji so se v Gotovljah tri dni potegovali za zmage, v ospredju pa sta bili tretji pokalni tekmi za članice in člane. Nastopilo je več kot 100 konjenikov iz vseh slovenskih konjeniških klubov.
V mladinski konkurenci je zmagal
Miha Ferjančič iz Rogaške Slatine, članica domačega kluba Mirjam Vesenjak je bila tretja in je v seštevku točk po tretji tekmi na drugem mesu. V članski konkurenci za pokal je zmagal Sandi Smolnikar iz Novega mesta, Velenjčan Gašper Kolar pa je bil tretji.
T. Tavčar
Mirjam Vesenjak, članica KK Gotovlje, ob svojem konju je držama prvakinja v kategoriji mladink do 14. leta.
Prebold prvi
Športno društvo Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji je tudi letos pripravilo košarkarsko ligo, v kateri je nastopilo sedem ekip. Rezultati polfinala: Prebold : CHIP Žalec 53 : 51; Savinja 2000 : Tabor ml. 31 : 47; tekma za tretje mesto:
CHIP Žalec : Savinja 2000 58 : 46 in tekma za prvo mesto: Prebold : Parižlje 51 : 47.
Končni vrstni red: 1. Prebold, 2. Parižlje, 3- CHIP Žalec, 4. Savinja 2000, 5. Tabor ml., 6. Savinja 2000 ml., 7. Prijatelji.
T. T.
Uspešni žalski balinarji
Balinarski klub Žalec je 13. julija organiziral balinarski turnir trojk, na katerem je tekmovalo dvanajst ekip. Predtekmovanje je potekalo na domačem balinišču in na balinišču v Celju.
Prvo mesto je zasedla domača ekipa pred ekipami iz Celja, Ljubljane in Velenja. V tekmovanju “bližanje k balinu" je imel največ uspeha tekmovalec iz Maribora, v “zbijanju balina” pa tekmovalec iz Kočevja. Prireditelj tekmovanja se zahvaljuje Zvezi športnih društev občine Žalec za podarjene pokale, za praktične nagrade pa gostišču Štor-
man, pekarni in trgovini Fijavž, drogeriji in kozmetičnemu salonu Charli, papirnici Lan, trgovini Lovec in trgovini Elektro Krašovec, pizzerlji Rimljan ter prodajalni Borovo. Kljub nekaterim težavam je bil turnir uspešen, kar potrjuje dober vtis vseh tekmovalcev, ki se vedno z veseljem udeležujejo žalskega turnirja. Upamo, da bo naslednje leto turnir potekal v celoti na domačem igrišču. Hkrati je tudi balinarski klub Vegrad Velenje organiziral balinarski turnir, na katerem je prav tako tekmovalo dvanajst ekip. Ekipa iz Žalca je zasedla odlično tretje mesto.
BK Žalec
Vse v zlato
Poleti je na koledarju manj lokostrelskih tekem, pa vendar so se treh tekem v Ljubljani, Škofji Loki in Zagorju ob Savi udeležili tudi naši lokostrelci.
Peter in Grega Jerin, Mitja Lončar in Zlatko Ulaga so naši redni udeleženci lokostrelskih tekem. Vsi dosegajo solidne rezultate, kar se kaže tudi v skupnem seštevku slovenskega pokala, kjer LK Žalec zaseda trenutno četrto mesto. Posebej pa moramo pohvaliti veterana Ulaga Zlatka, ki tekmuje v slogu ukrivljeni lok (olimpijska disciplina). V svoji kategoriji dosega
samo prva mesta, njegovi rezultati pa so resna konkurenca tudi članski vrsti lokostrelcev v Sloveniji. Letos je dosegel tudi državni rekord, kar je vzpodbuda za mlajše lokostrelce iz naše sredine.
Vse v zlato je želja vsakega lokostrelca, saj je središče lokostrelske tarče obarvano zlato.
Lokostrelsvo je lep šport, zato pozivamo vse, ki jih zanima, naj se oglasijo v klubu ali si pogledajo našo spletno stran, kjer boste dobili vse potrebne podatke za včlanitev v klub.
Roman Virant
Sport
avgust 2002
Zelo uspešni na mivki
Savinjska dolina je bolj mana po dvoranski odbojki, toda najboljše rezultate odbojkarice in odbojkarji obeh šempetrskih klubov dosegajo v odbojki na mivki.
Marko Bojinovič in Zlatko Pulko sta postala državna prvaka v mladinski kategoriji do 19 let, v kategoriji
starejših mladincev sta podprvaka, v kategoriji do 23 let pa sta zasedla peto mesto. Odbojkarici OK Savinjska Šempeter Petra Ambrožič in Ana Bojinovič sta v kategoriji do 23 let zasedb tretje mesto, v članski konkurenci pa četrto.
Prihodnji mesec se bo pričelo državno prvenstvo v vseh hgah. Iz Savinjske doline bodo nastopile naslednje ekipe: mladinska ekipa OK SIP Šempeter v 3. ligi, prav tako v 3-ligi ženska mladinska ekipa OK Prebold, v 1. državni odbojkarski ligi bo nastopila članska ekipa OK SIP Šempeter, v 2. državni ligi pa ženska članska ekipa OK Savinjska Šempeter.
Ekipe se že pripravljajo na novo
sezono. Novi trener ženske ekipe OK Savinjska Šempeter Igor Fenko iz Topolšice bo imel na voljo naslednje igralke:	Ano Bojinovič, Petro
Ambrožič, Andrejo Mlakar, Mojco Verdnik, Sabino Friedrih, Tatjano Mihajlov, Petro Kerkoš, Mileno Pajič in Anito Vaši. V člansko ekipo so napredovale Tjaša Turnšek, Brigita
Skurnšek, Sanja Prose in Saša Sekirnik, ekipo pa so zapustile Andreja Vodeb, Simona Zagožen in Anja Štucelj.
Člansko ekipo SIP Šempetra, ki jo trenira Darko Dimeč, sestavljajo: Dejan in Aleš Udrih, Uroš Zupanc, Tadej Ferme, Sašo Škrabe, Beno Božič, Danijel Terglav, Rudi Zupanc, Zlatko Pulko, Marko Bojinovič, vrnil pa se je tudi Peter Žilnik. Klub sta okrepila dva nova igralca, in sicer Nenad Karič iz Požarevca, ki bo igral na mestu korektorja v ekipi, ter Nikola Neskovič iz Budve, ki bo v ekipi organizator igre. Fantje trenirajo štirikrat na teden.
T. Tavčar
Državna prvaka v odbojki na mivki Marko Bojinovič in Zlatko Pulko
	■ jpk	T '%
	F S *1	Ki
Adi Vidmajer in Veno Satler (prvi in drugi z desne) med čakanjem na nastop
Pet kolajn za AK Žalec
V Ljubljani je pred časom potekalo mednarodno državno prvenstvo za veterane, ki sta se ga udeležila tudi Adi Vidmajer in Veno Satler iz Atletskega kluba Žalec. Dosegla sta imeniten uspeh in svojemu klubu priborila kar pet medalj.
Satler je zmagal v teku na 1500 m in 5000 m, Vidmajer pa je ponovno potrdil, da kljub svojim letom nima
tekmeca v metu kladiva in je še vedno absolutni državni prvak. Poleg zmage v metu kladiva je osvojil še dve drugi mesti, in sicer v metu krogle in diska.
Za doseženo zaslužita vse čestitke, hkrati pa je to najboljša promocija mladega atletskega kluba in vzor številnim mladim, ki imajo z novim stadionom v Žalcu izvrstne možnosti za treninge in tekmovanja.
D. N.
Najhitrejši veteran na 400 m
Savinjski športniki so zelo uspešni tudi na veteranskih tekmovanjih. Konec junija je bilo v Ljubljani atletsko državno prvenstvo za veterane. V kategoriji od 55 do 59
let je bil zelo uspešen Peter Zalokar z Vranskega.
V teku na 400 metrov je s časom 62.71 sekunde dosegel nov državni rekord, to pa je bila njegova že šesta zaporedna zmaga na 400 m. K. R.
V Matkah tekli za zdravje
Športno društvo Matke je v soboto izvedlo jubilejni, deseti Tek skozi pet vasi, s katerim je vključeno tudi v akcijo Olimpijskega komiteja Slovenije - Slovenija teče za zdravje. Organizatorji so bili z udeležbo zelo zadovoljni, saj se je teka udeležilo kar 99 tekmovalcev iz vse Slovenije. Najmlajša tekmovalka je imela 7 let, najstarejši pa 65 let. Ob tej priložnosti so izdali tudi bilten.
Na 10,8 km dolgi progi od Matk skozi Pongrac, Griže, Šešče in Sveti Lovrenc nazaj v Matke je v kategoriji 18 do 30 let zmagal Urban Praprotnik iz Prebolda (s časom 44,36 min.), v kategoriji od 30 do 45 let Jani Železnikar iz Ljubljane (39,25), v kategoriji 45 do 55 Dušan Peer iz Velenja (37,40), ki je bil tudi
absolutni zmagovalec. V kategoriji nad 55 let je bil najhitrejši Roman Gracelj iz Ruš (43,03), drugi je bil Žalčan Venčeslav Satler. Pri ženskah je bila konkurenca manjša, med vsemi kategorijami pa je najboljši čas dosegla Anka Pugelj iz Velenja (49,42).
37 tekmovalcev je tekmovalo na 4,4 km dolgi progi do Šešč in nazaj, v kategoriji od 12 do 15 let je zmagal Aljaž Ocvirk iz Šempetra (22,04) pred Blažem Verdelom iz Latkove vasi, v kategoriji 18 do 30 let pa Boris Podpečan iz VeUke Pirešice (15,49), ki je dosegel najboljši čas izmed vseh. V kategoriji od 30 do 45 let je zmagal Stane Barber iz Ložnice (17,5) in v kategoriji 45 do 55 let Pavle Kreže iz AK Rudar (19,59)-V ženskih konkurencah je progo najhitreje pretekla Ljubljančanka Andreja Železnikar (23,49). K. R.
Golf klub “2000” Žalec
Na zaključnem spomladanskem turnirju v golfu so se igralci pomerili v igri Texas Scramble na golf igrišču Zlati Grič v Slovenskih Konjicah.
Tri klubske ekipe sodelujejo v Štajerski golfski ligi in ena ekipa v slovenski golfski ligi. Člani kluba so
sprejeti sklep, da bodo sponzorirati do pet učencev, ki bodo imeli ambicije postati dobri igralci golfa.
Vsi tisti, ki želite informacije o izpitu za golf in članstvo v klubu, lahko pokličete na tel. št. 03/713 68 80.
I. B.
Zmagovalci turnirja v posameznih igrah; v prvi vrsti: Matjaž in Nina Arzenšek ter Leon Mlakar, v drugi vrsti: Blaž Črepinšek, Andrej Vrbovšek, Marija Akerman, Tomaž Uranjek, Matjaž Goršek, Tatjana Meža, Ervin Čas, Srečko Senčič in Janko Akerman.
Atletska šola v Žalcu
Atletski klub Žalec je že v prvem letu svojega delovanja organiziral prvo počitniško atletsko šolo, namenjeno otrokom od 1. do 8. razreda osnovne šole. Adi Vidmajer, predsednik kluba, je povedal, da naj bi počitniška atletska šola postala tradicionalna. Šola je brezplačna, letos pa jo je obiskovalo 30 otrok.
V juliju in avgustu je potekala trikrat tedensko. V prvem tednu so biti na sporedu teki, v drugem skoki, slediti so meti, v četrtem tednu pa
tekmovanja v troboju, tek na 60 m, skok v daljino in met žogice. Vsi udeleženci so ob koncu prejeli diplome o opravljeni šoti in majice, prvi trije pa tudi medalje. Šolo vodijo Anita Seles, Stanka Murgelj, Aleš Gašperič in Mitja Horvat.
Osnovni namen atletske šole je otroke med počitnicami, ko nimajo vedno ustreznega varstva in pogosto ne vedo, kaj početi, koristno zaposliti. Pri atletskem klubu pa bodo seveda zadovoljni tudi, če bodo odkrili kak skriti talent za kraljico športov.
T. Tavčar
Udeleženci julijskega sklopa z vaditelji
Trener Ranko Mandič v pogovoru z igralci
Hopsi pridno vadijo
Novi trener Savinjskih Hopsov Ranko Mandič je z dosedanjim potekom priprav zadovoljen, saj mladi igralci na čelu z Matjažem Cizejem in Matjažem Tovornikom delajo zelo zavzeto. Hopsi pa še vedno iščejo okrepitev.
Te dni sta na Polzeti na preizkušnji 19-letni in 207 centimetrov veliki Splitčan Marin Lukin, ki je bil do sedaj igralec Croatie osiguranja, druga okrepitev pa je 210 centimetrov visoki Djordje Jovanovič, ki
je bil na Polzeti že pred dvema letoma. V tej sezoni naj bi pri Polzelanih igrala le dva tujca, več priložnosti bodo dobiti mladi. Trenutno jih trenira štirinajst.
Ker je ekipa mlada, bo morala zaradi uigravanja odigrati več prijateljskih tekem. Hopsi bodo odšli v začetku septembra na enotedensko turnejo po Bosni in Hercegovini ter tam odigrali štiri prijateljske tekme, nato pa s pripravami nadaljevali doma.
T. Tavčar
Nov objekt za športnike
Člani Športnega društva na Gomilskem in od drugod se že veselijo sobote, ko bodo v zaselku Šmatevž odprli nov športni objekt, ki so ga gradili več let in večino dela opravili prostovoljno.
V lepem okolju v Šmatevžu ima športno društvo več igrišč, želja po objektu, v katerem bi imeli garderobe, sanitarije in druge prostore, pa
se jim je uresničila sedaj. V tem tednu so pripravili več športnih prireditev, Teden športa, kot so ga imenovali, pa bodo zaključili v soboto ob 20. uri pred novim objektom (na stiki). Po krajšem kulturnem programu bodo podelili priznanja, sledila bo otvoritev objekta z blagoslovom, nato pa zabava z ansamblom Čuki.
T. T.
Igralke in strokovno vodstvo na čelu s trenerjem Igorjem Razgorjem na skupnem sestanku
Žalčanke pridno vadijo
Žalske rokometašice se že nekaj časa pripravljajo na novo rokometno sezono v 1. državni odbojkarski ligi. Novi trener je Igor Razgor, ekipa pa se je zaradi višjih ciljev tako v državnem prvenstvu kot v evropskem pokalu okrepila s štirimi novimi igralkami.
Vesna Vinčič Puš, Tanja Hočevar, Dejana Stefanovič in Lidija Kranjc so
nove igralke. Trener ima na voljo 22 rokometašic, ki vadijo vsak dan razen nedelje. Večino priprav bodo opravile na žalskem stadionu in v telovadnici I. OŠ Žalec, od 9- do 14. septembra pa bodo odšle na priprave na Roglo. Do začetka prvenstvenega tekmovanja bodo odigrale več prijateljskih tekem in odšle na turnirja na Reko in Ptuj.
T. Tavčar
avgust 2002
Pisma bralcev
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO Vitamini in minerali kot vir vitalnosti
mišic in živcev. Najdemo ga v ribah, mleku, jaj-
Pisma bralcev
Državna cunja
Tiho, nezadržano tečejo solze. Solze žalosti, besa in grenkobe. Ne samo zaradi svojega okusa, pač pa bolečine, ki se prepleta z njimi. Žalostno, vendar resnično. Danes, po 33 letih v TTP, postanem po 14. avgustu cunja, ki je niti za prah ne rabijo več. Še danes se spominjam dne, ko sem prvič prestopila tovarniški prag. Kdo bi takrat vedel, da jih bom morala na tako krut način prestopiti zadnjikrat. Ne, ni mi hudo, če sem na cesti. Bom že kako teh nekaj let do upokojitve. Boh me, da so vodilni tovarno pripeljali tako daleč. Tistim, ki smo živeli z njo, in teh ni malo, je težko dojeti, da je temu tako. Da je tako, zato ni nobenega opravičila kljub težkim časom za tekstil. Pa kaj! Kdaj so pa sploh bili boljši? Morda le kratek čas. Konec koncev je tovarna začela z obratovanjem že daljnega leta 1842 -kar pred 1Ć0. leti. Graditi pa jo je začel leta 1839 trgovec iz Trsta. Torej Italijan Gustav Adolf Uhlich. Vidite, takrat so bili fevdalni časi. Pozneje je “prebrodila” vojni čas, čas socializma. Pa še marsikaj. Kdor pozna 160-letno zgodovino, tako ve. V času demokracije pa se bojuje za svoj obstoj. Mislim, da si gredo nekateri čudno demokracijo, kajti demokracija je eno, kapitalizem pa drugo. Dokler bo imel delavec tlačansko plačo, vodilni pa plačo iz kapitalizma, to ni demokracija - ali pa? No, če gledamo z vidika enega in drugega dobimo sredino.
Rada bi dodala samo še to. Leta 1977, v avgustu, je g. Ivan Žagar, takratni direktor, za 135-Ietnico med drugim v knjižici zapisal: “Ponosni smo na našo tovarno. Zato ni čudno, da nam vedno zažari sonce od ponosa, kadar v katerem koli reklamnem mediju ugledamo naš simbol in zaščitni znak - trdoživo ČRNO MAČKO.” Kdo bi rekel, da ravno v avgustu, 25 let pozneje, naslednji direktor 180 ljudi pošlje na cesto.
Trdoživ simbol ČRNE MAČKE dobi rahitis. Popolnoma se upogne. Bog ve, ah se bo še lahko zravnal!
Ne smem pozabiti napisati, da so se prepletala še mnoga druga življenja, ki so dala tovarni pomemben pečat. Povem vam, da ob vsem tem človek res ne more ostati ravnodušen. Nekako sem slutila, da se mi končuje službena pot v Tekstilni tovarni Prebold, pa sem si rekla: “Vlasta, ne jokaj, ni vredno -saj si zadnje mesece preživljala samo kalvarijo." Pa ni šlo! Že zavoljo starih časov ne. Napisala sem vam, da mi je lažje.
Vlasta Kvartuh
Vesel zaključek Galiških dni
Letošnji Gališki dnevi so potekali od 2. do 30. junija 2002. V tem času so se odvijale razne športne igre in prireditve, 6. julija pa je bil zaključek z gasilsko veselico, srečanjem letošnjih Abrahamovcev ter podelitvijo pokalov.
Vtisi s srečanja letošnjih Abrahamovcev:
V srcu bomo zmerom mladi, če se bomo imeli radi,
PETDESET jih letos imam, dobrodošel ABRAHAM...
Ob Abrahamu si želim prijatelje objeti,
če skupaj se poveselim, mi lepše bo vnaprej živeti...
To je geslo letošnjih Abrahamovcev, ki smo ponosni, da smo se roditi v letu 1952 (še v KS Galicija) in da letos praznujemo zlati jubilej.
Vsi, ki smo se udeležiti srečanja, nismo zamuditi priložnosti, da si sežemo v roko, obudimo spomine in si izmenjamo svoje življenjske izkušnje. Od letošnjih 35 Abrahamovcev jih je prišlo 22 (seveda s svojimi družinami, prijatelji, znanci) iz cele KS Galicija. Povabilu sta se odzvala tudi ga. Erna in g. Milan Rozman, učitelja, ki sta nekatere od nas učila v OŠ Vel. Pirešica od leta 1959 do 1963, in sicer od 1. do 3. razreda. Za večino je bilo to enkratno doživetje, da smo se po 40. letih srečati z njima.
Program praznovanja je bil lepo zastavljen in čudovito izpeljan. Na soboto, 6. julija, smo se zbrati ob 15. uri pri šotoru pred OŠ Vel. Pirešica, kjer so nas že čakati konjeniki in kočij aži, ki so nas z lepo okrašenimi konji in kočijami odpeljati v Gališko cerkev, kjer je bila posebna sveta maša. Za čudovit nagovor in lepo zapete pesmi na koru, se iskreno in iz srca zahvaljujemo g. župniku Janku Cigaletu in cerkvenemu pevskemu zboru. Po maši so nas kočijaži odpeljati iz Galicije preko Železnega in Pemovega nazaj. Veliko presenečenje in veselje nas je med potjo pričakalo pri družini Janka Grobelnika v Železnem, kjer so nas domači Jaklovi počastiti s kozarcem rajnega in domačim pecivom. Nato smo se odpeljati proti zaselku Pemovo, kjer so nas na domačiji Kolarjevih, Janka Siterja, ki se je ravno ta dan srečal z Abrahamom, zopet presenetiti s pijačo in pecivom. Zelo dobre in Židane volje smo se vsi (seveda z malo zamude) srečno pripeljali nazaj pod šotor v Vel. Pirešici, kjer nas je čakal kratek kulturni program in zelo dobra ter okusna večerja. Sledilo je splošno rajanje do jutranjih ur z ansamblom “Savinja” in gostjo večera Dolores. Bilo je več kot super.
Ob tej priložnosti bi se želela zahvaliti vsem, ki so se odzvati vabilu, posebej učiteljicama iz PŠ Vel. Pirešica in Galicija Nadi Jelen in Sonji Rebernik, ga. Emi in g. Milanu Rozman, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, še posebej pa vsem kočijažem in konjenikom, GD Vel. Pirešica, ki je veselico čudovito in nepozabno izpeljal, ter vsem, ki so kakor koti pripomogli k nepozabnemu večeru.
Vsem in vsakemu posamezniku še enkrat prisrčna hvala.
Lovska etika
Imela sem majhno psičko Tajo. Bila je mešanček z dolgo, skodrano dlako, težka največ tri kilograme. Do vsakega je bila prijazna, najrajši pa je imela otroke.
Bila je premajhna, da bi preganjala divjad, saj se je zapletala v visoko travo, pa Uidi vsake večje živali se je bala.
Neko jutro se je oddaljila od našega doma kakih sto petdeset metrov. Opazil jo je lovec, pomeril vanjo in jo obstrelil, saj je bila psička očitno premajhna, da bi jo zadel in lovec se sploh ni prepričal, kaj je z ustreljeno živaljo. Ko je moj oče slišal strel, je stekel do ranjene psičke. Lovca seveda ni bilo nikjer več.
Ker je psička zelo trpela, jo je dal oče usmrtiti. Bilo mi je zelo hudo, saj me je vedno čakala, ko sem prišla iz šole. Sedaj se sprašujem, koliko nesrečnih živali s prestreljenimi črevi več dni v mlakah krvi čaka svoj žalosten konec, če po naših loviščih lovijo takšni brezobzirni lovci. Kakšen je lahko človek, ki se oborožen znaša nad nemočno, nič hudega slutečo žival? Kaj ni dolžnost vsakega lovca, da se mora prepričati, če je ustreljena žival res pokončana.
Verjamem, da so tudi lovci, ki si to ime zaslužijo, ki skrbijo za živali in vedo, katera žival je za odstrel. Vsaj v šoti so nas tako učiti. Vendar se bojim, da bom na “zeleno bratovščino” še dolgo gledala z nezaupljivimi očmi.
Se počutite utrujene, brez volje in energije?
Velikokrat je vzrok temu pomanjkanje vitaminov in mineralov. Ti so za normalno delovanje organizma nujno potrebni. Poleg ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in vlaknin spadajo med bistvene sestavine hrane. Vitamini in minerali podaljšujejo življenje, “odganjajo” bolezni, ohranjajo sijoč videz. Če jih primanjkuje dalj časa, se utegnejo razviti različne težave. Kaj niso že naše babice vedele, “da eno jabolko na dan prežene zdravnika stran"?
Vitamini preko encimov uravnavajo presnovo, sodelujejo pri biokemičnih reakcijah organizma, zagotavljajo pravilen razvoj in rast, pomagajo pri ohranjanju zdravja in lepega videza. Pomembno vlogo imajo pri boleznih srca in ožilja, raku in možganski kapi. Večino vitaminov moramo dobiti s hrano. Uravnotežena in mešana prehrana vsebuje vse za telo potrebne vitamine. Vemo, da je naravno vedno najboljše, vendar pa s kuhanjem, pečenjem in zmrzovanjem zelenjave ter lupljenjem in konzerviranjem sadja tudi naravni vitamini izgubljajo moč. Kajenje, uživanje alkohola in stres potrebo po vitaminih še povečajo. Danes so strokovnjaki za prehrano soglasni: vse potrebne vitamine je težko dobiti s hrano, zato je priporočljivo tudi uživanje vitaminskih dodatkov. Vitamine delimo na topne v vodi (BI, B2, B3, pantotenska kislina, folna kislina, B12, biotin, vitamin C) in topne v maščobah (vitamini A, D, E in K).
VITAMINA je pomemben za tvorbo kosti, zob, ohranja zdravo kožo in lase, varuje sluznico dihal, prebavil in sečil pred okužbami ter ohranja nočni vid. Najdemo ga v jajčnem rumenjaku, ribjem olju, rumeno-oranžnem sadju in zelenjavi, dnevno pa ga potrebujemo O.6-O.9 mg. VITAMIN BI (TIAMIN), ki ga najdemo v polnozrnatem kruhu, rjavem rižu, testeninah, jetrih, fižolu, grahu in jajcih, uravnava delovanje encimov, ki sodelujejo v kemijskih reakcijah pretvorbe glukoze v energijo, kar je nujno potrebno za delovanje živcev, mišic in srca. Potrebujemo ga 1,2 do 1,4 mg na dan. Pri sproščanju energije iz hranil sodelujta tudi VITAMIN B2 (RIBOFLAVIN) in VITAMIN Bj (NäCIN). Vloga vitamina B2 je še podpora pri nastajanju hormonov v nadledvičnih žlezah, sodeluje pri celičnem dihanju in oksidaciji. Najdemo gav mleku, siru, jajcih, zeleni zelenjavi, kvasu, polnovrednih žitih in pšeničnih kalčkih. (1,1-1,8 mg/dan). Vitamin B3, katerega glavni vir so jetra, pusto meso, perutnina, ribe, fižol, podpira tudi delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, potrebujemo pa ga dnevno 13 do 20 mg. Vloga VITAMINA B6 (PIRIDOKSIN) je pri tvorbi rdečih krvnih cehe in protiteles, podpira delovanje živčevja in prebavil. Perutnina, svinjina, ribe, krompir, fižol, sadje, predvsem banane in zelenjava ga vsebujejo veliko. Dnevno ga potrebujemo do 2 mg. Jetra, svinjina, ribe, kvas, jajca in mlečni izdelki vsebujejo veliko VITAMINA BI2 (CIANOKOBAIAMIN), ki sodeluje pri nastajanju dedne snovi in je nujen pri gradnji novih cehe, kot so krvna telesca, celice lasnih mešičkov, črevesja. Svojo vlogo ima pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, potrebujemo pa ga 3 micrograme na dan. Med najbolj poznane vitamine spada zagotovo VITAMIN C (ASKORBINSKA KISLINA). Je močan antioksidant, pomiga pri delovanju imunskega sistema, izboljšuje absorpcijo železa, pospešuje celjenje ran, ohranja zdrave dlesni, kosti, zobe in žile, najdemo pa ga veliko v surovem sadju in zelenjavi. Dnevno naj bi ga zaužiti do 45 mg. Pri absorpciji kalcija iz hrane in uravnavanju nivoja kalcija v krvi sodeluje VITAMIN D (KALCIFE-Ol). Odgovoren je za močne kosti in zobe, ohranja normalno strjevanje krvi ter delovanje
cih,... glavni vir pa je sončna svethba, ki omogoča njegovo nastajanje v koži. (400 i.e./dan). Pomembnost VITAMINA E (TOKOFE-ROL) je pri nastajanju rdečih krvnih celic, varuje jih pred uničenjem, varuje pljučno sluznico in druga tkiva, upočasnjuje celično staranje, najdemo pa ga v rastlinskih oljih, margarini, polnovrednih žitaricah in jedrcih. (12-15 i.e/dan). V današnjem času je zelo priporočljiva tudi FOINA KISLINA, ki je pomembna predvsem v prvih mesecih nosečnosti. Sodeluje pri nastajanju dedne snovi v celičnem jedra, pri rasti in obnavljanju celic ter pri tvorbi novih rdečih krvnih celic. Pomembna je za normalno delovanje živčevja. Glavni vir so zelena listnata zelenjava, gobe, jedrca, fižol, grah,... dnevno jo odrasl potrebujemo 100 mikrogramov, nosečnice pa do 800 mikrogramov. Omeniti je potrebno tudi VITAMIN K, ki sodeluje pri koagulaciji krvi (1 mg/dan) in UBIKINON (KOENCIM Q 10), ki je pomemben člen dihalne verige, je pa tudi močan antioksidant in krepi našo odpornost (do 60 mg/ dan). Minerali so prav tako naši nepogrešljivi spremljevalci. Pri uravnavanju presnove in zagotavljanju nemotenega delovanja telesnih tkiv jih sodeluje najmanj 20. V večjih količinah potrebujemo magnezij, kalij, kalcij in natrij, v manjših pa železo, cink, baker, selen in jod..., vsi pa so za človeško telo nujno potrebni. Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda... Za nastanek hemoglobina in mioglobi-na, ki prenašata kisik, je nujno potrebno ŽELEZO. Sodeluje tudi pri nastajanju encimov presnove. Najdemo ga v mesu, ribah, jetrih, stročnicah, krompirju, rumenjaku, suhem sadu,...potrebujemo pa ga do 18 mg/dan. KALCIJ, ki ga najdemo predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, siru, listnati zeleni zelenjavi, sestavlja kosti in zobe, uravnava delovanje živcev, mišic in sodeluje pri strjevanju krvi. Dnevna potreba po kalciju je za odrasle 800 mg, otroci med 11. in 18. letom, nosečnice in doječe matere pa ga potrebujejo več - do 1200 mg na dan.
V	večjih količinah se JOD nahaja v morskih ribah in školjkah ter v jodirani soli. Pomemben je za nastajanje ščitničnih hormonov, ki uravnavajo delovanje celega telesa. Količina, ki zagotavlja nemoteno delovanje ščitnice pa je 100-150 mikrogramov/dan. Potrebujemo tudi SELEN, ki varuje celice pred škodljivimi vplivi snovi, zmanjšuje nevarnost nekaterih vrst rab in tudi uravnava elastičnost telesnih tkiv. Priporočljivo je torej jesti meso, polnovredne žitarice in mlečne izdelke -glavne vire selena.
V	Sloveniji lahko dobimo različne vitaminske in vitaminsko-mineralne dodatke. Otroci do 12. leta, nosečnice in doječe matere bi morah še bolj paziti pri jemanju teh pripravkov. Njihove dnevne potrebe po vitaminih in mineralih se razlikujejo od tistih, ki se priporočajo za odrasle. Posebno moramo biti pozorni, če jemljemo različne pripravke z vitamini in minerali hkrati, saj lahko pripeljejo do hipervita-minoz oz. kopičenja nekaterih vitaminov v organizmu. To velja predvsem za vitamine topne v maščobah, kot so vitamin A, D in K Pojavijo se lahko različne težave, ki so lahko tudi zelo neprijetne.
Priporočamo vam uživanje veliko svežega sadja in zelenjave! Zdrava prehrana pa vedno ne zadostuje za pokrivanje dnevnih potreb po vitaminih in mineralih, zato si privoščite tudi katerega od vitaminsko-mi-neralnih dodatkov. Prav pri slednjih bodite previdni in se o njihovi uporabi posvetujte v lekarnah, kjer so ti pripravki tudi na voljo. Vsako pretiravanje je lahko škodljivo.
Vitamini so za zdravje in lepoto nujno potrebni, toda čudežev' kliub vsemu ne delaio!
Nataša Čater, mag. farm.
Ana Jevšnik
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold
tel: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775
Širok ptaić
Globoki utori Radutimi konstrukcija
PRI KAS KUPLJENE $UME DOSTAVIMO TUDI NA DOM
Prodajalec vseh vrst GOODYEAR traktorskih in damper guns za Celje in Savinjsko dolino.
Zlatka Kodrič

«.p.
Rimska vesta 35, 3311 S€MP€T€fl tel.: 03/ 700 06 30
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPEC. OKULISTA OPTIKA ŠEMPETER
V	ČETRTEK, 5. 9. 2002, ZDRAV. DOM PREBOLD
V	ČETRTEK, 26. 9. 2002.
Naročite se!!!
OBIŠČITE NAS IN VIDEU BOSTE BOUE.
Delovni čos - NON STOP!
“8*
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o„ ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ute, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO
telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
Mladi
avgust 2002
Šola v naravi
V juniju smo učenci tretjih razredov OŠ Petrovče ter podružnic Galicije in Velike Pirešice s svojimi učiteljicami preživeli pet nepozabnih dni na Debelem rtiču. Agencija FORUM je za nas organizirala pestro petdnevno bivanje v izjemno lepem okolju tamkajšnjega zdravilišča.
Preko izkustev smo spoznavali primorsko rastje in živalstvo. Ugotovili smo, da se zaradi klimatsko drugačnih razmer primorsko rastje razlikuje od našega. Čeprav malo s strahom smo se potapljali pod vodstvom skrbnih potapljačev. Preizkusili smo se v plezanju v plezalni steni ter v lokostrelstvu. Večere smo popestrili s poslušanjem primorske glasbe, plesom ter različnimi športnimi
dejavnostmi. Vkrcali smo se tudi na ladjo in iz nje občudovali ta mah delček slovenskega morja. Čeprav smo bili na morju, smo plavanje postavki na zadnje mesto, saj so nas ostale dejavnosti preveč zasvojile. Seveda smo vsak dan tudi plavali, toda le v bazenu, ker nam vreme ni bilo preveč naklonjeno.
Šola v naravi je posebna oblika učenja in življenja. Otrok biva stran od doma, sam mora skrbeti za osebne stvari, navaja se na samostojnost in o določenih stvareh se
odloča brez posredovanja staršev. Otroci si krepijo samozavest, sklepajo nova prijateljstva, navajajo pa se Uidi upoštevati mnenja drugih ter spoštovati pravila in norme življenja v skupnosti.
Pomembno se nam zdi, da se v tovrstne oblike učenja vključuje čim več učencev. V Petrovčah nam je to uspelo. Sami smo številnim otrokom finančno pomagali s sredstvi šolskega sklada, ki smo ga ustanovili v tem šolskem lem.
Učiteljice Milena, Darja, Viktorija in Sonja
Ujemi blesk davnine in Oratorij
Župnijski urad Griže je tudi letošnje leto organiziral program Počitnice malo drugače 2002 z naslovom Ujemi blesk davnine. V dveh tednih, od 1. do 7. julija ter od 7. do 13. julija, se je počitnikovanja v Ankaranu udeležilo 159 otrok, za katere je skrbela skupina 45 animatorjev in sodelavcev pod vodstvom župnikov Jožeta Planinca in Janeza Gerčarja ter sestre Frančiške Gerčar.
Celotno dogajanje je potekalo ob spoznavanju življenja Egiptovskega Jožefa ter pogovoru o različnih vrednotah. Otroci so bili po starosti razdeljeni v sedem skupin in starosti prilagojeno je bilo tudi delo v skupinah. Dopoldansko delo so zapolnili z različnimi delavnicami, kjer so z vztrajnostjo nastajali lepi izdelki, odraz otroške ustvarjalnosti. Izdelovali so vizitke, rožne vence ter ogrlice, izdelke iz slanega testa, zmaje ter slikali na majice. Popoldneve pa so preživljali na plaži, kjer je bilo zelo živahno. Čofotali so v morju in bazenu, nabirali školjke, se igrah, spuščali po toboganu ter si izmišljah vedno nove vragolije. Pri tem pa ne smemo pozabiti na naše najmlajše, ki so s svojo trdno voljo in vehko vaje že samostojno preplavali nekaj metrov. Večerni čas je bil zapolnjen s plesom, petjem, igrami na igralih (vrtiljaku, toboganih) ter igrami z žogo (nogomet, odbojka, košarka, boj med dvema ognjema...).
Celoten program je bil deležen precejšnje podpore mnogih dobrotnikov, ki so darovali svoje darove. Hvala Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, občinam Žalec, Tabor, Polzela, Šenčur, Preddvor, Trebnje, Prebold, Braslovče ter 57 sponzorjem.
V domu sv. Frančiška smo tudi letos uspešno izvedb že šesti Oratorij z naslovom Ujemi bhsk davnine. V dveh skupinah, od 21. do 25. julija (za mlajše) in od 28. julija do 1. avgusta (za starejše), se je pod budnim očesom sestre Marije in Zalke (HMP)
ter 16 animatorjev zbralo 126 otrok, ki žehjo svoje počitnice preživeti nekoliko drugače - jih obogatiti z novimi prijateljstvi in novimi spoznanji.
Vse dneve smo odkrivali zgodbe o Egiptovskem Jožefu ter se z Baltazarjevo druščino odpravili v Egipt odkrivat skrite zaklade. Vsak dan smo se zbrali v manjših skupinah ter se pogovarjali o različnih vrednotah, ki nas spremljajo skozi življenje (boj proti nevoščljivosti, sodelovanje, zaupanje, odpuščanje, blagoslov in zahvala). Svoje ustvarjalne sposobnosti smo razvijali v različnih delavnicah, kjer smo slikali na majice, izdelovali izdelke iz gline, vizitke iz semen, rožne vence ter papige. Manjkalo ni petja, iger in zabave, bilo je dosti smeha in dobre volje. V obeh skupinah smo se odpravili tudi na kopanje. Mlajša
skupina je odšla v Podčetrtek, starejša pa v Terme Čatež. V sončnem vremenu smo se naučili vodnih radosti ter uganjali razne vodne vragolije. Ob povratku smo dan zaključili s piknikom v naravi ter družabnimi igrami. Vsak dan smo se
Bogu zahvalili za lepo preživet dan tudi s sv. mašo. Po zakramentu sv. spovedi smo se z našim prijateljem Jezusom še trdneje združili. Zadnji dan našega druženja smo zaključili s slovesno mašo, se Bogu zahvalili za prejete darove, za starše pa pripravili razstavo naših izdelkov. Da je celotno dogajanje potekalo brez zapletov, je skrbel župnik Jože Planinc. Ne smemo pa pozabiti tudi na našo kuharico Faniko ter Blaža, ki sta nam pripravljala slastne dobrote in polnila naše želodčke, ter na vse dobrotnike za darovane darove. Vsem skupaj kličemo iskrena hvala.
Veselega razpoloženja, obogateni z mnogimi darovi ter velikim številom novih prijateljev, smo se razšh in si obljubili, da se prihodnje leto zopet snidemo v Oratoriju 2003.
A. Podveržen
Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA
Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št.: 03/572 80 80
Trgovina KOŠARICA iz Pemovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam nudijo več izdelkov kot kdaj koli doslej po super ugodnih cenah, kot jih še ni bilo. Ponašajo se z odlično izbiro mešanega blaga in blaga za kmetpvalce.__________________
Trgovina z mešanim blagom in kmetijsko-tehnična trgovina vam tudi v vstopu v jesen ponuja vse, kar potrebujete za ozimnico, PVC kadi, sode INOX, stiskalnice, sadne mline - po zelo ugodnih cenah.
SIR JOŠT, ZELO UGODN01 kg 999,00 SIT SLADKOR 50/1 kg	159,90	SIT
OLJE RASTLINSKO
DIAMANTU	199,90	SIT
MOKA TIP 500 25/1 kg
MLIN KATIČ	92,90	SIT
KAVA BAR 100 g	149,90	SIT
ČEBULA 10 kg	690,00	SIT
ALPSKO MLEK012/11	144,90	SIT
BRIKETI ZA PSE HOBBY DOG 15 kg	2.990,00	SIT
KROMPIR ZA OZIMNICO - ZELO UGODNO
KRMILO ZLATO ZRNO
EMONA 30/1 kg	59,90	SIT
PŠENIČNA KRMILNA
MOKA 40/1 kg	27,90	SIT
KRMNI JEČMEN 1 kg	34,90	SIT
MLEKOVIT SANO 25 kg	8.199,00 SIT
Večje količine blaga lahko naročite po telefonu 03/572 80 80 in blago vam brezplačno dostavimo na dom. Cene veljajo do razprodaje zalog!
KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE
Poletna karate šola v Kokarjah
V vročih počitniških dneh so se člani Karate sekcij iz Trnave in Šempetra pod vodstvom organizatorja in trenerja Matjaža Čedeta, v okviru celjskega Karate kluba SHFFO-RYU Celje, udeležili letos že pete poletne karate šole, ki seveda ni bila namenjena zgolj učenju te borilne veščine, temveč tudi druženju, igranju in pridobivanju novih življenjskih izkušenj. Marsikdo je prvič za nekaj dni zapustil mamico in očka ter se samostojno podal v svet. Za domotožje ni bilo časa, saj so se raznovrstne aktivnosti navezovale druga na drugo.
Dan se je ponavadi pričel z jutranjo telovadbo. Pravzaprav s preštevanjem članov, da se morda ne bi kdo izmuznil ah izgubil. Po zajtrku in kratkem počitku se je dopoldan nadaljeval s treningi in pridobivanjem novega znanja. Ker so bili člani različne starosti, so trenirah v več skupinah pod vodstvom glavnega trenerja Matjaža Čedeta, 4. DAN, ter pomočnikov Alenke, 2. DAN, Borisa, 2. DAN, in Andreja, 1. DAN.
Sredi dneva bi v kampu lahko zavladala mir in tišina, saj je kosilu sledil popoldanski počitek, a so najmlajši imeli še dovolj energije za tekanje in igre z žogo. Malce starejši so preizkušali svoje sposobnosti pri osvajanju dekliških src. Pri tem je bil najuspešnejši Joži s svojim pihanjem na Anino srce, medtem ko Lucija ni podlegla Jurčkovim šarmom.
Nekateri so v pridobivanju sveže energije med seboj tekmovali kar v ležečem položaju in se manj aktivno pripravljah za nadaljevanje dneva. Z zaprtimi očmi so meditirah ob zvoku ptičkov in vrisku ter smehu bolj razigranih udeležencev poletne šole. Stanči je bil namreč dežurni humorist in je predstavil svojo zbirko šal z vseh vetrov. Čeprav je bil popoldan še en
trening, se niso vdali. Sodelovati so morah tudi dežurni, ki so skrbeh za pomivanje posode in čistočo v kampu. Pri tem ni bilo večjih težav, saj se je vedno našlo dovolj prostovoljcev, da je bilo vse hitro pomito in pospravljeno. Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki doma ne smejo polivati po kuhinji. Ih se je namreč pomivalo na prostem in ker je bilo vroče, je vodo na sebi okusil tudi marsikateri dežurni oz. dežurna. Zelo zabavno, zato so hoteh vsi pomivati posodo. Ko bi mame to videle, . . .Uidi letos je udeležence poletne karate šole čakal poseben preizkus. Vzpon na Čreto namreč ni mačji kašelj. Na ozkih in strmih gozdnih poteh so mladi karateisti preizkušali svoje moči in pri tem pokazali vehko mero razumevanja za drug drugega, si medsebojno pomagali, se vzpodbujali in sodelovali.
Na cilju jih je čakal še preizkus znanja karateja za višje pasove. Vsi so ga uspešno prestah. Še posebej se je izkazal Sašo, ki je opravil težko pričakovani izpit. Vtis so naredili celo na trenerja Matjaža.
Ob večerih se je druženje nadaljevalo z družabnimi igrami ob tabornem ognju. Mlade parčke, ki jim je uspelo pridobiti naklonjenost drug drugega, je izbrana komisija trenerjev neuradno poročila za eno leto. Da so zreli za karate poroko, so morah pokazati s
svojim znanjem indijanskega plesa, pevskimi in igralskimi sposobnostmi ter z obljubo zvestobe do partnerja. Tako bodo lahko preizkusih tudi dobre in slabe strani zakonskega jarma. Če jim zadeva ne bo všeč, se bodo prihodnje leto lahko brez težav razvezah.
Vse, kar je dobro, ponavadi hitro mine. Tako je ob zaključku večera prišel na vrsto nočni počitek, ki bi se mu lahko reklo tudi mini nočna zabava. Vsi tisti, ki jih delaven dan še ni utrudil, so namreč podlegli večurnim nočnim debatam ter načrtovanju prihodnjega dne. To ponočevanje ni bilo prepovedano, dokler je bil v kampu mir. Trener pa je naslednji dan v vrsti pričakoval vse člane, tudi “nočne ptičke”. Ker pa so bik vsi zelo v redu, problemov sploh ni bilo.
Prehitro je prišel dan odhoda. Za piko na i je vse udeležence, ki so sodelovali v poletni karate šoh, čakal dostojen krst v Savinji. Še posebej si ga bo zapomnil Jernej “Me Gyver”, saj si je pri tem ogledal tudi podvodni svet in življenje v njem.
Ob zaključku so se karateisti poslovili dobre volje in kar malce razočarani, da je vsega že konec. V pričakovanju naslednjega leta so že razmišljah o druženju v prihodnji poletni karate šoh.
Alenka Koštomaj
Udeleženci poletne šole
Izlet v Prekmurje
Med počitnicami sem obiskala tromejnik na vrhu gozdne piramide. Na eni strani je Slovenija, na drugi Avstrija in na treji je Madžarska. Stekla sem okoli piramide in obiskala tri države. Bila sem hitrejša od vseh avtomobilov na svem.
Naja Bedek, 2.a/9 OŠ Polzela
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani naši zvesti kupci!
Za nami so Vranski poletni večeri in z njimi tudi naša in vaša tradicionalna prireditev
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Zelo smo veseli, da ste se tudi letos v tako velikem številu udeležili skupnega praznovanja in s tem potrdili svojo zvestobo našemu kolektivu. Upamo, da vam je bilo prijetno ob glasbi in humorju Mira Klinca, ob izvrstnih muzikantih Vitezov polk in valčkov, igranju godbe Zabukovica in prepevanju Nuše Derende in vsem, kar smo vam pripravili za ta večer.
Tudi v bodoče se bomo trudili, da bo vaša in naša tradicionalna prireditev na Vranskem nadvse pestra in zanimiva kakor tudi ostala dva dneva. Že sedaj pa vas vabimo, da se prihodnje leto dobimo in skupaj obeležimo naš praznik ZVESTOBE. Do takrat naj vam bodo nakupi v naših lokalih v čim večje zadovoljstvo.
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
avgust 2002
Savinjske zgodbe
102 leti Ane Križnik
Zlata Račnikova iz Šempetra
Na Anino nedeljo se je na Vranskem na dvorišču gostilne Križnik zbralo veliko ljudi, povod pa je bil 102. rojstni dan domačinke Ane Križnik. Že tretjič zapovrstjo so na Vranskem za svojo občanko, ki je tudi najstarejša Savinjčanka, pripravili veselo slavje. V gostil-
ni Križnik proslavljajo zato, ker je v njej Ana preživela 60 let.
Ana Križnik se je rodila na Tesovi v občini Vransko v družini petih otrok. Zaradi velike družine je morala takoj po končani osnovni šoli krepko poprijeti za delo na domači kmetiji, pozneje pa tudi pri Majdičih v Podgradu. Ko je bila stara dvajset let,
se je zaposlila kot natakarica v znani Križnikovi gostilni na Vranskem, kjer je delala vse do upokojitve, pozneje pa pri njih pomagala še vrsto let, tako da njena skupna delovna doba v tej gostilni znaša kar 60 let. Ttikaj je bil njen drugi dom, kljub temu pa si je leta 1943 s prihranki kupila hišico, v kateri živi še danes. Čeprav se ni nikoh poročila in ni imela otrok, je imela ob sebi vedno ljudi, ki jim je izkazovala prijaznost in ljubezen in obojega je bila deležna tudi sama. Februarja letos je nerodno padla in si pri tem zlomila kolk, vendar je dobro okrevala ob pomoči dejavnosti Pomoč na domu, ki deluje v okviru občine, in Župnijske Karitas.
Ob Aninem rojstnem dnevu in godu je župan Franc Sušnik dejal, da so na Vranskem zelo ponosni, da pri njih živi najstarejša Savinjčanka. Njej in sebi želijo, da bi se lahko s tem še dolgo ponašah. Sokrajani so slavljenki nazdravili, za veselo razpoloženje pa so poskrbeti pevci pevskega kvarteta sv. Mihaela Vransko in ansambel Francija Zupana.
T. Tavčar
90 let Ane Pečovnik
Med mnogimi, ki so počastili Letuša, so bili tudi predstavniki 90-letnico Ane Pečovnik iz KO RK Marjana Marovt, Cvetka
Jubilantka in njeni obiskovalci
Kočevar in Marija Jager ter predstavniki društva upokojencev Franc Škroba. Obiskali so jo na njenem domu v Letušu, kjer živi od svoje poroke pri osemnajstih letih.
Ana se je rodila v Matih Braslovčah, v družini Osterman, poleg dveh bratov in dveh sester. Po poroki sta si z možem Viktorjem zgradila hišo in kupila nekaj zemlje, ki sta jo pridno obdelovala. Rodil se jima je sin Mirko, ki je ostal na domu, se poročil in Ana je dobila dva vnuka, Marka in Andrejo. Sedaj ima že 6 pravnukov. Kljub visokim letom je še dokaj dobrega zdravja, še vedno spremlja vsa dogajanja doma in po svetu, rada gleda filme in bere. T. Tavčar
Srečanje savinjskih medijev
lltripovci smo si julija privoščili dopust. Preden smo se razkropili po svojih počitniških poteh, pa smo se udeležili srečanja s kolegi iz Savinjskih novic in Radia Goldi, ki je bilo v športnem
centru Prodnik.
V odbojki in raftingu se nismo izkazati, so nam pa zato jeziki tekli prav tako kot radijskim in časopisnim kolegom, da ne omenjamo drugih tekočih zadev. Nekaj izkušenj z novinarskim delom smo si izme-
njati, pa ne prav veliko, saj sta bila na prvem mestu sprostitev in smeh. Jožetu Škorjancu se za idejo in izvedbo zahvaljujemo in se že veselimo naslednjega srečanja.
K. Rozman
nekaj časa živela na Polzeti in se Jesen svojega življenja preživljata v potem dokončno ustalila v Šempetru, miru in zadovoljstvu, saj sta oba še
Zlatoporočenca Račnik
1 zlatoporočno mašo, ki jo je v šempetrski župnijski cerkvi opravil domači župnik Mirko Škoflek, sta Otmar in Veronika Račnik potrdila svojo petdeset let trajajočo zakonsko zvezo.
86-letni Otmar se je rodil v Slovenj Gradcu kot deseti med dvanajstimi otroki. Ko je bil star komaj štiri leta, so ga dati k rejniški družini, v kateri je odraščal in se izučil za elektrikarja. Kot dvajsetletni fant je odšel v partizane in bil dve leti borec v Zidanškovi brigadi. Tudi Veronika, ki ima 71 let, se je rodila v številni družini devetih otrok v Trbonji pri Slovenj Gradcu. Otroštvo je preživela doma, z Otmarjem pa sta se spoznala na Remšniku, ki je priljubljena izletniška točka. Poročila sta se v Mariboru, leta 1958 pa sta se naselila v Šempetru v Savinjski dolini, z njima sta takrat že bila sinova Bojan in Franci. Družina je
kjer zlatoporočenca živita še danes. Otmar se je upokojil kot elektromon-ter leta 1971, Veronika pa leta 1986 v celjski bolnišnici.
dokaj dobrega zdravja, v veselje in razvedrilo pa so jima štirje vnuki in pravnuk.
T. Tavčar

Pavla Zupan med svojimi najdražjimi
Zupanova mama praznovala 90 let
V Laikovi vasi je bilo v začetku poletja več prireditev, posvečenih predvsem 100-letni-ci tamkajšnjih gasilcev, velik družinski praznik pa so imeli tudi pri Zupanovih, saj je njihova mama, babica, prababica in praprababica Pavla praznovala okrogel 90-letni jubilej. Ob tej priliki so jo obiskovali sosedje, znanci in sorodniki, obiskala jo je delegacija društva upokojencev Prebold, zelo vesela pa je bila obiska preboldskega župnika Franca Serca. Na osrednjem praznovanju so se okrog nje zbrali vsi najbližji sorodniki.
Pavla Zupan, rojena Blazinšek, je zagledala luč sveta leta 1912 v Nemčiji v kraju Oftingen. Oče je padel v 1. sve-
tovni vojni in z mamo sta se vrniti v Stopnik pri Vranskem, ko je bila Pavla stara 5 let. Še ne 20-letna se je poročila z Mihom Zupanom, s katerim sta družinsko življenje začela na Rojnikovi domačiji v Latkovi vasi. V zakonu sta se jima rodila hčerka Hela in sin Ivan. Obdelovati so zemljo, Miha je hodil na delo v rudnik Zabukovica in opravljal še razna druga dela. Na koncu vasi sta si zgradila svojo hišo in skupaj sta preživela 55 let težkega, a tudi lepega življenja. Pavla se je pozneje zaposlila kot kuharica v OŠ Prebold, kjer je delala do upokojitve. Tistih časov se zelo rada spominja, še posebno v lepem spominu pa ima čas, ki ga je kot kuharica preživljala na taborjenjih ob Kolpi in na Hvaru ter v počitniški koloniji v Piranu.
Danes živi s sinom Ivanom in snaho Zinko, trenutno pa je pri hčerki Fieli, ki z družino živi le nekaj metrov stran. Pavlo imajo vsi radi, v lepem spominu jo imajo tudi mnogi nekdanji učenci preboldske šole. Pavla ima zelo dober spomin, zelo veliko bere, in to brez očal. Rada tudi plete. Vsi vnuki in pravnuki so biti deleženi njenih pletil-skih mojstrovin. Marsikaj je napletla tudi Čulkovim - Jagrovim otrokom, katerim je botra in ki jo prav tako radi obiskujejo. Uidi ob njenem jubileju so prišli. Vseh obiskovalcev je bila zelo vesela, vendar so leta naredila svoje in se ni mogla tako poveseliti, kot bi se, če ne bi imela težav z nogami. A bilo je vseeno lepo in nepozabno.
D. Naraglav
Prisega ob polnoči
Društvo kmečkih žena Ponikva pri Žalcu tudi poleti ne miruje, v juliju in avgustu članice v sodelovanju z domačimi pevci pripravijo celo dve svoji osrednji prireditvi. V začetku julija so v okviru krajevnega praznika organizirale že šesto prireditev Kmečko popoldne pod lipo s podnaslovom Prisega ob polnoči, na velikega šmarna pa tretji
prikaz obiranja hmelja na star način.
Kmečko popoldne pod lipo ob Slomškovem domu vsako leto privabi veliko obiskovalcev in tako je bilo tudi letos. Tokrat so prikazati zgodbo o ljubezni med premožno kmečko hčerko in Romom Markom, ki s skupino Ciganov pride v vas. Ti so nekdaj pogosto prihajati v naše kraje, s svojo drugačnostjo med starejše ljudi vnesti nemir, mlajše pa
so očarati s svojo razigranostjo.
Le dober mesec pozneje so članice Društva kmečkih žena, ki ga vodi Nevenka Jelen, tudi avtorica prikazov, na kmetiji Gešperet v Lokah prikazale, kako je včasih potekalo življenje na savinjskih kmetijah v dneh obiranja hmelja. Nekaterim obiskovalcem je bilo to povsem novo, še več pa je bilo takšnih, ki so ob tem z nostalgijo obujali spomine na mlade dni, ko so si z obiranjem hmelja služili denar za šolske potrebščine.
K. R.
Poletno branje
avgust 2002
Ljubo doma, kdor ga ima
Duhovniško nogometno društvo z meščani Prekope
Izidor Pečovnik - Dori je na Vranskem zelo znana osebnost. Čeprav mu duhovništvo vzame veliko časa, je izredno aktiven na kulturnem in športnem področju. Tako aktiven in dober, da se njegov glas širi tudi izven meja.
So poti in načini, da vzorce, ki so zapisani v nas in jih je moč razbrati z rojstne karte, spremenimo, popravimo ali prilagodimo?
“V vsakem izmed nas je začrtana neka pot, zato se človek v začetku tako težko odloči, ali bo stopili nanjo ali ne. In večina jih to stori. Zato, ker so zvesti tej odločitvi, na tej poti ostanejo in vztrajajo naprej. Tako kot pravi Apostol Pavel: ‘’Bodi prilično ali neprilično, to se pravi v vsakem trenutku, za vsako ceno.” Mislim, da je temu tako in da je to tisto, kar človeka oblikuje in pripravi, da stopi na pravo pot. Seveda so m dovoljene tudi korekcije, vendar ne do te mere, da bi potem s te poti nekdo izstopil. Sem pa zelo zadovoljen in hvaležen Bogu, da nisem nikoli zamenjal svoje poti in smeri. Moram priznati, da je zelo jasna, včasih strma, drugič
ravna, ampak je moja pot in moja energija, ki jo v sebi čutim in nosim.”
Znate stvari lepše, boljše, bolj pošteno od sebe povedati z nagovorom med mašo kot v pogovoru s človekom?
“Da, zgodi se, da včasih nastopi ta skušnjava. Kot duhovnik vem, da moramo, saj smo oznanjevalci nečesa, dati vse od sebe, da bi znali pritegniti pozornost ljudi. Nočem pa nikoh prepričevali in zavajati ljudi,
ker se mi zdi to naravnost nasilje in kriminal, ampak želim, da bi človeka po najboljših močeh informiral in da bi mu potlej v prihodnosti te informacije tudi koristile. Navsezadnje že vsi ljudje v sebi nosijo te informacije in vesel sem, da je temu tako. Želim si, da bi vedno znova v mojih poslušalcih to prebudil oziroma s tem pomagal drugemu.”
Kaj pa sicer počnete? O vaši zasebnosti je prebrati zelo malo.
“Pozna me večina ljudi in že vsi, ko me zagledajo, vedo, kaj počnem. Po naravi sem zelo vesel, nežen človek, poln optimizma in dostikrat tudi jaz potrebujem isto kot drugi -
od nežnosti, prijaznih pogledov, do iskrenih stiskov rok itd. Več je tovrstnih dejanj, močnejši sem in lažje ljudem tudi vračam, še posebej tistim, ki to zares potrebujejo.”
Dovolite mi še zelo obrabljeno vprašanje. Če bi bili zopet na začetku svoje poti in bi vam življenje ponudilo možnost ponovnega izbiranja, kako bi se odločili?
“Še danes sem prepričan in čutim, da bi se odločil enako. Preprosto si želim vedno znova ostati in biti m.”
Kakšna je struktura vaših vernikov?
“Zanimivo, da je struktura nadvse zanimiva in različna. Od tistih najbolj preprostih, do izobraženih in na visokih nivojih. In ravno v različnosti in pestrosti ljudi je bogastvo moje župnije,”
Se še spomnite, kako je izgledal vaš prvi nastop v vlogi duhovnika za oltarjem, pred množico ljudi?
“Tega dogodka se še kako dobro spominjam. Imel sem pridigo v Preboldu in spomnim se, da sem si napisal zelo dobro, učeno pridigo, v kateri sem citiral najbolj znane svetovne avtorje, ko pa sem zagledal pred seboj množico ljudi, nisem povedal niti besede. Takrat sem verjetno našel samega sebe, saj sem izgubil tremo in pozabil na priprave. Ljudem sem preprosto povedal tisto, kar čutim, in še danes sem prepričan, da je bila to moja najboljša pridiga.”
Kdo je pogojeval vaši odločitvi k izbranemu poklicu, ki ga danes opravljate? Ste imeli morda kakšne vzornike?
“Zanimivo, da nisem imel nobenih vzornikov, ki bi pripomogli k moji poklicni odločitvi. Res pa je, da sem počasi spoznal, da so ljudje, ki so
takrat delali na Vranskem, posredno vplivali name. Med njimi je bil moj prvi župnik dr. Vekoslav Grmič, poznejši škof, in njegov naslednik Vladimir Rutar. Nikoli nista omenila, kaj bi lahko postal, bila pa sta mi vedno dober zgled. Bila sta mi pojem znanosti, učenosti ter svetosti, kar me je najverjetneje vzpodbudilo, da sem postal to, kar sem danes.”
Kaj menijo o vašem poklicu vaši bližnji?
“Na začetku so bili prav presenečeni in navdušeni, saj nihče ni pričakoval, da se bom odločil za to smer. Morda so nekateri kaj slutili, ampak mi tega niso nikoh povedali. Vsi so bili ponosni name, sprejeh so me in mojo odločitev, ki jo spremljajo in spodbujajo še danes.”
Je težko določiti mejo med osebnim in poklicnim življenjem?
“Na žalost, če si pravi duhovnik, meje ne moreš več ločiti. Dostikrat se znajdem v komični situaciji, ko ljudje mislijo, da lahko odvržem
"talar” in ga obesim na obešalnik. Župnik je na obešalniku, Dori gre pa naprej. Tega se ne da storiti, ker kar koh delaš in storiš, si v očeh ljudi še vedno duhovnik. Tildi če si iskren v sebi, te meje ne ločiš več. Utkaj sam vidim veličino posvečenja v duhovnika in vesel sem, da je temu tako.”
Za trenutek se ozrite v preteklost in mi zaupajte, kaj bi na Vranskem spremenili, seveda če bi imeli to možnost?
“Če bi imel takšno moč in priložnost, na Vranskem ne bi spremenil ničesar. Začel bi dobre stvari še bolj povzdigovati, saj opažam, da večina ljudi s spreminjanjem velikokrat doseže ravno nasprotno. Iskal in podpiral bi dobra dela, ki jih je ogromno, in bi tako zameghl posledice ah začetke slabih del.”
Ste velik ljubitelj športa, glasbe in živali. Kdo je dal pobudo in željo za ustanovitev kvinteta Dori in duhovniškega nogometnega društva Pax?
“Rad kolesarim in igram
nogomet. Ustanovil sem nogometno duhovniško društvo Pax. Sedaj že tradicionalen družinski turnir Pečovnikov v Prekopi, kjer se pomerimo generaciji starejših in mlajših. Tildi glasba je moja velika ljubezen, zelo rad pojem in mislim, da je bila to vodilna smernica, da sem ustanovil kvintet Dori, ki se je uveljavil tudi izven meja. Ljudje pa smo povezani z živalmi vse življenje. Saj poznate rek, da je svet brez ptic kot nebo brez zvezd.”
Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
“Najprej žehm v Berhnu uspešno dokončati svoje delo in potem, ko bo odločitev v meni in v drugih zrela, se vrnem nazaj domov. Vedno znova nosim v sebi željo vrniti se domov. To je nekaj najmočnejšega v meni in si ne dovohm, da bi ta silnica zamrla, čeprav mi je v Berhnu lepo, toda saj veste: "Ljubo doma, kdor ga ima.” Gorazd Galof
Izidor Pečovnik - Dori
Vransko “okupirali” motociklisti
Zadnji vikend v juliju so Vransko preplavili jezdeci jeklenih konjičkov z vseh koncev Slovenije, Evrope in drugih delov sveta. Po letu premora, ko so bile tu zadnje motociklistične dirke za veliko nagrado Vranskega, je bil na Vranskem znova v zraku vonj po bencinu, na cestah pa veliko motociklov veteranov in novodobnih jeklenih konjičkov, ki so se zbrali na tridnevnem mednarodnem srečanju lastnikov motociklov legendarne ameriške znamke INDIAN.
Motorji in usnjena oblačila postajajo zaščitni znak Vranskega, za kar imajo nedvomno največ zaslug Peter Grom s svojim muzejem motociklov -oldtimerjev, župan in poslanec Franc Sušnik, ki vidi v tem zelo
dobro promocijo Vranskega in turistične tržne niše, ki se bo razširila po izgradnji motodroma, neumorni organizator številnih prireditev in predsednik TD Vransko Vlado Rančigaj, podjetje Inde in še kdo. Mednarodni Indian Rally Slovenija 2002 je organizirala Slovenska veteranska avtomo-to zveza v sodelovanju z C.M.O.C. iz Ljubljane ter Klubom starodobnikov Savinjska dolina, ki ima sedež na Vranskem v muzeju motociklov.
Ameriške motorje znamke Indian so začeli izdelovati leta 1901, končali pa leta 1953- Najmlajši motor te znamke na Vranskem je bil iz leta 1953, najstarejši s prikolico pa se je ponašal s častitljivo letnico 1914. Na srečanje je s svojimi motocikli, ki veljajo za najdražje motorje na svetu, prišlo okrog 150 lastnikov, ki so po
tridnevnem druženju z družinami nadaljevali dopust v slovenskem primorju in drugih turističnih krajih. Veliko jih je bilo v Sloveniji prvič in nad Vranskim in Savinjsko dolino so bili prijetno presenečeni. Slovensko gostoljubje jih je čakalo že na mejnih prehodih, kjer so jih lepo sprejeh mejni organi, zelo navdušeni pa so bili tudi nad organizacijo in programom srečanja ter vsem, kar so doživeli v času bivanja v Savinjski dolini. Slišati je bilo izjave, da je bilo to srečanje doslej najbolje organizirano in da se bodo v Slovenijo z veseljem vračah tudi v prihodnje.
Vransko je bilo izbrano za letošnje srečanje ljubiteljev motorjev Indian predvsem po zaslugi Petra Groma, ki je že 20 let član Mednarodnega INDIAN kluba s sedežem v Berhnu. V klub, ki je bil ustanovljen pred 25 leti, je vključenih preko 800 lastnikov starodobnih motorjev z vseh koncev sveta. Vsako leto se dobijo v eni od držav, kjer živijo člani kluba.
“Že vrsto let se udeležujem tovrstnih srečanj in z večino člani se poznam, z mnogimi pa smo osebni in tudi družinski prijatelji. Na osnovi tega mi je bila pred 6 leti dana koncesija za organizacijo prireditve. Tohko časa namreč traja, da lahko nekdo stvar kvalitetno organizira," je povedal Peter Grom in dodal: “Na Vransko so prišli člani kluba Indian iz mnogih evropskih dežel, Amerike, Nove Zelandije in Avstralije. Precej se jih je na Vransko pripeljalo kar na svojih motorjih. Tisti, ki
Najstarejši “indijanec" z letnico izdelave 1914pred dvorcem Novo Celje
so prišli iz Švedske, Finske, Škotske, Francije, so morah prevoziti kar 2200 do 2500 km. Ob tem seveda ni manjkalo okvar, tako da smo imeli vse tri dni v naši muzejski delavnici precej dela. Zelo sem zadovoljen s potekom srečanja, saj je vse teklo brez težav in po začrtanem scenariju, za kar smo prejeli pohvale članov kluba, ki so dejali, da tako dobrega srečanja doslej še ni bilo. O iskrenosti njihovih izjav ne dvomim, saj sem bil že na precejšnih tovrstnih srečanjih.”
Prvi dan tridnevnega srečanja je bil namenjen popisu prispelih jeklenih rdečih konjičkov in spoznavanju Vranskega. Iz Slovenije jih je bilo 12, kar sedem od teh pa iz Savinjske doline. Sicer pa je približno 150 indijancem delalo družbo še tisoč in več drugih motorjev, ki so naslednji dan tvorih kar 5 km dolgo kolono, ki se je z Vranskega popeljala v Žalec in Celje. Na poti so se za kratek čas ustavili v Žalcu pred hotelom in tako omogočili številnim občanom, da so si pobliže ogledah njihove konjičke. Pot jih je vodila do dvorca Novo Celje, prisrčen sprejem jih je čakal tudi v Celju, veliko lepega in zanimivega pa so doživeli v popoldanskih in večernih urah na Vranskem, kjer ni manjkalo družabnih iger in drugih spremljajočih aktivnosti ob prijetni rock and roli glasbi 60-tih in 70-tih let. Organizirana je bila tudi dražba slik z motivi motorjev na steklu avtorice Vilme Mavrič. Prava paša za oči pa je bila razstava vseh sodelujočih vozil na Indian rally-ju. Take muzejske zbirke delujočih starodobnikov na enem mestu Slovenija še ni videla. Tildi tako velike mašne slovesnosti z blagoslovom motocikov, ki je zadnji dan tridnevnega motociklističnega spektakla
napolnila veliki šotor za 3000 ljudi, na Vranskem še ni bilo. Mašo je vodil Izidor Pečovnik -Dori iz Berlina, ki je tudi sam ljubitelj starodobnih motociklov. Žalski župan Lojze Posedel pa se je skupaj s kolegom podal na Dorijevo mašo iz Žalca na Vransko kar peš, s čimer je pokazal svojo
trdoživost in vzdržljivost.
Mednarodni Indian rally je končan, Peter Grom, Franc Sušnik in drgui pa že razmišljajo o novi motociklistični prireditvi, ki bi tudi v prihodnje privabila na Vransko ljubitelje jeklenih konjičkov.
D. Maraglav
Hoja na Triglav
Izziv je bil sprejet in trije Savinjčani Nejc Lukman, Boris Stantar in Renato Drobež iz okolice Vranskega so 31. julija vsak od svojega doma krenili peš proti vrhu Triglava. Dnevno so prehodili trinajst ur, natovorjeni z 20-kilogram-skimi nahrbtniki.
Pot jih je vodila preko Menine in prvo noč so taborih pod Črnivcem, nadaljevali preko sv. Ambroža pod Krvavcem, drugo noč so prespali v
bližini Golnika in tretjo na Pokljuki. Pot so jim oteževale nevihte in slabo vreme jih je priganjalo, da so na dan prehodih čim več poti. 3. avgusta so prispeli na vrh Triglava in se spustih do Dohča, kjer so prespali. Naslednji dan so jih pri slapu Savica pričakali svojci.
Dolga pot je sicer terjala nekaj žuljev in težav s koleni, misel na uspel podvig pa je pregnala utrujenost in bolečine.
Marina Drobež
avgust 2002
Naša dediščina
Legende v Spodnji Savinjski dolini
II. del
Ob tem burnem življenju ob cestah, ki peljejo po dolini, se moramo vprašati, OD KOD DOLINA.
Dolina je bila naseljena že v preteklosti. To izpričuje veliko število prazgodovinskih grobišč in gomil. V gomilah so našli različne bronaste in železne predmete, ki izvirajo iz starejše železne dobe, halštata. Iz tega obdobja je zaslediti tudi žensko figurico s stiliziranimi rokami v ročici. Figurica nam s simbolne strani osvetljuje svet verovanja takratnih staroselcev (Savinjčanov?). Figurico znanstveniki uvrščajo med nosilke posode z vodo. Svobodno lahko rečemo, da je posvečena boginji Savinji.
Ah se ta prenos vode povezuje z legendo o KRALJIČNA NA GOLAVI, ki je začarana v kačo? Ni je težko prepoznati, kača nosi na glavi krono in se vsak dan odplazi z Golave do Savinje in nazaj. Tako hodi k vodi kot staroselci v železni dobi.
Med Grižami in Šeščami je preko 50 gomil. K eni izmed njih je speljana učna pot Hrastje v Grižah.
Zlato tele v gomili v Grižah
Nedavno so mladi raziskovalci, v okviru Unescovega raziskovalnega tabora, spoznah tudi to gomilo. Gospa Breda jim je povedala, da se iz roda v rod pripoveduje legenda o zlatem teletu, ki prebiva v tej gomili. Njej jo je povedala Kajtnova stara mama. Otroci so hoteh odkriti to tele in na gomili so vidni sledovi večjega števila otrok, ki so m kopah. Dejala je, da je tudi sama kot otrok tu kopala. Iz roda v rod se je pripovedovala legenda in iz roda v rod so tu kopah otroci.
Nad dohno kraljuje ŽOVNEŠKI GRAD in pod njim BRASLOVČE. Med ljudmi je ohranjena legenda, da se ponoči sprehaja med Žovnekom in Ojstrico plemič brez glave. Je to Ulrih Celjski, ki so mu v Beogradu odsekali glavo?
Braslovški tržani so bih deležni številnih svoboščin, vendar so morah skrbeti tudi za tlako. Še najmanj težav jim je delala košnja trave na grajskih travnikih pod gradom, saj so to, kot pravi legenda, poželi ajdje. Ajdje so bila bitja, ki so živela pred človeškim redom. Nekateri so živeli še skupaj s človekom. Tako je bilo v Braslovčah.
Legenda o ajdih
“V starih časih so živeli pri starem gradu ajdje. Nekega dne je šla hči braslovškega tržana na sprehod. Na travniku je zagledala bitja, ki so izpodjedala travo. Mislila je, da so miši, ki so izpodjedle travo. Da bi si jih natančno ogledala, stopi bhže; nato jih dane nekohko v predpasnik in jih nese kazat svojemu očetu, češ da je prinesla miši, ki so izpodjedle travo. Oče jo pouči, da to niso miši, ampak ajdje, ki so travo kosih."
Legenda o tem, kako so nastala savinjska polja
Nekoč je od Žovneka do Gornjega Celja segalo jezero. Neki človek se je nekega dne sprehajal ob jezeru. Zamišljen je hodil sem in tja, kar
začuje iz jezera neznan glas: “ Prinesi rženi in pšenični kruh in ga vrzi v jezero. Posušilo se bo.” Človek je prisluhnil glasu iz jezera. Odšel je in se vrnil z dvema hlebcema kruha. Vrgel ju je v jezero in voda je res začela odtekati. Po nekaj mesecih se je jezero posušilo in na zemlji, ki jo je dotlej pokrivala voda, sta začeh rasti rž in pšenica.”
Ladkov prihod v Savinjsko dolino
V to pokrajino je prišel praded Ladko, ki se je utrujen od dolge poti izza Karpatov in krvavih bojev med njo ustavil sredi doline ob bistri Savinji. Sem je pripeljal svoje slovansko pleme. Prišel je v obljubljeno deželo, slovenski Kanan (obljubljena dežela), kot imenujejo Savinjsko dohno, in Ladko je slovenski Mojzez. Sam se je nastanil v kraju, ki se danes imenuje Latkova vas.
Prebivalci Savinjske doline
Marsikaj imamo v dolini. Imamo kačo na Colavi, imamo zmaja, ki živi na Mrzlici, tu živi tudi divji mož, imamo povodnega moža, ki živi v “tajhtu” v Vrbju. V Peklu tem in onem se najde hudeček ah jamska deklica, imamo vile, te najbolj popularne prebivalke vilinskega sveta. Te žene so lepe, rade se oblačijo v belo, imajo lepe zlate ah črne lase. Pri nas so živele v temačnih gozdovih Gozdnika. Imamo krute graščake.
Vile z Gozdnika
Vile z Gozdnika so lepe, vitke in bele deklice z dolgimi, belimi in prosto padajočimi lasmi, v dolgih in valovitih haljah. Ob polnoči so prihajale nad vodno površino Savinje in na lepe travnike okrog novoceljskega gradu, kjer so prirejale svoj ples. Lahko smo jih opazovali z bhžnjih vrhov, kako valove, zibajoč se v svojih behh oblekah, kako se objemajo, poljubljajo in šumljajo. V lepih nočeh pridejo z visokih jelk, kjer domujejo. Če kdo ni ubogal njihovih nasvetov, če je motil njihovo domovanje, so se maščevale. Legenda pripoveduje, da je šel v temačne gozdove Gozdnika gozdar in se ni nikoh vrnil. Po dolgem času je po potoku, ki priteče z Gozdnika, priplavala njegova sekira.
Junaške žene izpod gradišča
Prav gotovo so novoceljski graščaki rajši srečevali gozdniške vile kot pa “junaške žene”, ki so živele pod Gradiščem (tu danes stoji cerkev Lurške Matere božje). Kar nekajkrat se je zgodilo, da so na desni strani Savinje pri Mlinarju, ženske silno namlatile novoceljske biriče, ki so prišli pobirat desetino. Neznano je samo to, kako so se jim ti maščevali za udarce s cepci, koli in drugim za to pripravnim orodjem.
Velika rinka na Colavi
Na Golavai so ljudje našli vehko železno rinko (obroč). Vdelana je bila v trdo skalo. Pravijo, da je bil na to rinko nekoč priklenjen most, ki je segal od Golave na Reko (dva vrha nad Preboldom).
F. Ježovnik
Spomnimo se
Ložnica - Žalec
V	naši dolini so že velikokrat priredili, in prav gotovo jih še bodo, različne prireditve, na katerih je bilo prikazano delo kmetov. Omenimo dan hmeljarjev, različna tekmovanja v košnji, prireditve na Ponikvi in še kje.
Ob teh prireditvah bi bilo prav, da se spomnimo različnih prireditev in manifestacij, ki jih je organizirala kmečka mladina, združena v Društvu kmečkih fantov in deklet (DKFID) pred 2. svetovno vojno.
Ohranjeno je poročilo Marije Rojnik o tekmi koscev v Braslovčah. V prepisu glasi: “Naše društvo KFID je priredilo 15. VI. 1935 vehko tekmo koscev na travniku g. Šetinca. Ob drugi uri popoldne je prikorakala godba iz Šoštanja proti Vestnovemu drevoredu, kjer je bilo zbirališča. Seveda smo jih člani in članice našega društva željno pričakovali. Kmalu sta prispeli tovariški društvi Orla vas in Šentjur (opomba Tabor) ter se postavili v povorko. Na čelu je jezdil tajnik našega društva in nosil prapor. Za njim so korakali naši tekmovalci, bilo jih je petnajst, sledile smo jim grabljice. Bilo nas je lepo število. Za nami so korakala sosednja društva, ki so se naše prireditve v lepem številu udeležila. Povorko pa so zaključili gledalci, ki so prišli pogledat našo prireditev od vseh strani. V veselem petju smo korakali proti tekmovališču. Ko smo prišh na tekmovališče, so poštah gledalci tako nestrpni, da so jih reditelji komaj uganjali. Med vehko nestrpnostjo je prišel čas tekme, na kateri je odnesel prvo nagrado Vinko Krašovec. Ko je utihnilo burno ploskanje in čestitke, je pozdravil občinstvo naš predsednik ter podal besedo tovariškemu predsedniku Ivanu Kronovšku (opomba: doma iz Orle vasi. Bil je predsednik Zveze društev kmečkih fantov in deklet s sedežem v Ljubljani). Za tem se je začela velika vrtna vesehca, ki je nudila vsakemu vehko razvedrila...”
V	Grudi, glasilu DKFID, smo prebrali, da je pododbor iz Celja, ki je združeval društva iz Savinjske doline in celjske okohce, organiziral dne 8. septembra 1935 v Žalcu “kmetsko-mladinsko manifestacijsko prireditev z zborovanjem in tekmo koscev”.
Društvo DKFID iz Št. Pavla pri Preboldu je 10. 2. 1935 uprizorilo zgodovinsko igro Mlinarjev Janez. Društvo je bilo ustanovljeno 19. 3. 1932 v Sv. Lovrencu pri Preboldu in je okoh leta 1934 dejavnost preneslo v Št. Pavel. Tudi to društvo je organiziralo tekmovanje koscev. Ohranjeno je poročilo, ki ga je napisala Marija Drešar iz Št. Pavla v Preboldu: “V sv. Lovrencu pri Sv. Pavlu pri Preboldu se je vršila 30. junija 1936 na travniku g. Kupca tekma koscev, ki se je razvila v prisrčno kmečko manifestacijo. Razvil se je vehk sprevod, kojega so tvorih v prvi vrsti tekmovalci kosci, posamezna društva sosednjih odsekov na vozeh, godba, kolesarji in ostala množica. Nakar se je pričela tekma. Prvi je prišel na cilj tov. Mak Franc, koji je prijel kot nagrado krasno zlato uro, darilo bana Marušiča. Drugi je prišel na cilj tov. Žličer Jožef, ki je dobil lepo koso, kot drugo nagrado, tretji pa je bil tov. Rogel Josip, ki je prejel kot tretjo nagrado 5 m plama. Na zborovanju sta govorila tov. Kronovšek in tov. Turnšek (opomba: iz Sv. Lovrenca - bil je eden prvih, ki so ustanovili društvo v Sv. Lovrencu - v tem sestavku se je uporabil njegov
arhiv) o kmečkem pokretu, nakar se je pričela vesehca, koja se je razvila v prisrčno kmečko manifesta-cijo.Vesehčin prostor je bil ves v zelenju in mlajih, kar je veseličin prostor še bolj povzdignilo. S to našo pridobitvijo je društvo pridobilo vehko novih članov in tudi naši nasprotniki so spoznah, da vas je vas in brez nje ni ničesar.”
Mimogrede še spoznanje, ki bi moralo veljati tudi danes.
To pa ni bilo prvo tekmovanje, ki ga je pripravilo to društvo. Gruda je leta 1933 zapisala: “Naše društvo KFID je priredilo v nedeljo, 25. junija 1933, tekmo koscev v Sv. Pavlu pri Preboldu. Kosci in grabljice so se zbrali v Dolenji vasi, od koder so odšh v povorki z godbo na čelu na tekmovališče.
Polistali smo po dveh poročilih. Teh poročil je še nekaj.
Letos je 70 let, kar je bilo 24. juhja 1932 v Št. Jurju ob Taboru (danes Tabor) vehko tekmovanje žanjic in kolesarjev - nekatera društva so imela tudi kolesarske odseke. Poročilo o tem tekmovanju je bilo objavljeno v Grudi.
O tekmovanju iz leta 1935, ki ga je prav tako organiziralo društvo 8. septembra 1935, je ohranjeno poročilo Zlatke Kobale iz Šentjurja. Žal ni letnice na poročilu Malčke Kronovšek o tekmovanju, ki ga je 6. septembra 1935 (ah 1936; leto ni navedeno) organiziralo društvo iz Orle vasi.
Zaključimo ta sestavek z naslednjim poročilom: “Za dan 6. sept. smo določili prireditev našega društva. Tovariši so bih vsi navdušeni za tekmo koscev, za katero smo takoj poiskali primeren travnik. Že par dni pred prireditvijo so tovariši postavili vitke mlaje in več slavolokov. Tildi v sosednji vasi, kjer je bilo določeno zbirališče, je stal ponosen mlaj z državno zastavo. V nedeljo popoldne že pred drugo uro so se začeh zbirati prvi konjeniki, kosci v zelenih srajcah s kosami, grabljice v prikupljenih dečvah z okrašenimi grabljami. Ko je zaigrala godba poskočno Koračnico, ni zadržalo doma nikogar. Otroci, pa tudi starejši, ki prej tega niso odobravah, so pohiteli od vseh strani. S ceste se je pripeljalo par okrašenih voz sosednjih društev, ki so z ukanjem in petjem pozdravljah že od daleč. Točno ob drugi uri se je začela pomikati povorka. Na čelu konjenik z državno zastavo, za njim ostali konjeniki. Nato je stopala polnoštevilna godba. Po taktu so stopah kosci, pred njimi je nosil praporščak Zvezni prapor. Tekmovalcem so sledile grabljice, mah kosci in grabljice ter okrašeni vozovi. Vsaka skupina je zase prepevala in pozdravljala ljudi, ki so stali ob cesti. Prijatelji, mladina, so jih obsipavali s cvetjem in zelenjem. Ko je prispela povorka na tekmovalni prostor, se je postavila pred tribuno, na kateri so bih že zbrani govorniki. Govorih so delegati Zveze, Pododbora in sosednjih društev. Nato se je pričela tekma. Tekmovalo je 20 koscev. Vse je nestrpno pričakovalo, kdaj zavihti v zrak koso prvo kosec. Ploskanja in navdušenja ni bilo konca, že je sledil drugi kosec in tako dalje, dokler ni bil pokošen ves travnik. Sedaj je pričelo delo ocenjevalna komisija. Po ocenitvi je bil razglašen izid tekme in razdelitev nagrad. Prvi kosec je prejel srebrno uro, županov dar, ostali pa drug lepa darila. Prireditev se je nadaljevala na lepo okrašenem vesehčinem prostoru.”
F.	Ježovnik
V Monografiji Jožeta Mlinariča “Kartuzija Žiče in Jurklošter” lahko preberemo naslednje:
...1. septembra 1262 pa so omenjeni bratje Žovneški žički kartuziji poklonih šest kmetij.
... Pet kmetij je ležalo v vasi, v kateri prebiva župan Lube (pri Dramljah)... Naslednja kmetija pa je bila ob Ložnici (super aquam que Lisnitz dicitur) pri Žalcu (iuxta Sachsenvelde). Ta j e bila iz Gebhardove (Žovnevvški) dediščine... To je dokument, v katerem se prvič pisno omenjata “Žalec” in “Ložnica”.
M. C.
Leto 1942 (rt del)
V	prejšnji številki Utripa smo objavili pesmi, napisane leta 1942, danes objavljamo Dnevnik.
Avtorica opisuje, da je bila aretirana 3. avgusta ob 4. uri zjutraj. Ob aretaciji ni pozabila na svinjo: “...Prašiči jest dale in svet bož križ smo se poslovile od najinega doma...”
Dne 8. avgusta je zapisala: “Postavili vse ženske in otroke v vrsto, potem ločih najmlajše in sploh vse od svojih mater in sestric, tudi mene so ločih od moje hčerke Slavice. Kakšni prizori so se dogajali takrat, je videl samo Bog in mi poleg stoječi, žalost in gorje, da ga ni opisati. Zaprte so bile vse ženske v gornjih prostorih šole in ni nobena smela več do svojih otrok, a mi, kar nas je bilo bolnih in starih, smo bih v telovadnici.”
9. avgusta so odpeljali vse ženske. Avtorica dnevnika je zapisala (sama je bila med bolnimi in starejšimi v telovadnici): “Slišali smo vpitje, grozno vpitje, in glasovi so menda šegah do neba, kaj takega pač še nismo doživeli. Kam so jih odpeljali, je nam neznano...”. Potem opisuje, da so jih 10. avgusta skupaj z otroki odpeljali, da ne bo nikoh pozabila, ko je neka sestra rdečega križa odtrgala otroka od matere, da so v Franhleitenu odklopih vagone z otroki. Sami pa so morah naprej do Salzburga. Opisuje tudi življenje v delovnem taborišču.
V	knjigi Stane Terčak “Ukradeni otroci” je objavljena pripoved Anke Cukala iz Ojstriške vasi pri Taboru. Pripoveduje, kako so očeta, mamo in pet otrok pripeljali v Celje. Njena mati je nekje izvedela, da bodo ločih otroke od mater. Anka pripoveduje, kako je mama najmlajšo sestrico nenehno nosila na rokah, jo objemala in poljubljala. Solze so ji lile iz oči, še in še nas je objemala in se poslavljala od nas.
Drago Kumer je leta 1985 napisal sestavek “Otroci, nobenih solz”, v katerem opisuje Naprudnikovo družino. Zapisal je, kako se Trezika Žagar, rojena Naprudnik, spominja aretacije avgusta 1942. Dejala je, da je mama v slovo od domačije poljubila hišni prag. Opisuje, kako so jih gnali proti župnišču in kako je mama stalno ponavljala: “Nobenih solz, pa četudi nas kar tukaj postrelijo." Mamo so odpeljali v Auschwitz, kjer je umrla, otroci pa so pomnožili vrste ukradenih otrok. Pridružili so se
otrokom, ukradenim v Grižah in okohci. Vseh skupaj je bilo 56 otrok.
Okupator je ukradel slovenske otroke
V	Enciklopediji Slovenije, št. 14, lahko preberemo, da so bih ukradeni otroci mladostniki do 18. leta starosti, žrtve nemškega okupatorja med 2. svetovno vojno na zasedenih območjih slovenske Štajerske in Gorenjske. Nemške oblasti so jih zaradi udeležbe njihovih ožjih svojcev v NOB nasilno odvedle iz domačega okolja.
Alenka Kraigher Gregorc v sestavku “Ukradem otroci” (revija Borec, št. 577-578/1999) piše o tem, da je okupator organiziral ugrabljanje otrok, ki so bih “dobre krvi”, torej modrih oči in svetle polti, medtem ko je druge pošiljal v smrt. Avtorica citira Himlerjev razglas, v katerem med drugim piše: “Imeli bi pravilno, če bi mlade otroke, ki kažejo izredno dobre rasne karakteristike, vzgajali mi v posebnih otroških domovih, ki ne smejo biti preveliki...”
V	reviji Borec, št. 577-578/1999, je obširen sestavek “Trpljenje otrok v okupirani Sloveniji (1941 - 1945)”, v katerem je objavljena vsebina okrogle mize o tem vprašanju iz leta 1998. V sestavku je prispevek Janeza Štiglica “Taboriščniki - ukradeni otroci ah, pravilneje, najmlajši taboriščniki med drugo svetovno vojno”. Že sam naslov pove vehko. V članku zasledimo podatek, da so preko zbirnega taborišča v celjski okoliški šoh odpeljali v Nemčijo, v avgustu 1942, okrog 600 otrok. Tako množične in tako organizirane akcije ni bilo niti na Gorenjskem niti v drugih delih Spodnje Štajerske. V taborišču se je znašlo okrog 600 otrok. Samo nekaj najmlajših otrok, približno 1 %, je bilo iz tega taborišča odvzetih in danih v zavode nacistične organizacije Lebensbom v rejo oziroma kot možne za posvojitev. Vsi drugi so morah ves čas do osvoboditve prestajati režim zaprtega tipa nacističnega nasilja. Taboriščniki - ukradeni otroci so bih aretiram in žrtve vojaških ter kazensko-represivnih ukrepov, ki so bih uperjeni zoper tiste, ki so se okupatorju aktivno uprli, in zoper njihove družinske člane, pri čemer niso bih izvzeti nifi otroci. Otroke so nacisti še posebej rasno pregledovali in se izživljali v “rasnem očiščevanju”.
F. Ježovnik
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV
Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16,
GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660
POPRAVILA:
-	pralnih strojev
-	štedilnikov
-	sušilnih strojev
-	zamrzovalnikov
Križanka
avgust 2002
Nagradna križanka
Nagrajenci in gesla križank iz junijske številke Utripa
Rešitev križanke pokrovitelja Steklarski center Leskošek, d. o. o., Hausenbichlerjeva 9, Žalec: BRIJŠENA-STEKLA-IZOLACtJSKA-STEKLA-FAZETIRAI\IE-IIV-BRUŠEIYjE-OGLEDAL-STORITVE-NA-DOMU.
Izžrebani nagrajenci: 1. Žan Šumečki, Kardeljev trg 3, Velenje; 2. Vera Pipai, Migojnice 2/a, Griže; 3. Terezija Seles, Levec 9/a, Petrovče. Nagrajenci se zglasite pri pokrovitelju, v steklarskem centru v Žalcu.
Rešitve križanke pokrovitelja SAM, d. o. o., Latkova vas 84, Prebold:
UGODNI-KREDITI-VSE-ZA-GRADNJO-IN-OBNOVO-DOSTAVA-NA-DOM-PRODAJNI-CENTER-SAM-PRO-D:\JM-SALON-KE RAMIKE-KOPALMŠKA-OPREMAMSI-NIKOLI-SAM.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marjan Golob, Velenjska 9, Žalec; 2. Anton Doler, Petrovče 152; 3. Olga R. Zagožen, Dolenja vas 107, Prebold. Nagrajenci dobite nagrade v uredništvu Utripa.
Križanka, ki je objavljena v tej številki Utripa, ni nagradna.
avgust 2002
Kronika
MATIČNI PODATKI
Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo od 20. junija do 17. avgusta 2002.
UMRLI SO:
Jurenec Franc s Polzele 224, star 76 let,
Basti Ana iz Ločice ob Savinji 68 b, stara 85 let,
Peperko Boris iz Celja, star 54 let, Bibič Franc iz Letuša 113, star 55 let,
Rot Stanislav iz Štor, star 83 let, Košenina Ana iz Prekope 49, stara 80 let,
Gregorc Lucija z Brega pri Polzeb 12, stara 82 let,
Slatinšek Julijana z Vebke Pirešice 28, stara 80 let,
Hojnik Ljudmila iz Ločice ob Savinji 2, stara 83 let,
Mohorič Vili iz Brdc nad Dobrno 3, star 36 let,
Dolinar Helena iz Šempetra v
savinjski dobni, stara 40 let, Kačičnik Marija iz Dobriše vasi 3 b, stara 74 let,
Luskar Stanislav iz Gotovelj 108, star 56 let,
Goljar Srečko iz Založ 17a, star 52 let,
Kalčič Stanislav iz Liboj 52, star 73 let,
Basle Anton iz Polzele 214, star 77 let.
POROKE:
V Žalcu je od 22. 06. 2002 do 24.
avgusta 2002 je sklenilo zakonsko zvezo 12 parov, od tega:
Marko Aleš iz Braslovč in Bodo Željka iz Žalca,
Trobina Rado iz Orove vasi in Marija Tavčer z Brega pri Polzeb, Avžner Borut in Kodre Zlatka
oba s Polzele,
Lesjak Pavel iz Črnove in Banovšek Mojca s Ponikve pri Žalcu,
Kitak Damir in Zupanc Marjetka oba iz Žalca.
Trgovine gradbenimi materiali
PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91
Faks: 03 570 22 51	Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več.
NOVO
NOVO
NOVO
NOVO
V prenovljeni trgovini SAM v Latkovi vasi vam nudimo
VSE ZA VAŠ VRT	ZA HIŠNEGA MOJSTRA
• vrtičkarsko in kmetijsko ročno orodje	• električno ročno orodje
•	B&D, DEWALT, ISKRA
•	ročno orodje UNIOR
zemlja in gnojila semena
cvetlični lončki
ograjni sistemi CAVATORTA
NA ODDELKU KERAMIKE
•	talne in stenske obloge
•	laminati, parketi
•	kopalniški bloki
•	pleskarsko orodje
•	vijaki in okovje
IN ŠE MNOGO VEČ
•	stavbno pohištvo
•	razširjen program barv in lakov
•	elektro in vodovodne inštalacije
AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN CREATON, BRAMAC in AKCIJSKE CENE KERAMIKE. V mesecu septembru akcijska prodaja preko 100 artiklov v sodelovanju s
Dtopdom Ljubljana.
TUDI LETOS SMO NA MOS-u V CELJU, V HALI G - OBIŠČITE NAS!
Dostava na dom, ugodni krediti.
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
Kronika
V	ponedeljek, 15. julija, je zaradi prekomernega zaužitja heroina v celjski bolnišnici umrl osemnajstletni Darko B.. Po ugotovitvah policistov naj bi Darko v sredo v stanovanju I. L. (20 let) v Žalcu zaužil odmerek heroina in takoj zatem izgubil zavest. Celjski kriminalisti so I. L. ovadbi zaradi omogočanja uživanja mamb. Na Celjskem je bba to letos že četrta smrtna žrtev zaradi prevehkega odmerka mamb.
Piknik na Čreti na Dobrovljah se je v nedeljo, 28. julija, končal zelo tragično. Med igro se je od skupine starejših oddaljd 5-letni Žiga Uranič iz Celja in izgubi. Najprej so ga iskali svojci in domačini, kasneje pa so se jun pridružili še policisti, posadka helikopterja Letalske enote policije, vodniki psov za iskanje pogrešanih oseb, gasbci, lovci, piantoci in ostali, v akcijo iskanja se je vključb tudi občinski štab civilne zaščite Vransko. Nash so ga ob 20.40 uri v tako imenovanih Zakrajških pečinah. Padel naj bi 70 metrov globoko. Med akcijo se je poškodoval tudi gasbec, ki ga je iz prepada potegnda gorska reševalna služba.
V	nedeljo, 28. julija, je okoli 2.30 ure zagorel gospodarski objekt v Kapb. Kljub temu, da je požar gasbo 129 gasbcev iz 11 gasilskih društev Gasbske zveze Žalec, je objekt pogorel do tal, k sreči pa ogenj ni zajel tudi bližnje stanovanjske hiše.
Objekt je bb last podjetnika ta mizarja Dominika Kuglerja, ki je imel v njem lesene polizdelke, Andrej Natek pa je tu skladiščb tudi 100 ton hmelja. Po požaru je bba škoda ocenjena na okoh sto milijonov tolarjev. Požarišče so natančno preiskali krimtoabsb, ki so kot vzrok požara izključbi okvaro na električni napeljavi, več kot to pa zaenkrat javnosti niso sporočili. Preiskujejo tudi možnost, da je bb požar podtaknjen.
K.R.
flüLlANBfl
TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tei.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH
IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12 mesecev
EOM 7,44 (T + O) BREZ STROŠKOV KREDITA!!!	PRALNI STROJ GOREJE
BTV EVELUX 70 cm	WA 141 PROLOGIC (1400
76.900,00 SIT I BlHHl	obratov) A energijski
razred, digitalni pokazatelji
BTV GORENJE	^“^-SUS,LC' I	I ------------ 121.900,00 SIT
55 cm, srebrne barve	54.900,00 SIT
42.500,00 SIT
AVTORADIO GRUNDING 16.500,00 SIT
VIDEOREKORDER AIWA 6 glav (HIFI STEREO) 39.900,00 SIT BTV EVELUX
37 cm
CJ # I	31.990,00 SIT
DALJINSKI TELEFON
17.900,00 SIT_____________________
VIDEOREKORDER AIWA
GLASBENI STOLP AIWA, 2 x kasetnik, 2 9lavi 27.900,00 SIT 3, CD, daljinsko opravljlanje 34.900,00 SIT
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG

PRALNI STROJ GORENJE WA 1341 S (1300 obratov) 89.900,00 SIT
Vse slike so simbolične!
BREZPLAČNA DOSTAVA I ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in veliko prezgodnji izgubi drage žene, mame in stare mame
V V
VIKICE GRAŠIČ
iz Migojnic 7
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustna in pisna sožalja.
Še enkrat hvala vsem, ki ste bili v času njene bolezni z njo in z nami.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
6. julija je minilo osem let hude žalosti, odkar nas je zapustil naš ljubi sin
ROBI KOPRIVA
iz Žalca
(6. 7. 1970 - 6. 7. 1994).
Vsem, ki se ga še spominjate, mu prižgete svečko in z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedija
IVANA TURNŠKA
iz Žalca, mizarja v pokoju,
(1917 - 2002)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja, denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lep poslovilni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, g. govorniku za lepe besede ob slovesu in pogrebni službi Ropotar.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
5. julija nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, svakinja in teta
LJUDMILA HOJNIK, roj. JUG,
iz Ločice ob Savinji.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter za vsa izrečena in pisna sožalja. Lepa hvala tudi g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču in pogrebni službi.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni
Kronika
avgust 2002
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok, a v naših srcih bol in jok.
Kako kruto so te poslali na delo pod visoko napetost elektrike, od koder se nisi več vrnil domov.
ZAHVALA
Ob najbolj boleči izgubi dragega sina
RAJKA VELERJA
iz Matk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem, gospodu župniku za opravljen obred in za svete maše, pevcem za odpete pesmi in godbi. Hvala g. Nateku za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar, ga. Ropotarjevi za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: ati, mamica, brat Damjan, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija in dedija
SLAVKA LUSKARJA
iz Gotovelj
se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano prelepo cvetje, številne vence in sveče, za svete maše in izražena sožalja. Iskrena zahvala gotoveljskim pevcem, g. župniku Branku Zemljaku za lep pogrebni obred, govornikoma ga. Ropotaijevi in g. Henriku Krajncu, kolektivu Gradnje za poslovilni govor in izkazano pomoč. Hvala domačemu gasilskemu društvu in vsem gasilcem sosednjih društev in praporščakom. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala.
Žalujoči: žena Vida, hči Suzana in sin Slavči z družinama
“Prehitro ugasnilo tvoje plemenito je srce, prehitro zastale tvoje pridne so roke.
Nastala velika je praznina, zaskelela strašna je bolečina, a v srcih boš naprej živel.”
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta, brata in najboljšega dedija
ANTONA PETRE
iz Petrovč
(4. 1. 1927 - 9. 8. 2002)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo sosedom iz Petrovč, Marjaninim sodelavcem Savinje Nazarje ter prijateljem iz Čepelj pri Bočni. Hvala tudi petrovskim pevcem, patru Vanču ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: žena Fanika, hčerki Matjana in Marjeta z družinama, njegovi vnuki Urška, Miha, Nejc in Špela, ki bodo dedija najbolj pogrešali, ter brat Miha in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil
SREČKO GOLJAR
iz Založ 17/a, Polzela (29. 5. 1950 - 21. 7. 2002).
Ob njegovi mnogo prerani smrti se toplo zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, posebno gospe Ivanki za poslovilni govor, družini Jezernik - Pekovim iz Založ, družini Poteko s Polzele, Štefki Arh iz Šempetra za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebej hvala g. Stanku Jezerniku, ki je nosil žaro s posmrtnimi ostanki svojega prijatelja in soseda. Hvala g. župniku Jožetu Kovačecu za čudovit mašni obred, sodelavcem AERO Celje, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sveče, cvetje, darovane maše, za besede tolažbe in mnogoštevilno udeležbo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki mi še sedaj stojite ob strani in mi pomagate pregnati praznino, ki je nastala z njegovo smrtjo.
Anica in Miran
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, končale z delom pridne so roke.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame in prababice
KRISTINE POSEDEL
iz Ločice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, številne sveče, svete maše in izrečena sožalja. Posebej pa hvala osebju bolnišnice Celje za pomoč, g. Kovačecu za opravljen obred, g. Pungartniku za poslovilne besede, vodstvu Tovarne nogavic in Garanta za darovane vence, kvintetu Lastovka za odpete žalostinke, praporščakom, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ivo z ženo Ivico, vnuka Borut in Robert z družino ter pravnuk Gregor
“Ugasnila je zvezdica, ena izmed mnogih na svetlem nebu.
V svojih srcih pa smo prižgali svetlo lučko spomina nate vsi:
tvoja mami, ati, tvoj bratec Mario in vsi, ki te bomo zelo pogrešali...”
ZAHVALA
Tako nenadoma in mnogo prezgodaj nas je moral v cvetu mladosti zapustiti naš ljubljeni sin, brat in vnuk
DARKO BANFIČ
iz Spodnjih Grušovelj 24 pri Šempetru (1984 - 2002).
Neizmerno hvaležni smo vsem, še posebno sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče, svete maše in za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala patru g. Viktoiju za lepo opravljen cerkveni pogreb, Mestni skupnosti Žalec, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Nadvse hvaležni smo tudi zdravnikom za požrtvovalno prvo pomoč in osebju int. odd. za intenzivo bolnice Celje za vso oskrbo in pomoč. Vsem, ki ste ga prišli pospremit na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ljuba mamica, mirno spi, za vse tisočkrat hvala ti!
ZAHVALA
Ob izgubi drage mamice, stare mame, tašče in tete
JUSTINE FARČNIK
iz Brodov (1923 - 2002)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in darove za cerkev.
Posebej se zahvaljujemo za pomoč zdravnici dr. Pavli Rode-Zalokar, sestri Anici Bogataj in osebju Splošne bolnišnice Celje, nevrološkemu oddelku - I. nadstropje.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku Turineku za lepo opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Rada Kapusa, govorniku Ivanu Brišniku, pogrebnemu zavodu Ropotar ter Anici in Milki Jagodič, Slavki Kos, Jožici Završnik, Dejanu Keršanu in gostišču Slovan - Filač.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerka Mira, zet Vinko, vnuka Tom in Nataša z Romanom
Nekoč bili res srečna smo družina, sedaj, ko Ti za vedno si nas zapustila, za Tabo ostaja nenadomestljiva le praznina.
Le trpeče srce in duša vesta, kako zelo boli,
ho Tebe, draga mami, več med nami ni. Zato še enkrat hvala Ti za vse, kar storila si za nas vse.
ZAHVALA
Nenadoma in tiho se je poslovila od nas naša draga mama in stara mama
PAVLA TOMINŠEK
iz Petrovč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku patru Ivanu Arzenšku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Savinjski oktet za odpete pesmi, gospodu Mlinariču za poslovilne besede, pogrebni službi Ropotar in pokopališki službi Mestne skupnosti Žalec ter za odigrano Tišino.
Hvala tudi njenemu osebnemu zdravniku dr. Ivanu Djuriču in njegovi ordinaciji za skrb pri njenem dolgoletnem zdravljenju.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči vsi tvoji
Živel si z glasbo, cvetjem, naravo in z ljudmi, živel si z nami in za nas, ljubi mož in očka, ki bili smo zate vse.
Zdaj odšel si in prazen je naš dom, dvorišče,
zaman oko te išče.
Ostali so sledovi pridnih rok, a v naših srcih bol in jok.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, očija, brata in svaka
IVANA HRIBERŠKA
iz Kasaz
(9. 1. 1955 - 5. 7. 2002).
Našo zahvalo namenjamo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč, izrekli ustna in pisna sožalja, sorodnikom, prijateljem, sosedom, njegovim najožjim sodelavcem, celotnemu kolektivu Minerve Zabukovica, gospema Bebi Gradišnik in Marjeti Lakner, osebju vrtca Petrovče in vzgojiteljicama Majdi Hrapot in Andreji Verdnik, godbi Zabukovica, kjer je deloval, in vsem, ki ste mu v slovo poklonili častno stražo. Hvala za odigrane žalostinke in Tišino, za nošenje njegove trobente in g. Leonu Paderju za besede slovesa. Zahvala tudi g. Mlinariču za poslovilni govor, g. patru Vanču za lepo opravljen cerkveni obred, Zvezi združenja borcev NOB, planinskemu društvu, pogrebni službi Ropotar, pogrebcem in g. Britovšku. Zahvaljujemo se tudi interventni službi z zdravnikom Andrejem Žmavcem, gasilcem in Bojanu Uranjeku, za prvo pomoč, družini Pilko ter zdravnikom Gorazdu Vogi, Rafaelu Skaletu in Romanu Parežniku ter celotnemu osebju internega intenzivnega oddelka bolnišnice Celje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Cita, hči Vesna z Bojanom, sin Jan, brat Branko z ženo Ido in ostalo sorodstvo
avgust 2002
Kronika
Savinjske doline
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL 03 700 06 40
Zahvale
za septembersko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 25. septembra 2002.
Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90.
Ugasne življenje, spomin pa živi za srečo, hrepenenje, ki v srcih nam tli.
ZAHVALA
V 90. letu se je 26. junija 2002 za vedno poslovila draga mama, sestra, stara mama in prababica
MARIJA VERDEV
iz Podloga.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izražena sožalja.
Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala patronažni službi Žalec in vsem vam, ki ste jo v lepem spominu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ponikva, 28. junij 2002
Mali listek nič ne jokaj, saj ne bo tako hudo, ko bo mrzla zima, ti pri meni bo toplo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi najinega ljubega sina
ŽIGA URANICA
(1996 - 2002).
Kadar si tako poln nesreče, da ne obstaja nič drugega več, začenja nesreča prenehati biti nesreča - ker ni ničesar več, s čimer bi se dala primeijati. Potlej je samo še popolna izčrpanost. Čas, naš prijatelj, pa tudi sovražnik, ... človek mora pričeti počasi spet živeti. Življenje pa je lažje, če se zavedamo, da v nesreči nismo sami. Nisva ostala sama. Ali kako najti najprimernejše besede zahvale za vso pomoč v najtežjih trenutkih ob nenadomestljivi tragični izgubi najinega sina Žiga?
Besede povedo premalo. Le s preprosto besedo HVAT,A se želiva zahvaliti policiji, gasilcem, lovskim in planinskim društvom, Kinološkemu društvu, civilni zaščiti, gorskim reševalcem, jamarskemu društvu, javnim občilom, sosedom, domačinom, sorodnikom, županu g. Francu Sušniku, še posebno g. Zlatku Križniku, ki so pomagali v iskalni akciji najinega Žiga.
Hvala pogrebni službi, govorniku, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, posebno deklicam in vzgojiteljicam Vrtca OŠ Vransko - Tabor. Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, nama pomagali, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in Žiga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Žalujoča Nada in Žani Uranič
ZAHVALA
V neizmerni žalosti zaradi smrti dragega moža, očeta, dedija in pradedija
GVIDA JELENA
iz Andraža nad Polzelo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kolektivu Rudnika lignita Velenje za ganljivo slovo, predstavnikom KS Andraž, Društvu upokojencev iz Andraža, pevcem in vsem vam, ki ste nas tolažili in bodrili v teh težkih trenutkih, še posebno hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Hvala vsem vam, ki ste bili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Terezija, hčerki Zinka in Majda, sinova Ciril in Janez, oba zeta in snahe, vnuki in vnukinje ter vseh osem pravnukov
Ata, ti in tvoja dobrota bo ostala, čeprav si odšel.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre in tete
ANE KOŠENINA
iz Prekope
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala godbi, pevcem in govorniku TT Prebold, negovalkam Pelikan Karitasa in Doma upokojencev Polzela, zdravnici dr. Pavli Zalokar, g. župniku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki so nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih.
Še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj.
Ni me tu.
Ne spim.
Sem veter, ki piha.
Sem sonce, ki se svetlika, in sem dež, ki spira solze s tvojega lica.
ZAHVALA
Skromno in tiho, kot je živela, je od nas odšla dobra mami, zlata orni, stara mama in prababica
MARIJA ZABOVNIK
iz Griž
(10. 1. 1908 - 7. 6. 2002).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala župnikoma g. Planincu in g. Zidanšku, cerkvenemu pevskemu zboru, KS Griže, posebno g. Mastnaku, PGD Griže, Godbi Zabukovica, pevcem iz Šaleške doline in godbeniku za odigrano žalostinko. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in ga. Ropotaijevi za ganljive besede. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Polzela.
Vsi njeni
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR
loan Ropotar s.p.
tet.: 700 16 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061 768 906
StarotJaška ut. 12, Šempeter ùetoOni čas: od 00. do 26. ure
MALI OGLASI - MALI OGLASI
r\lVER7AI.ČF.k, gradbena dela in čiščenje, AGIM ZUHA, s. p., Dobriša vas 41, 3310 Žalec, obveščam stranke, da sem s 1. avgustom 2002 prenehal s poslovanjem kot samostojni podjetnik.
“Tiho si odšel od nas, za vedno zate se je ustavil čas.
Mi pa obljubljamo ti,
dokler bomo živeli, te dragi ate,
v srcu in mislih bomo imeli...”
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi ate in stari ate
ANTON BASLE
s Polzele 214.
Iskreno in iz srca smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku, govorniku, Občini Polzela, ZŠAM za častno stražo in spremstvo na zadnji poti, pevcem ter vsem, ki so se prišli poslovit, in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sinova Tone in Marjan z družino ter vnuki Matjaž, Mitja, Jernej in Andreja
“Ne bodem takrat strepetal, ko mi srce utripati prestane, ko iz očesa mrkega trpljenja zadnja solza kane.”
(J. Murn)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu, ki se bo težko umaknila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pospremili na zadnji poti k počitku dragega moža, očeta, dedka in pradedka
FRANCA GRADIČA
s Polzele
(30. 11. 1924 - 21. 7. 2002).
Zahvala velja za vse tolažilne besede, cvetje, sveče, plačane maše in prispevke za cerkev. Posebna zahvala je namenjena dr. Janezu Cukjatiju, medicinskemu osebju bolnišnice Topolšica, ki mu je lajšalo trpljenje in za skrbno nego, g. dekanu Jožetu Kovačecu za opravljen cerkveni obred in tolažilne besede, g. Petru Pungartniku za ganljive besede slovesa, moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Morana za strokovno opravljene storitve.
Hvala tudi kolektivu osnovne šole Hruševec in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za izkazane tolažilne besede in pomoč v najtežjih trenutkih.
Želimo, da ga ohranite v lepem spominu.
Žalujoči njegovi
Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, zdaj lahko boš mimo spala, a v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
MARIJE KRUŠIČ
iz Železnega 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje ter izrekli sožalja.
Še posebej hvala družini Lobnikar, vsem sosedom, govorniku g. Križanu in Kristjanu za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi g. župniku Janku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoča hči Zofija in vnuk Darko
Kronika
«/u riii/jnc
avgust2002
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
VINKU BABICU
(4. 9. 1945 - 13. 8. 2002).
Minili sta dve leti, odkar si nas zapustil. Pogrešamo te.
Vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče ali se ga spominjate, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi očeta, deda in pradeda
IVANA ZAVERLA
iz Liboj
(22. 3. 1917 - 6. 7. 2002).
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za vsa izrečena sožalja. Hvala kolektivu Zarja Kovinooprema Petrovče in Gorenje Velenje, pogrebi službi Ropotar ter govorniku g. Mlinariču za poslovilne besede.
Še enkrat vsem posebej hvala.
Žalujoči: sinova Ivan in Oto z družinama ter ostalo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
LUCIJE GREGORC
z Brega pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
IVANA MARINCA
iz Prebolda
(28. 12. 1928 - 8. 7. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, I. osnovni šoli Žalec, Tekstilni tovarni Prebold, kulturnemu društvu Gotovlje in ostalim znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje in sveče.
Hvala pevcem iz Prebolda in Gotovelj za odpete pesmi, godbi iz Prebolda za odigrane žalostinke, g. Rudiju Hermanu za poslovilni govor, g. župniku Francu Serec za pogrebni obred, pogrebi službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
V SPOMIN
1. septembra 2002 bo minilo leto, odkar smo se poslovili od našega dragega
STANKA ŠTOPFERJA.
Hvala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečko in lepo mislijo.
Vsi njegovi
Tri leta že v grobu spiš, v naših srcih ti živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
4. avgusta 2002 je minilo tri leta, odkar te ni več med nami, dragi sin, mož, oče in dedi
RAFAEL VASLE
iz Pongraca.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Iščem Te v travah, iščem Te v morjih, najdem Te v zvezdah, ki sijejo name.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in starega ata
JOŽETA KOLARJA
iz Kasaz
(4. 11. 1933 - 23. 6. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala PGD Kasaze-Liboje, PGD Zabukovica, g. Antonu Mlinariču za opravljen pogrebni govor ter Meti in Mariji za izkazano pomoč.
Žalujoči: žena Silva, vnuk Maljaž in vnukinja Mateja
Samo duša in srce vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni.
V SPOMIN
8. septembra bodo minila štiri leta, odkar si nas zapustil dragi mož, oče in dedi
STANKO TRATNIK
iz Šempetra v Savinjski dolini (18. 4. 1931 - 8. 9. 1998).
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob ter mu prižigate sveče.
Žalujoči vsi njegovi
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
V SPOMIN
22. avgusta je minilo deset let, odkar smo se za vedno poslovili
od dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA PODBREGARJA
s Črnega vrha (1926 - 1992).
Ostala sta tiha bolečina in spomin.
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Leto dni je minilo, odkar odšel si tja, kjer zate ni več bolečin, gorja.
Mimo zdaj v grobu spiš, v srcih naših pa živiš, vse ure, dneve in noči, vedno v naših srcih si.
V SPOMIN
FRANJU OBREZA
iz Pemovega.
17. avgusta je minilo žalostno leto brez tebe, ljubi mož in dragi očka.
Dobrota tvojega srca in rok pa ostaja.
Tvoje: žena Milena in hčerke Melita, Maja in Tamara
Hvala vsem, ki se ga kdaj spomnite, posebej družinama Oblak in Novak za vso nesebično pomoč.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in ata
MAKSA POTOČNIKA
iz Žalca
(27. 11. 1932 - 1. 8. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Hvala tudi zdravniškemu osebju Splošne bolnice Celje -pljučnemu int. oddelku za lajšanje bolečin v zadnjih urah njegovega življenja.
Žalujoči njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, svaka in strica
VINKA VIRTA -GORKEGA,
majorja v pokoju, iz Žalca (13. 2. 1921 - 13. 7. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste se v svojih mislih in s prisotnostjo poklonili njegovemu spominu, darovali sveče, cvetje ali kako drugače pomagali.
Še posebno se zahvaljujemo gospodu Henriku Krajncu za poslovilni govor, gospodu patru Jožetu za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi, odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in gospodu Daniju Kisovaiju. Lepa hvala tudi OO ZZB, Medobčinskemu društvu invalidov, Društvu upokojencev Žalec in Filatelističnemu društvu Žalec.
Žalujoči: žena Minka, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
avgust 2002
Zanimivosti
Sončnica rekorderka
Narava je od nekdaj nepredvidljiva in samosvoja, prijazna, a tudi povzročiteljica številnih katastrof, ki so v veliki meri posledica odnosa človeka do okolja in našega planeta. Vedno zna presenečati v pozitivnem ali negativnem pomenu. Kako se zna poigrati in pozitivno presenetiti, pa je dokaz tudi sončnica na fotografiji, ki je zrasla tik ob oknu hiše Antona in Tilke Vene v Laikovi vasi.
Venetova sta pozimi pridno krmila ptice s sončničnim semenom in kot bi se jima za to nekdo želel zahvaliti, je spomladi pod oknom vzklilo nekaj sončnic. Sprva sta jih mislila odstraniti, saj je zemlja, na kateri so vzklile, zelo borna, a se je izkazalo, da sončnicam odgovarja. Lepo so rasle, ena med njimi pa je bila še posebno močna in je kmalu prerasla vse druge ter se kot konoplja začela vzpenjati visoko nad svoje “sestre”.
Ko je nastala ta fotografija, je merila v višino že preko 4,2 m, vendar njena rast še ni bila zaključena. Ko so jo čez nekaj dni ponovno izmerili, je bila visoka že 4,5 metra, kar je bila njena največja višina, saj se je zaradi teže plod obrnil navzdol.
D. N.
Nevsakdanji
prizor
Fotografija moškega s kačo ni nastala v kakšni oddaljeni eksotični deželi ali vodah tropskega pasu Južne Amerike, Afrike, Azije ali Avstralije, ampak kar ob slovenskem potočku, konkretno na Vranskem, v času motociklističnega praznika.
Lastnik pitona je fant z Gorenjske, ki se je odločil poživiti motociklistično vzdušje, predvsem pa nekaj zaslužiti, saj takšna “domača žival” ni ravno poceni. Res pa je, da mu vode za svojega ljubljenca na Vranskem ni bilo treba plačati, saj mimo prireditvenega prostora teče potoček, kjer se je dobre tri metov dolgi in dobrih 35 kg težki piton lahko pošteno odžejal. Njegov lastnik je seveda raje posegel po pivu, ki mu ga je prislužil njegov ljubljenec. Zadovoljstvo je bilo tako obojestransko.	D. N.
Na tržnico v Petrovče
Članice Društva kmečkih žena Petrovče so se odločile, da dobrote s svojih kmetij in vrtov, pa tudi kuhinj, ponudijo na prodaj na tržnici, ki so jo postavile ob petrovškem zadružnem domu. Že prvo sobotno dopoldne so bile z odzivom kupcev zelo zadovoljne, kar priča, da ljudje zelo cenijo domače pridelke. Tržnica v Petrovčah bo odprta vsako soboto od 8. do 12. ure.
K. R., foto T. T.
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Hiričnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.
“Posejani” jurčki
Majda Stemad ob delu svoje gobje “njive
Tako bi lahko zapisali pod fotografijo, ki je nastala pri stanovanjski hiši Sternadovih v Kaplji vasi nad Tekstilno tovarno Prebold. Ob množici svežih, čvrstih in po velikosti najrazličnejših gobanov, ki jih je bilo kakšnih sto, človeku zastane dih.
Uidi zakoncema, Branku in Majdi Stemad, ki sta sicer že vajena tovrstnih darov narave na svojem dvorišču, je začelo utripati srce hitreje ob pogledu na njun “gobarski vrt”. Čeprav vsak gobar ljubosumno skriva odkrita rastišča, nas je Branko povabil, da si ogledamo to gobje bogastvo na pragu njunega doma. Gobani na fotografiji so bili le dobre tri metre od vhodnih vrat, družbo pa so jim delali številni drugi, ki so rasli na ostalih nekaj kvadratnih metrih njunega majhnega gozdička.
Zadnje čase je precej govora o zakonu o nabiranju gob, najbrž pa v tem primeru ni mogoče reči, koliko gob smeta nabrati, saj so jima dosegljive vsak trenutek. Prav zato jih tudi odrežeta takrat, ko so primemo velike, male pa pustita rasti še kakšen dan, dva ali več. Tako lahko čim dlje uživata ob pogledu nanje.
D. N.
Kotečnik
Priljubljeno plezališče v južni steni Kotečnika privablja športne plezalce z vseh strani sveta. Glasovi o Libojah se širijo veliko hitreje in močneje, kot si mislimo. Plezalci prihajajo z že napisanimi vodniki in odhajajo z močnimi vtisi po doživetjih v čudovitih stenah, za katere pravijo, da jih le težko primerjajo z drugimi po svetu.
V	upanju, da bomo znah postaviti takšno dogajanje v našem kraju na prvo mesto, so se povezala društva KS Liboje in KS Zabukovica - planinsko in turistično, k sodelovanju so povabili tudi mlade alpiniste iz PD Celje in skupaj so postavili obeležje (na sliki), ki označuje evropsko znano plezališče.
Marko Gabrovšek
Konjeniški turnir
V	nedeljo je bil pri Žiniju v Latkovi
vasi konjeniški turnir, ki je privabil veliko tekmovalcev iz mnogih slovenskih konjeniških klubov. V vseh kategorijah je bilo skupaj kar 126 štartov v preskakovanju ovir, med konjeniki pa so bili tudi najboljši, na primer Gašper Kolar, ki je med mladinci trenutno na 11. mestu v Evropi. Tako organizator - Konjeniški klub Žini (glavni sponzor je bila Občina Prebold) kot tekmovalci so izrazih prepričanje, da bo odslej več takšnih tekem v Latkovi vasi.	K. R.
d.o.o.
JEZIKOVNA SOLA
Rimska cesta 81, 3311 Šempeter TeL/faks: 570 17 95, tel.: 700 22 20, mobitel: 041 364 182
VABI K VPISU V TEČAJE TUJIH JEZIKOV.
TEČAJI SE BODO PRIČELI V DRUGI POLOVICI MESECA SEPTEMBRA v
obsegu 30 oz. 60 ur. Potekali bodo v vseh večjih krajih v Savinjski dolini (glede na bližino bivanja tečajnikov).
NUDIMO TUDI JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE POSAMEZNIKOM ALI MANJŠIM SKUPINAM (dvojice, trojice) ter kvalitetno pripravo na MATURO in SREDNJO ŠOLO. Prijavite se lahko po telefonu ali na sedežu podjetja.
POPELJITE SE V SVET ZNANJA Z NAMI!

BREZPLAČEN
TEČAJ CPP Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
2. september 2002 ob 16. uri
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA ”A” KATEGORIJO BREZ OMEJITEV! (motorji: Yamaha 125 ccm ter 250 ccm in BMW 650 ccm)