Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertž (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trsit. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna St. 40 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale II.gr.
ŠT. 561
TRST, ČETRTEK 26. AVGUSTA 1965, GORICA
LET. XIV.
IholaMhama
Na drugem mestu v tej številki N. I. prinašamo poročilo o novi krivici, ki se je zgodila katoliškim Slovencem na Koroškem in to ne s strani kakih nacistov ali ultranacio-nalistov, ampak s strani njihovega katoliškega škofa. Te nove krivice Slovenci ne moremo molče sprejeti, četudi je prizadela najbolj naše koroške brate. Toda zabolela in užalila je v resnici nas vse, Zabolela in užalila nas je kot Slovence, kot Evropejce in kot katoličane.
G.	škof Kostner v Celovcu in tisti zli duhovi, čeprav oblečeni v duhovsko suknjo, ki mu svetujejo in ga zavajajo v taka krivična dejanja, naj si ne mislijo, da imajo opraviti' z neko osamljeno slovensko al! »vindišarsko« manjšino na Koroškem. Opraviti imajo z vsem slovenskim narodom, ki ni več navajen, da bi molče, pasivno in vdano prenašal krivice, pa naj pridejo od katerekoli strani. Zato smo prepričani, da izražamo čustva vseh Slovencev in zlasti vseh katoliških Slovencev, ko s strani našega lista slovesno protestiramo proti temu novemu poskusu raznarodovanja koroških Slovencev in zapostavljanja njihovih pravic v Cerkvi. Slovenski narod je danes bolj kakor kdajkoli prej enoten v obrambi svojih pravic na vseh področjih. In to je narod, ki je bil že marsikomu trd oreh, na katerem si je polomil zobe, narod, ki ga je ravno pred kratkim neki ugledni tuji pisatelj spet označil za ježa nasršenih bodic, kadar gre za obrambo njegovih pravic. Žal nam je, da moramo na to spominjati ravno visokega cerkvenega funkcionarja, toda povod nam je dal on sam.
Proti krivici, ki je b'la spet storjena Slovencem na Koroškem, protestiramo tudi kot Evropejci, ker nam je nerazumljivo, kako more danes neki katoliški škof v osrčju Evrope voditi do svoiih vernikov druaega jezika in druqe narodnosti politiko, ki bi odgovarjala kvečjemu neprosvetljenemu srednjemu veku z njegovimi ekscesi tudi na področju cerkvene politike. Je g škof v Celovcu res tako daleč za razvojem v sodobni Evropi, da ne ve, kaj pomeni nacionalna pestrost Evrope? Da je v tem nieno največ-ie bogastvo in niena moč? In da ie v tem tudi ena od naiboli zanimivih in najbolj pozitivnih strani Avstrije same, ker ji še nekoliko daje tisto večnacionalno dimenzijo, v kateri ie bila vedno niena moč in njena slava? Ali pa se priznava škof Kostner k nacionalističnim toialiiarcem ki ne preneseio človeka tujeoa iezika. niti v cerkvi? Mnogo smo že slišali o nedobrohotnih dejanjih ce-Icvškeaa škofa do slovenskih vernikov in duhovnikov na smo se vedno tolažili, da bo počasi prišel do drugačnega spoznanja in se otresel slabega voliva nekaterih svoiih svetovavcev ^er se zavedel svoiih škofovskih dolžnosti do vseh svoiih vernikov, ne glede na jezik. Verjeli smo, da se bo spomnil cerkvenega nauka, da je treba učiti vse na-(Naaal(evanje na 2. strani)
Nov poskus potujčevanja
Trmasto vztrajajo pri načrtu, da je treba Koroško popolnoma ponemčiti.
Kot strela z jasnega neba je po večmesečnem molku prišla v javnost novica, da pošilja celovški škof v puškarsko mesto Borovlje pod Karavankami za dekana vsem okoliškim slovenskim duhovnikom in vernikom Nemca, posebnega zaupnika ordinariata, o katerem se je že veliko pisalo, kako si prizadeva Slovence čimprej potujčiti.
Dolgo let je bil v Borovljah župnik dr. Edgar Geramb, rojen v Celju, v nemški družini. Po nastanku Jugoslavije je prišel na Koroško. Ob njegovi avtomobilski nesreči so ga stavljali v celovškem semenišču za zgled dobrega pastirja, ki da je znal oba jezika in bil pravičen do vseh. To priporočanje je bilo sprejeto med slovensko duhovščino z mešanimi občutki. Saj je znano, da je bogoslovce, ki so govorili na cesti med seboj svoj materni slovenski jezik, ovadil semeniškemu vodstvu. Bogoslovci so bili vsled tega javno pokarani, češ da ne poznajo olike, ko govore jezik, ki ga drugi ne razumejo! Čudno je bilo ob njegovi smrti, da škofija ni pustila blizu poslevodečega dekana boroveljske dekanije, ampak je vso zadevo zapuščine urejala proti običajem kar sama in začasno imenovala za upravitelja enega od kaplanov, ki sta seveda oba Nemca, čeprav je v župniji veliko Slovencev, ki se neprestano naseljujejo iz okoliških slovenskih vasi v mesto. Borovlje so blizu ljubeljskega prelaza in predora, ležijo južno od Drave in po tem mestu Ima ime tudi dekanija, ki obsega 14 slovenskih župnij. Zadnji dekan te dekanije je bil Kristo Košir, zavedni slovenski duhovnik in: župnik na Žihpoljah.
Vse je pričakovalo, da bo po cerkvenih običajih župnija Borovlje razpisana- in ni manjkalo primernih duhovnikov s popolnim znanjem obeh jezikov, ki bi mogli dušno pastirstvo tega kraja uspešno in razmeram primerno izvrševati. Tudi je bilo pričakovati, da bo končno le imenovan dokončni dekan boroveljske dekanije, ta ali oni od župnikov obširnega ozemlja, ki bo užival zaupanje svojih sobratov.	•
Tedaj pa je presenetila slovensko javnost novica da bo 15. avgusta Inštaliran za župnika brez razpisa župnije, po posebnem postopku škofovem, Nemec, monsignor Josef Kanduth. roi. 1906, sedanji škofov tajnik, s precej skromnim znanjem slovenščine. Ta postopek spominja na podobno dejanje, ko ie bil prejšnji škofov tajnik, sloviti sloveno-žer Mucher, poslan na častno mesto za župnika v Marijino svetišče h Gospe Sveti. Ta mož ie celo župniio poprej v Ziljski dolin? popolnoma ponemčil in napisal zloglasne obtožbe proti Janezu XXIII. in klevetal delo sv. Cirila in Metoda, ko ga je vsa Cerkev slavila. Kakšnega duha je mož, ki ga pošilja ordinariat sredi med slovenske duhovnike v Borovlje, se vidi iz tega, da ga je škofija po-
slala na skrivaj nadzirat in kontrolirat v Globasnico, kjer je opravil pred leti sv. mašo v staroslovanskem obredu dr. Stanko Janežič, sedaj župnik v Mačkovljah, ki je študiral svoj čas v Rimu.
Višek vsega pa je, da je monsignor Kanduth imenovan za nadzornika vseh okoliških slovenskih duhovnikov, udarec v obraz vsem tako požrtvovalnim duhovnikom, ki jih Mucher z vednostjo ordinariata v brošuri »Ohne Maske« zmerja in kleveta. Nemec za nadzornika Slovencev! Mož brez slehernega izpita slovenskega jezika za nadzornika verouka v slovenskem jeziku! Ali ni kakor na dlani, da je ta rešitev dobro premišljena in popolnoma v skladu z dosledno zasledovanim ciljem : polagoma onemogočiti sleherno slovensko kulturno in dušnopastirsko delo po župnijah. Laike, ki pokažejo pripravljenost za janičarsko delo, opogumljati nasproti duhovnikom, ki imajo zaradi dvojezičnosti itak povečano delo, zaradi delovanja raznarodovalnih nemških organizacij »domovini zvestih« in vindišarskih plačancev pa mnogokrat onemogočeno pravo dušnopastirsko delo !
Zadnja desetletja dokazujejo, kako se morajo bogoslovci v semenišču boriti za sleherno priznanje slovenščine; še vedno se v celovškem semenišču slovenske bogoslovce poučuje v nemščini, prav nobenega predmeta pa ne v slovenščini. Dovoljeno je par milostnih uric poslušati nekega laika o pravilih slovenskega jezika, za tiste, ki pač ob obilnem drugem študiju to še žele. Za cilj te vzgoje je postavljen duhovnik, ki sicer — če je Nemec — zna tudi drugi deželni jezik, da ga škof lahko pošlje na slovensko faro, da prepreči sleherno svobodno slovensko življenje in pomaga ponemčevati. Če je pa Slovenec, nai se dobro nauči predvsem nemščine, da bo lahko deloval na nemških farah, ra zen če ne postane tudi on mnenja, da Slo venci na Koroškem nimajo nobene bodočno sti in se ne splača zanie v narodnem pogle du ničesar delati ... Ni čudno, če abiturienti slovenske gimnaziie nimaio veselja iti v služ bo take škofiie, ko ie bil še tisti enkratni obisk škofa v Dijaškem domu Družbe sv. Mohorja tako mrzel in hladen. Medtem ko iužnotirolski škof dr. Gargitter ustanavlja posebno malo semenišče za italijanske bogoslovce, celovški ne kaže ob tolikem pomanjkanju duhovnikov nobenega smisla za posebno malo semenišče za Slovence, čeprav ga javnost zahteva. Ob razumevanju oblasti za manišino, ko ie bila ustanovliena in v nolno deluie gimnazija za Slovence, škofija še naprei daie pohuišanie, ko vztraja pri potujčevanju In ne omogoči Slovencem posebnega zavoda, ki bi ga vodili slovenski duhovniki. Kako ie mogoče biti slep za tako diskriminacijo I
Človek bi pričakoval po vsem delovaniu koncila, po tolikih pozivih in prošnjah le (Nadaljevanje na 3. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 29. avgusta 1965, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem vailu; 11.15 Oddaja za najmlajše; »Nacelkov detektivski urad«. Mladinska radijska igra, napisal Aleksander Marodič; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu;	15.30	»Evstahijeva troblja«. Komedija v
enem dejanju in šestih slikah, napisal Vitaliano Bra-ncaiti, prevedla Lelja Rehar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.30 Popoldanski ples; 20.30 Folklorni ansambel »Tamburica« iz Pittsburga, vodita John I. Gregurich in Violet J. Ruparieich.
• PONEDELJEK, 30. avgusta, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Božime moje diete, pustim te an griem po svje-te«; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.50 Violinist Josip Klima, pri klavirju Freddy Došek. Ivo Petrič: Trije kontrasti. Milko Kelemen: Glasba za violino;
19.15 Kulturni zakladi naše dežele - Giovanni Co-meMi: »Videmske umetniške galerije«; 21.00 Giuseppe Verdi: »Sicilske večernice«, opera v petih dejanjih.
• TOREK, 31. avgusta 1965, ob: 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt; 18.30 Skladatelji naše dežele -Ubald Vrabec (na besedilo A. Gradnika): Punt, kantata za bas, mešani Zbor m orkester. Ubald Vrabec (na besedilo F. Prešerna): Zdravica, za moški zbor in orkester. Orkester Glasbene Matice v Trstu, mešani zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta ter moški zbor »Prosek-Kontoval«, vodi Oskar Kju-der. Solist: Danilo Merlak; 19.15 Današnje otroške igre; 21.30 Ivan Cankar: »O človeku, ki je izgubil prepričanje«; 21.55 Slavni izvajavci.
• SREDA, 1. septembra, ob: 11.45 Ansambla Privi-tera in L’AHegra Brigata; 12.00 Alessaodro Man-zoni - Zaročenca:	»Lucija	rešena«. Po prevodu
Andreja Budala za radio priredil Martin Jevni-kar; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Antologija Ivana Trinka - Rado Bednarik: »Iz ljudstva pred oltar, od oltarja med ljudstvo«; 21.00 Simfonični koncert Orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Rima. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti - Josip Tavčar: »Goffredo Parise in njegov roman „11 Padrone”«.
• ČETRTEK, 2. septembra, ob: 11.45 Italijanski pevci in ansambli; 12.15 Spoznavajmo Italijo -Bruno Nice: »Industrija«; 19.00 Violinske skladbe;
19.15	Zlata žlica. Pripravlja Tone	Penko;	21.00
»Okoli sveta«, drama v treh dejanjih, napisal Ce-sare Giulio Viola, prevedel Maks Šah. Igra RO., režira Jože Peterlin.
• PETEK, 3. septembra, Ob: 11.45 Revija solistov;
12.15 Ženski tednik; 18.00 Ne vse, toda o vsem;
18.30 Moderna simfonična glasba - Benjamin Britten; 19.15 Od Julijcev do Jadrana: pravljice, pripovedke in legende. Pripravlja Rado Bednarik;
20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj;
21.00	Koncert operne	glasbe; 22.00	Zgodovina	ev-
ropskih ustav - Canlo Ghisalberti: »Prve italijanske	ustavne listine«;	23.00 Pojeta:	Gigliola	Cin-
quetti in Bruno Filippini.
• SOBOTA, 4. septembra, ob: 11.45 Pihalne godbe;
12.15	Največ, najviše,	najdlje; 15.00	»Volan«.	Od-
daja za avtomobiliste; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne - Riccardo Bacchelli: »Na Piavi leta 1918«;
17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske 'krajine; 18.30 Skladatelji jugoslovanskih narodov v izvedbi italijanskih orkestrov; 19.15 Poletna srečanja — pripravil Saša Martelanc; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Moški vokalni kvintet »Niko Štritof« iz Ljubljane;
21.00 Alessandro Manzoni - Zaročenca: »Don Ab-bondio mora dajati obračun«; 21.45 Vabilo na ples.
TBDINSKI KOLEDARČEK
29. avgusta, nedelja: Janez, Sabina
30. avgusta, ponedeljek: Saša, Rozalija
31. avgusta, torek: Raijko, Rajmund
1. septembra, sreda: Mladen, Egidij
2. septembra, četrtek: šitefan, Hratnislav
3. septembra, petek: Dora, Darij
4. septembra, sobota: Ida, Zala
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tlaka tiskarna »Graphis« — Trat, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 2M77
„Gemini 5
Ta polet ima namen preizkusiti vse možnosti potovanja na luno, ki bi se moral izvršiti po ameriških načrtih še v tem desetletju. Cooper in Conrad imata nalogo opraviti 121 krogov okrog zemlje v osmih dnevih, to je toliko časa, kolikor bi trajal polet na luno in povratek na zemljo. V tem času morata astronavta narediti dolgo vrsto raziskav v kozmičnem ozračju. Morata se tudi približati drugemu izstreljenemu satelitu in ga odklopiti. Ves čas morata biti v stalni zvezi 7 oporiščem na rtiču Kennedy, odkoder opazuje in jima da ja navodila cel štab znan-slvenikov s pomočjo zapletenih elektronskih celic. Predvsem zanima opazovavce z zemlje, kako prenaša človeški organizem večdnevno stanje breztežnosti v medplanetarnih zračnih plasteh.
Ko je bilo že vse pripravljeno za najdaljši polet v visoko ozračje, so se pojavile na raketi nekatere okvare — govorili so celo o sabotažnih dejanjih — in polet je bil odložen na soboto popoldne ob 15. uri po srednjeevropskem času. Brž po vzletu v krožnico okoli zemlje so se pa pojavile motnje v elektronskih baterijah, ki proizvajajo v konici električno silo s spajanjem tekočega kisika z vodikom. Bali so se že, da bo treba s tolikimi stroški in reklamo pripravljeni polet po 24. urah prekiniti.
V	nedeljo zjutraj, po dvanajsti obkroži-tvi zemlje, so začele baterije zopet delovati. Izboljšalo se je tudi telesno stanje obeh astronavtov, ki nista mogla prvi dan počivati in le malo hrane zaužiti. Od ponedeljka dalje se pa opazovanja in polet pravilno razvija. Posrečilo se je tudi srečanje z raketo »Minuteman«, katero so izstrelili z oporišča v Kaliforniji.
Vzletno raketo »Titan II« so potegnili iz morja že v nedelio tisoč kilometrov južno-zahodno od otočja Bermudi v Atlantiku. Štrlela je osem metrov visoko nad valovi.
PODALJŠAN SPORAZUM O RIBOLOVU
Italijanska in jugoslovanska vlada sta si 25. t. m. izmenjali noti o podaljšanju sporazuma za ribolov na Jadranskem morju do 28. februarja 1966. Predvidena je sklenitev nove pogodbe. Pogajanja zanjo se bodo začela proti koncu leta.
DOSTI JIH ŠTUDIRA
Prosvetno ministrstvo je objavilo podatke o številu šolarjev in dijakov v Italiji, število znaša danes okroc devet milijonov. Pred desetimi leti jih je bilo 7.135.000. Dotok na šole je zrastel za 20 odstotkov. Povišalo se ie zlasti število dijakov višjih srednjih šol. ki se je skoraj podvojilo. Na tehničnih šolah ie število učencev narast-
lo	od 158 tisoč na preko pol milijona.
NOV POSKUS POTUJČEVANJA
(Nadaljevanje s t. strani)
malo več razumevanja od odgovornih na celovškem ordinariatu. Pa se vse suče še kar naprej po dobro premišljenih germanizator-nih načrtih pod plaščem prijaznosti, zavlačevanja in lepih besed.
Napisali smo to zaradi tega, ker je menda sam papeški nuncij na Dunaju dejal Slovencem, da imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost vpiti in kričati ob takih razmerah.
' v vesolju
To je prvi slučaj, da so našli vesoljsko raketo, ki se je vrnila iz ozračja.
Danes okrog 14. ure po našem času, bo-sla astronavta v konici »Gemini V« že na polovici svojega vesoljskega krožnega potovanja. Ce bo šlo vse po sreči, se bosta vrnila v nedeljo na zemljo.
P‘mleMhcmm
(Nadaljevan e s 1. strani)
rode in v njihovih jezikih, ker ravno zato je Sveti Duh razsvetlil apostole, da so govorili vse jezike. Prosimo Boga, da bi podelil nekaj tega Duha tudi celovškemu škofu.
In končno naj ga še opozorimo na ►o, kakšno škodo povzroča s takšnim poskuson raznarodovanja v cerkvi in pri verouku krščanstvu in katolištvu samemu. V svoji mrž-nji do Slovencev, ki je poganskega izvora, čeprav se ‘'ega ne zaveda, si misli, da rešuje tudi duše, če jih odvrača od slovenstva in pridobiva za nemštvo. Toda zaveda se naj, da ljudje, ki izgubijo narodnost, izgu-b'jo tudi del svoje duše, izgubijo del same-aa sebe 'n to eno najvažnejših in najbolj plemenitih sestavin svoje osebnosti. Ostali bedo okrnjeni kot ljudje, okrnjeni v svoji duševnosti in duhovni celovitosti. Tega Bog gotovo ne zahteva od nikogar, tem manj želi, da mu celovški škof dela take »usluge«. Mnogi koroški Slovenci, ki bodo s tako cerkveno polit'ko oropani svojega jezika, bodo izgubljeni tudi za Cerkev in bodo ili med njene sovražn^e, kai se je že dogajalo, ker prav s Koroškega, iz vrst renega-'cv, so pršli mnogi najhujši moderni pogani in zločnci, masovni morivci nacističnega kova
Poleg tega naj se celovški škof zaveda, kakšno škodo povzroča katolištvu v Sloveniji. Tam se slovenski duhovniki im verni izobraženi laiki trudijo, da bi rešili ugled krščanstva v okolju, ki vidi v ateističnem marksizmu svoje najvišje ideale. S tihimi žrtvami in vzornim življenjem se trudijo, da bi potegnili čimveč ljudi za seboj in jjm ponovno odkrili pomen krščanstva kot vere, ki uči ljubezen do bližnjega iin spoštovanje človekovega dostojanstva in vseh njegovih človeških pravic, od duhovnih do socialnih in narodnostnih. Kako naj ti duhovniki in laiki zagovarjajo pred marksistično in ateistično ideologijo dejanja visokega cerkvenega dostojanstvenika, kot je celovški škof? Ali se ta zaveda, kaj to pomeni in da s tem peha na tisoče in tisoče duš proč od Cerkve in krščanstva, morda velik del slovenskega naroda, in vzbuja v njem zagrenjenost in užaljenost, če ne celo sovraštvo do krščanstva in do katoliške Cerkve?
To, kar danes počenja celovški škof s svojci zloveščimi svetovavci, spada k najhujšemu, kar more danes zakriviti visok predstavnik katoliške Cerkve na pragu Evrope, ki se je uradno odvrnila od Cerkve in kjer je usoda krščanstva odvisna le še od duhovne kvalitete in plemenitosti tistih, ki predstavljajo Cerkev na najnižjih in tudi na najvišjih mestih, na eni in na drugi strani meje, k' deli Evropo.
Vemo, da krivice, ki jih dela celovški škof koroškim in vsem Slovencem, niso stališče vesoljne Cerkve, ker to ni mogoče po vsem tistem, kar je bilo povedano in sklenjeno na drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Zato pa so tem bolj vredne obsodbe.
ODPRTA MEJA
Dne 20. avgusta je minilo deset let, odkar jt postala meja med Italijo in Jugoslavijo ena najbolj odprtih mej v Evropi. Tistega dne je bil podpisan videmski sporazum za prehode čez mejo s prepustnicami v globino desetih kilometrov.
Kako važen je ta sporazum za obmejne kraje, dokazujejo že gole številke. Vzdolž meje od Milj do Bele peči je bilo odprtih 57 mejnih prehodov prve in druge vrste in 20 prehodov z dvolastniškimi izkaznicami. V desetih letih je šlo skozi te prehode na obe sl rani 71 milijonov oseb.
V prvih letih so se pri prehodih še pojavljale težkoče, danes se pa osebni in avtomobilski promet že brez težav gladko razvija. Gospodarske izmenjave so se v obeh obmejnih pasovih močno razvile, kar priznavajo ne samo trgovci in prevozniki, ampak tudi gostinci in obrtniki.
Velike važnosti je videmski sporazum tu-' di s političnega in družbenega vidika. Poprej so se prebivavci na obeh straneh mejo sovražno gledali skozi mrežo kot v zverinjaku. V teh letih so se pa vsi pobliže spoznali in navezali tesne stike. Turizem se je v obojestransko korist razvil do zavidljive višine. Meja, ki nas je prej ločila, nas sedaj povezuje.
Da bo to svojo dolžnost še bolje opravljala, bo treba odpraviti še nekatere pomanjkljivosti. Predvsem bi bilo potrebno razširiti obmejni pas do Ljubljane, pri nas pa do Benetk; olajšati prenos denarja; osebne izkaznice bi že morale zadostovati za prehode. Na obeh straneh pa morajo poslovati vljudni in izobraženi obmejni uslužbenci, ki bodo vsakogar sprejeli ne kot tujca, marveč kot poštenega in dobrodošlega soseda ter gosta.
 o-------
V torek zvečer se je začel v Benetkah 26. mednarodni filmski festival z indijskim filmom »Podlež«.
KDO SE,M?
Poleg lirike in čiste proze so v mojem' književnem opusu najvažnejša sestavina dnevniki in potopisi. To je zame posebno živa! zvrst umetniškega pričevanja, ki se v njej mnogo svobodneje kot kjer koli drugje spajata racionalna in iracionalna komponenta, dokument in vizija, življenjski angažma in intuitivno preraščanje zgodovinskega ter zemljepisnega položaja. Tako sem poleg »Zemlje« in »Groze« ter zbirke novel »Strah in pogum« objavil prvi del partizanskega, dnevnika »Tovarfšija« in konec neobjavljenega drugega dela »Listina« pod naslovom »Slovensko poslanstvo«. Objavil sem »Pariški dnevnik«, medtem ko čakata na objavo »Drugi pariški dnevnik« in nemški dnevnik pod naslovom »Soočenje«. Vsi trije so hkrati seveda tudi potopisi. Premoč te književne zvrsti postane razumljiva le, če razkrijem dejstvo, da pišem dnevnik skoraj nepretrgoma trideset let in da bi ga bilo nekaj debelih knjig, če bi ga objavil. To dražljivo spremljanje in komentiranje časa in ljudi je postalo moja kontinuirana zaveza, v njih se faktografsko gradivo spaja z umišljeninami,, Zdi se, da me čista proza vedno bolj mika, na moji delovni mizi se javljajo načrti, kajti naše življenje kar mrgoli od neznansko bogate in vredne snovi, osebnih in nadosebnih
v • •
Grčija
Odkar je kralj Konstantin 15. julija odstavil ministrskega predsednika Papandreua, 75-letnega voditelja najmočnejše stranke v Grčiji, Zveze sredine, ta država ne pozna miru. Po ulicah glavnega mesta dežele in drugih večjih središč si takorekoč dan za dnem sledijo demonstracije,
Glede na takšno stanje se javnost upravičeno sprašuje, kateri so globlji vzroki sedanje hude politične krize v Grčiji. Zanimivo bi bilo zlasti vedeti, zakaj in čemu je kralj Konstantin tako rekoč čez noč odstavil Papandreua, čigar stranka je na zadnjih državnozborskih volitvah prejela 53 odstotkov vseh glasov in imela v parlamentu 171 poslancev (od skupnih 300), torej absolutno večino. Odstavitev Papandreua je za tujega opazovavca tembolj zagonetna in nerazumljiva, če pomislimo, da so po uspehu njegove stranke na zadnjih volitvah bili dani pogoji za konsolidacijo političnega življenja v državi in se je prenehala vrsta avtoritarnih desničarskih vlad.
Kot znano, je spor med dvorom in ministrskim predsednikom nastal, ker slednji ni pristal na zahtevo kralja, naj dotedanji obrambni minister odstopi. Očito ni šlo za neko osebno zadevo, temveč za načelno vprašanje, ali je politična oblast, to je vlada, pristojna, da odloča tudi o vprašanjih vojske, ali pa je vojska nekako neodvisna od politične oblasti. V resnično demokratičnih državah se ta problem danes več ne postavlja in generali nimajo besede pri političnem vodstvu. V grškem primeru pa vse kaže, da se tudi dvor hoče na vse načine vtikati v politično življenje, pri čemer se poslužuje določenih vojaških krogov, ali pa morda ti slednji izkoriščajo dvor v svoje namene, to je za ohranitev vodilnega ali vsaj zelo vplivnega položaja v državi.
Stanje je vsekakor zelo zaskrbljivo, ker doslej ni nobenega znaka, da bi kralj hotel
EDVARD KOCBEK
usod, tragičnih in slovesnih, tihih in veličastnih motivov. Najbrž noben narod nima toliko nepredelane snovi, kakor je imamo ml Slovenci.
Moj umetniški opus torej ni obsežen, kajti mnogovrstno zahtevni čas me je silil do raznih izpovedi, moram vznemirjati, pretresati, šokirati tudi s članki, izjavami, pogovori, s tihimi pogovori in z nadčloveškimi izrazi globoke bolečine. Vendar sem najcelost-neje prevzet in zavzet v književnih storitvah, v njih sem najčisteje človeški in najbolj neposreden, eksistencialno izgubljen in esencialno odrešljiv. Vselej — in to je vedno bolj pogosto —, kadar sem moral spoznati bistvo minljivosti, grešnosti, negotovosti, nejasnosti in ogroženosti življenja, sem moral zapustiti kategorije uma in zavesti ter se vreči v nekak metodični vakuum, da bi se rešil. Samo tisti namreč spozna pravo ljubezen do življenja in do biti sploh, ki se sleče do poslednje samote in nagote in komunicira s, prvinami usode. Groza ni samo naključni in posebni naslov moje druge pesniške zbirke, temveč je temeljno vzdušje vsega mojega življenjskega razpoloženja, v grozi sta obsežena čudenje in upor, moja groza je ena sama ekstaza, nenehna mogočost zmage nad obupom in ničnostjo.
v Krizi
popustiti. Po odstavitvi Papandreua je kralj proti volji vodilne stranke poveril mandat Novasu, nekdanjemu ministru v vladi Papandreua, ki pa v parlamentu ni dobil zaupnice. Pred kratkim je bila ta naloga zaupana Tsirimocosu, dosedanjemu sodelavcu Papandreua, čigar vlada se je te dni predstavila parlamentu, kjer je v teku razprava
o	zaupnici.
S tem je dvor očitno dokazal, da hoče vodilno stranko razbiti, kar se mu je pa le delno posrečilo. Medtem ko pišemo, še ni bilo glasovanja, vendar politični opazovavci dvomijo, da bo Tsirimocos prejel potrebno večino glasov, to je zaupanje vsaj 151 poslancev. Papandreu je medtem imel vrsto zborovanj po državi in povsod imel velike uspehe. Zborovanja in demonstracije zgovorno dokazujejo, da je velika večina ljudstva na strani Papandreua, kar je po mnenju tujih opazovavcev tudi glavni vzrok, zaradi katerega se kralj trdovratno upira zahtevi, ki jo postavlja Papandreu, naj se razpišejo nove volitve. Te bi namreč v današnjih okoliščinah pomenile veliko zmago za Zvezo sredine in njenega voditelja ter poraz za kralja in njegove svetovavce.
Ne glede na izid glasovanja v parlamentu je jasno, da pot, ki jo je izbral kralj ne more prispevati h konsolidaciji države, še manj pa prispevati k reševanju številnih kočljivih notranje in zunanje političnih vprašanj. Grčije. Od teh omenimo le spor s Turčijo zaradi Cipra, ki lahko vsak tre-utek ponovno in z vso silo izbruhne na dan. V notranji politiki so vedno aktualni zlasti gospodarski in socialni problemi, saj spada Grčija med najbolj zaostale države na Zahodu. Spričo vsega tega je ravnanje kralja Konstantina naravnost nerazumljivo, in kvečjemu dokazuje, da si monarhija sama koplje grob.
Z dosedanjo okorno idejno psihologijo in akademsko poetiko ni mogoče več služiti izvirnosti sveta, zahtevnosti nastajajoče družbe in izgubljenosti sodobnega človeka. Edino z dogajanjem in domišljevanjem resničnosti kot odrešujoče mogočosti se lahko rešimo vegetativne fatalnosti in suženjstva idejam. Zato je moja književnost izpovedna in pričevanjska. Bistva svojega umetniškega pisanja ne vxl m niti v artistični kozmografiji in niti v sociološkem transponiranju, pač pa v medčloveško angažirani in položajno določeni umetniški govorici. Varujem se dveh nevarnih skrajnosti, z ene strani bega v notranjost in artizem, z druge strani pa golega, aktualizma. Zavračam nevtralnost, vzornost ali koristnost in zgolj igrivo omamo, Trudim se za stik s človekom, rad bi mu govoril z razumljivo govorico, ki pretresa, vznemirja, prebuja in naravnava v svobodo. Rad bi, da bi čim več ljudi odkrilo nedo-polnjenost sveta in njegovo nenehno nečlo-veškost, hkrati pa njegovo odprtost in naravnanost v prihodnost. Dobro vem, da književnost sama ne more spremeniti sveta, pač; pa lahko človeka usmerja v preobrazbe, ki so njegov porok. Če povzamem, lahko rečem : ustvarjam zato, da služim slovenski človeškosti v njenem trpljenju, tavanju, odkrivan; j, razodevanju, napredovanju, počlo-večevanju in osvobajanju.
(Dalje)
\f 'T'i2uhlei>fjft ------------------------
So razlastitve v Dolini zakonite?
Na občinski oglasni deski v Dolini je bil 16. t. m. nabit seznam 146 novih imen lastnikov zemljišč, ki jih namerava Ustanova industrijskega pristanišča razlastiti v korist mednarodne naftovodne družbe SIOT. Gre že za drugi seznam razlaščencev, saj je prvi bil razobešen in objavljen pred meseci in je obsegal, kot znano, 187 imen.
V zvezi s tem dogodkom Odbor za pomoč razlaščencem poziva prizadete lastnike zemljišč, naj se čimprej javijo v njegovih prostorih v ul. Machiavelli 22/11 v Trstu, in sicer vsak delavnik od 11. do 12.30. Omenjeni odbor sporoča, da za razlaščence, ki so mu zaupali obrambo in zastop-slvo svojih koristi in pravic, že pripravlja, in sicer brezplačno, prizive na prefekturo, kot jih predvideva zakon. Prizivi pa se ne tičejo cene razlaščenih zemljišč, temveč le pripombe o načrtih, lokacije naltovodnih naprav itd. Pripominjamo nadalje, da že omenjeni seznam zadeva le lastnike zemljišč v dolinski občini.
Prizivi glede cene pridejo v poštev, ko je lastnikom dostavljen razlastitveni odlok.
Nova interpelacija dr. škerka
V zvezi z najnovejšimi razlastitvenimi ukrepi v dolinski občini je deželni sveto-vavec Slov. skupnosti dr. škerk vložil na deželno vlado novo interpelacijo, ki med drugim poudarja tole:
1. Ustanovni zakon Ustanove industrijskega pristanišča dovoljuje, da ta ustanova zahteva od pristojne oblasti, to je prefekture, naj uveljavi zakon o javni koristi iz leta 1865 le v primeru, če se na zemljiščih, ki spadajo v območje Ustanove industrijskega pristanišča, zgradijo industrijski obrati, se pravi tovarne (stabilimenti indu-striali). Znano pa je, da naftovodna družba SIOT, v korist katere deluje tudi Ustanova industrijskega pristanišča, ne bo v dolinski občini zgradila tovarn, temveč le postavila zbiralnike nafte in kar je s tem v zvezi potrebno. Iz tega bi izhajalo, da so vse dosedanje in bodoče razlastitve pravno neutemeljene in zato nezakonite;
2. Postavitev petrolejskih naprav in skla-
Sv. Ivan:
SMRT DOBREGA SLOVENSKEGA MOŽA
Dne 17. avgusta je pri Sv. Ivanu umrl Ježe Ferletič, ki je učakal lepo in častitljivo starost 91 let. Svetoivančani so ga poznali za Jožeta »Barbuca«, ker je še do pred nekaj leti imel lepo in dolgo brado. Njegova smrt je prišla skoraj iznenada, saj je še lani čil in zdrav obhajal 90-letni-co, o čemer smo pisali tudi v našem listu.
Pokojnik, ki je prišel k Sv. Ivanu iz rojstnega Dola, je bil zaveden Slovenec in krščanski mož. Slovenska farna skupnost pri Sv. Ivanu je zato zgubila zvestega člana. Delavnega in poštenega moža bomo vsi ohranili v najlepšem spominu. Njegove telesne ostanke so pokopali v rojstnem Dolu. Naj mirno počiva v slovenski kraški zemlji. Sorodnikom, zlasti pranečakinji gospe Jožici in družini izrekata uredništvb in uprava Novega lista globoko občuteno sožalje.
dišč urejuje poseben zakon iz leta 1933, po katerem imajo petrolejske družbe sicer pravico, da zasedejo zemljišča, ki jih potrebujejo, vendar le za dobo, ki je navedena v ministrski koncesiji. Po tem zakonu bi družba SIOT — nikakor pa ne ustanova 1 industrijskega pristanišča — smela zasesti zemljišča v dolinski občini le začasno.
3. če se pa hoče poslužiti teh ugodnosti, mora predložiti prefektu natančne načrte posameznih zbiralnikov in drugih naprav, česar družba SIOT ni naredila;
4. Razlastitvena cena zemljišč, ki jo ponujajo, je odločno prenizka.
Ob zaključku interpelacije se slovenski svetovavec pritožuje, da se pristojni deželni odbornik za vprašanje ni tako zavzel in zanimal, kot je večkrat obljubil, in sicer tudi javno na seji deželnega sveta konec maja letos. Dr. škerk ugotavlja, da Ustanova industrijskega pristanišča nadaljuje po stari krivični poti, in se zdi, da je neobčutljiva za upravičene pritožbe številnih lastnikov zemljišč v dolinski občini.
Nabrežina:
PRIJETEN IZLET V SLOVENIJO
Pod okriljem raznih organizacij se vedno bolj uveljavljajo skupinski izleti naših ljudi v sosedno Jugoslavijo. Tudi Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki se vsestransko udejstvuje, je med drugim vključilo v svoj program vrsto izletov. Po prvem izletu v Postonjsko jamo so preteklo nedeljo agilni mladinci tega društva pripravili izlet v Logarsko dolino. Nad 80 i\abrežincev, med katerimi je bilo nekaj okoličanov, je imelo priliko videti del slovenske zemlje ter se naužiti njenih očarljivih lepot.
Z dvema avtobusoma nas je pot peljala preko Ljubljane, Kamnika in Gornjega grada in dalje, ob bregovih šumeče Savinje do hotela »Planinski Dom«, ki je eden od turističnih postojank v tej dolini. Po odlični postrežbi v tej planinski restavraciji smo se povzpeli do slapa Savinje pod Rinko, ki v 80-metrskem padcu lije preko stene. Ob koncu doline smo občudovali strma in skalnata pobočja gorskih velikanov Kamniških Alp. Prevzeti od teh naravnih lepot smo se skozi divjeromantične soteske Savinje vrnili po drugi, nekoliko daljši, a nič manj slikoviti poti preko Mozirja in prišli na glavno cesto, ki iz Celja vodi v Ljubljano. Po poti smo opazili obiranje hmelja po obširnih nasadih te zelo donosne rastline.
Po krajšem postanku na Trojanah smo v večernih urah prispeli v slovensko prestolnico. Spet nekaj postanka za okrepči-
lo	in za bežen ogled mesta, nakar srno v najboljšem razpoloženju nadaljevali pot ter v poznih urah prispeli na svoje domove.
S tem lepim izletom, ki so nam ga pripravili naši mladi nabrežinski prosvetarji, in ki ima namen, da ob spoznavanju slo venskih krajev goji našo družabnost, smo bili vsi izletniki prav zadovoljni. Zato vse naše priznanje in zahvala tem požrtvovalnim fantom za ves njihov trud in prizadevanje.	S. K.
SMRT UGLEDNE GOSPE
V	nedeljo, 22. I. m., je nenadoma umrla na Bledu gospa Eleonora švcrljuga, rojena
-	Glaser, v 78. letu starosti. Pokojnica, ki je j bila svoj čas znana v diplomatskih krogih j v Beogradu, kot žena ministra in visokega , državnega funkcionarja, je bila svakinja dr. Engelberta Besednjaka. Dan pred smrtjo je bila še v družbi z njim in z njegovo ženo. Pokopali so jo na Bledu-Mlino, kjer je zadnja leta prebivala. Sorodnikom izražamo naše sožalje.
VPISOVANJE V SREDNJO SOLO
RAVNATELJSTVO DR2. SREDNJE SOLE in IND. STROK. SOLE v TRSTU (Rnjan — ul. Montorsino, 8) OBVEŠČA da se vrši vpisovanje za II. in III. razred srednje šole do 25. septembra t. 1. ter da se pričnd vsi popravni izpiti dne L septembra t. 1. po urniku in razporedu, ki sta objavljena na oglasni deski šote.
0ene5lMi \fUw4ZtiipL»
STUPICA Mejni prehodi
Prehod čez mejo pri Stupici postaja vedno bolj važen. Naraščajo pa prehodi italijanskih državljanov. V mesecu juliju jih je šlo preko meje okrog 7000, medtem ko jugoslovanskih državljanov na to stran le nekaj nad 1400.
Jugoslovani z Bovškega in Kobariškega prehajajo čez mejo bolj v drugih mesecih, ko hodijo nakupovat v Čedad. Sedaj se pa ustavljajo že prej, ker so podjetni trgovci v Platiščih in v Podbonescu založili svoje trgovine z blagom, po katerem segajo pre-bivavci iz Soške doline. Tako si ti prihranijo čas in stroške za vožnjo do Čedada ali do Vidma.
Obmejne določbe
Od prejšnjega četrtka dalje so stopili v veljavo nove določbe za prenos denarja preko meje.
Potniki s potnimi listi smejo imeti s seboj deset tisoč dinarjev v bankovcih po sto. Ob prestopu meje morajo javiti carinskim uradnikom vsoto 'dinarjev. Presežek desetih tisočev morajo položiti na carini in se jim vrne ob povratku čez mejo. Potnikom, ki imajo s seboj več kot pet tisoč dinarjev ob vrnitvi iz Jugoslavije, se presežek odvzame in ostane imetniku na razpolago pri jugoslovanski narodni banki.
Pripomniti pa moramo, da se nove določbe še v ponedeljek niso izvajale na jugoslovanskem železniškem prehodu v Sežani.
Za prehode s prepustnicami velja še vedno določba o prenosu samo 300 dinarjev.
TRBIŽ
Turistična cesta
Brezdvoma predstavlja cesta od prehoda pri Kokovem skozi Trbiž in po Kanalski dolini eno najvažnejših vpadnic iz Srednje Evrope na Jug. Iz tega vzroka bi ji morala posvečati osrednja in pokrajinska oblast največjo pozornost. Sklenjeno je že bilo, da se bo ta cesta razširila in popravila. Sedaj pa se sliši, da je vlada zadržala vsote, določene za ta namen. Deželni podpredsednik Dulci, ki ima skrb tudi za deželni promet in turizem, je prišel te dni v Trbiž in je ugotovil potrebo, da se začne z deli na tej prometni žili. Poslal je tudi protest na osrednjo vlado. Morda bo pomagal, da bo vsaj za prihodnje turistično obdobje kaj boljše.
SPORAZUM NA VIDIKU?
V ponedeljek so se že četrtič sestali opolnomočenci treh strank, krščanske demokracije, socialistov in socialnih demokratov, da bi sklenili sporazum za sestavo pokrajinskega odbora in za občinske odbore v občinah z več kot 5 tisoč prebivavci.
V dveh mesecih po volitvah so se pogajanja že razbila, potem spet nadaljevala, a tudi v ponedeljek še ni prišlo do dokončne razjasnitve. Kamen spotike je še vedno vključitev slovenskih odbornikov, odnosno članov Slovenske demokratske zveze, v mestni in pokrajinski odbor.
Socialisti so načelno že pristali na to, socialni demokrati se pa še upirajo, češ da SDZ ne nudi dovolj jamstev za sredinsko-levo socialno smer in da ne predstavlja celotne etnične manjšine na Goriškem. Socialni demokratje trdijo tudi, da imajo tri stranke leve sredine s 27 svetovavci od 40 že dovolj močno večino brez SDZ v gori-škem občinskem svetu.
V polemiko je posegel tudi tednik »Voce Isontina«, ki odraža mnenje katoliških krogov. V zadnji številki piše proti italijanskim nacionalističnim krogom, ki ob vprašanju naše manjšine pozabljajo na papeževo okrožnico »Pacem in terris« ter poslušajo najbolj zgrešeni nacionalni čut. Goriški katoliški italijanski tednik se je torej postavil proti stališču svojega tržaškega sobrata, tednika »Vita Nuova«.
Ta poseg goriškega tednika je utegnil dati pobudo, da pride do dokončnga sporazuma in vključitve Slovencev v goriški občinski in v pokrajinski odbor.
Na ponedeljkovi seji so se tri stranke leve sredine sporazumele za načelno izjavo, ki vsebuje tri točke, in sicer utemeljitev za sodelovanje leve sredine; odnosi vsake izmed treh strank (KD, PSI in PSDI) do naše manjšine in tretjič stvarni način za delo v upravnih odborih.
Odborniški sedeži v Gorici naj bi se pa razdelili tako, da dobi Krščanska demokracija župana in štiri odbornike, socialni demokrati dva, socialisti enega, zadnji, odborniški namestnik, pa naj bi bil prihranjen za SDZ. V tem slučaju zahtevajo socialisti podpredsedstvo v pokrajinskem odboru in župana v Gradiški. PSDI pa 5e vedno vztraja na treh sedežih v goriškem mestnem odboru in pri preosnovi odbora v Gradežu.
Vse tri stranke so se sporazumele, da mora priti danes do končne odločitve.
STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI TEČAJ
Ustanova za strokovno izobrazbo INIASA v Gorici, ul. Virgilio št. 4, bo odprla z odo-brenjem ministrstva za delo in socialno «krb poseben tečaj za izdelovanje avtomobilskih ohišij (karoserije) in za clektričar-ie. Tečaj, ki se bo začel v oktobru, je brezplačen. Učenci bodo dobili tudi zvezke m učbenike ter povračilo prevoznih stroškov.
V	dnevni tečaj se morejo vpisati učenci, ki so končali po zakonu predpisano osnovno šolo in brezposelni do 45. leta starosti. Večerni tečaji so pa prihranjeni za zaposlene vajence in delavce.
Učenci bodo ob koncu pouka delali izpite in prejeli pravno priznana spričevala. Pojasnila daje zgoraj omenjeni urad vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
POSLOPJE DRŽAVNEGA ARHIVA
V ulici Ospitale, zadaj za slovenskim Alojzijeviščem, so končno le začeli z zida-
vo velikega poslopja za državni arhiv. Pravzaprav bosta stali tam dve moderni stavbi. Prva s pročeljem dolgim 23 metrov in s širino 14 metrov, druga, tej prizidana, bo višja in bo dolga 31 metrov ter 17 metrov široka. Obe stavbi gradi podjetje Romani iz Tržiča. Proračunski stroški znašajo 120 milijonov. V arhivskih dvoranah bodo postavljene jeklene police v skupni dolžini 12 kilometrov.
Zanimivo je, da so našli delavci pri podiranju starin stavb na gradbišču še neraz-streljene bomhe. Podobni nevarni slučaji so v Gorici kar po vrsti ponavljajo pri zidanju novih stavb.
Peč:
MALA PROŠNJA
že večkrat smo omenili, kako je potreben poštni nabiralnik v naši vasi. Saj se kar čudno sliši, da dandanes taka vas kot je Peč nima niti poštnega nabiralnika in ie zato treba nositi pisma drugam z nepotrebno izgubo časa. Upamo, da bo občinski odbor, kakor je že bilo obljubljeno, ugodil tej skromni prošnji. Saj je potrebno le malo dobre volje, pa se zadevica uredi.
Isto velia tudi za desko z napisom, ki bi kazala tujcem smer proti Peči. Ta in oni tujec bi rad stopil na razgledno točko k cerkvi, pa ne ve poti do tja.
V	ponedeljek smo spremili k večnemu počitku 75 letno sosedo Petrovčič, po domače »Pepco«, poročeno Malič. Rajnka je bila delavna ženska, ki je vzgojila v pravem domačem duhu številno družino. Mož
ii	je umrl pred dvema letoma. Živih je še šest otrok. Sinovi so dali svoj delež v zadnji vojni in so se tudi nozneje udejstvova-
li	v javnem življenju. Družini izražajo sosed svoje sožalje ter želijo rajni materi obilno plačilo na onem svetu.
Gabrije:
POGREB
Prejšnjo soboto smo pokopali na Gabrij-skem pokopališču vaščana Florenina Tože-fa, znaneca gostilničarja »pri Tomažu«. Umrl je še v krepkih letih, komaj 56 let star. Pred časom je bil operiran na pljučih, a je zdaj kljub skrbni negi podlegel bolezni v civilni bolnišnici v Gorici.
Pokojnik je bil delaven mož in si je s trudom uredil ugledno gostišče v Gabrijah. Zapušča ženo in dve poročeni hčerki, katerim izražajo sosedje svoje sožalje.
ŠOLSKA OBVESTILA
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča, da traja vpisovanje v 2. in .4. razred nepreklicno do 25. septembra.
Obenem sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti dne 1. septembra ob 8.30 po vrstnem redu, kakor je določen na šolski razglasni deski.
Didaktični ravnateljstvi Gorica-Doberdob za osnove šole s slovenskim učnim jezikom obveščata, da se bodo začeli popravni izpiti v sredo dne 1. septembra čez 5. razred in v petek 3. septembra pa čez 2. razred.
OBČINSKE ZADEVE
Novoizvoljeni občinski odbor v števerja-nu je že krepko zastavil svoje delo. Kot je že znano, se je odbor na prvi seji sestavil tako, da sedijo v njem poleg župana Klauj-ščeka še Ciril Trpin kot kodžupan, Adri-jan Koršič kot odbornik, namestnika sta pa Skok Armand in Hlede Alojz.
Na zadnji seji občinskega sveta so razpravljali o najetju posojila za kritje proračunskega primanjkljaja 1964. Za sedaj gre le še za štiri milijone in ne za 12, kot so nekateri govorili. Na seji so potrdili tudi sklep za nakup opreme, ki je potrebna za otroški vrtec. Stroški so predvideni na nekaj več kot 800 tisoč lir. Nadaljna točka dnevnega reda je bila imenovanje članov občinskih komisij za davčne prizive, za podporno ustanovo, za izdajo trgovskih dovolilnic. Določitev članov v volivno komisijo ni še bila na dnevnem redu.
Občinski svet je tudi potrdil sklep, da se podeli bivšemu županu Podveršiču spominska kolajna. Izročili mu jo bodo na prihodnji seji.
Vprašanje o asfaltiranju cest še ni rešeno, ker je še nedoločeno v koliko bo pri teh delih zainteresirana dežela in koliko bo ona prispevala.
Rupa:
UREDIMO SVOJO VAS!
V	zadnjem času se precej govori o asfaltiranju cest v naši občini. Ta zadeva se tiče seveda tudi Rupencev. Prebivavci z Vrini bodo menda kmalu hodili po asfaltirani poti z Vrha v Dol. Nikakor jim ne zavidamo, še pohvaliti jih moramo, da se znajo potegniti za svoje potrebe. Vendar imamo tudi v Rupi iste težave, s to razliko, da se za nas občinski možje premalo brigajo.
Vemo, da je sovodenjska občina precej zadolžena, toda moral bi se dobiti še tisti milijonček, ki je potreben za asfaltiranje ceste od pečanskega pokopališča mimo ru-penskega do glavne ceste.
Po našem mnenju je ta cesta prav tako važna kot druge. Tudi tukaj ne zadošča več samo navaden gramoz za popravila, spričo vedno bolj naraščajočega prometa. Potrebno pa je še omeniti, da hodijo po tej cesti tudi otroci s Peči v otroški vrtec in v osnovno šolo v Rupi. Zaradi širokih lukenj na cesti prihajajo v deževnem vremenu z mokrimi nogami k pouku.
Glede asfaltiranja ceste skozi Rupo od gostilne »pri Ožbotu« skozi vas do daljnega konca in do cerkve smo z načrtom zadovoljni Pripomniti pa moramo, da bi se morala tudi kanalizacija bolj temeljito urediti. Kanali so sedaj vedno zasuti s kakimi odpadki ali s peskom. Preveliko časti tudi ne delajo vasi kmečka gnojišča, zlasti ne tisto pred vaško cerkvijo. Potrebno je, da se tudi to uredi, seveda z upoštevanjem lastnikovih želj. Enako bi se morali pobrigati tudi drugi vaščani, da si uredijo pokrita gnojišča. Za sodobno ureditev stanovanj mnogi že skrbijo, kako je okoli hiše pa temu ali drugemu še ni dovolj mar. Ureditev gnojišč ni potrebna samo za dober vtis na tujce, ki prihajajo v vas, marveč tudi zaradi splošne higijene.
Če se bo vsak vaščan le nekoliko pobrigal, bo tudi naša vas urejena in lepa.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Kulturne novico
99
Z a (liti n ht€>v!lliu 99l/HlfMtHhe
Na uvodnem mestu julijske številke »Mladike« I na primer v »Pismih nam in vam«, »Kaj pravite najdemo članek o slovenskih taborih, v zvezi z le- vi?«, »Po naši deželi«, »Naši razgledi«, »Knjige«,
tošnjim slovenskim taborom na Repentabru. Kot prijetno presenečenje sledijo štiri pesmi dveh mla dih tržaških pesnic. To sta Marinka Pertot in Živa Gruden. Marinka Pertot je objavila pesmi »Teža« in »Spomini«, Živa Gruden pa pesmi »Zelje« in »Trenutek«. Vzporedna objava pesmi obeh pesnic mika bralca k primerjavi. Takoj lahko opazi, da je Marinka Pertot še vedno predvsem pod vplivom mladostnega svetobolja, nagnjena nekako nad spomine in zapredena v rahlo melanholijo, z idiličnim doživljanjem pokrajine, medtem ko je poezija Žive Gruden bolj razglabljajočega in skoraj pesimistič nega značaja. Vendar je med njima določena sorodnost, zlasti še oblikovno. Aleksej Markuža je prispeval za to številko pesem »Tri vprašanja«.
Zora Saksida nadaljuje svojo povest »Tujci povsod«. V tem nadaljevanju opisuje romanje na Sveto goro. Opis je zanimiv in se odlikuje tudi po izvirnosti in živahnosti sloga. Zdi se nam, da je to eden izmed najboljših odlomkov v pripovedništvu Zore Saksida.
Maks Sah nadaljuje svojo zgodovinsko razpravo o slovenskem šolstvu na Tržaškem, Janez Belej pa svojo reportažo z misijonskega potovanja v Basu-tolandu. V tej številki »Mladike« najderm natisnjeno tudi radijsko reportažo Saše Martelanca o dijaški radijski uprizoritvi Manzonijevih »Zaročenccv«. Opremljena je s fotografijami.
V raznih rubrikah je objavljenega precej zanimivega dokumentarnega in aktualnega gradiva, tako
Nastop ..Tamburice"
Ameriška mladinska skupina »Pittsburg Tambu-ri trans«, ki se je predstavila pred nedavnim v popolnoma zasedeni dvorani Kulturnega do-ma, je nudila 'poslušavcem prijetno presenečenje. Obširen in pester spored je obsegal glasbene, pevske in plesne točke. Člani skupine, ki so po večini dijaki in dijakinje srednjih šol, se v svojem prostem času posvečajo glasbenemu udejstvovanju. Spored sam na sebi priča, da se ti mladi, simpatični ljudje resno posvečajo gojitvi glasbene in plesne umetnosti, odnosno folklorni snovi, ki jih veže na rodno zemljo, kakor še posebno na prvotno domovino njihovih, v Ameriko izseljenih očetov in dedov. Doživeli smo večer, poln pravega užitka.
Predvsem je omembe vredna vzorna muzikalna disciplina in čudovita zlitost skupne igre, ki se je pokazala že ob izvajanju uvodne predigre. Vodi jih enotnost muzikalnega pojmovanja, ki jih veže v trdnem spoju, da lahko tudi brez dirigenta dosežejo sijajne učinke, posebno v uporabi najfinejših dinamičnih odtenkov v pianissimih, s katerimi pričarajo poslušalcu čudovit vtis.
Spored se je razpletal v svojih spremembah z neverjetno uglajenostjo in točnostjo, ko so nastopale posamezne manjše in večje pevske in plesne skupine ob glasbeni spremljavi, zdaj dueta, zdaj kvarteta ali posameznih solistov. Vse je teklo gladko in brezhibno.
Prvi del sporeda je obsegal pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Koreografinja in režiserka Violet Ruparcich — pevka in dirigentinja — si zasluži vse priznanje. Drugi del sporeda pa nam je nudil nekaj iz ameriške folklore. V tem delu smo občudovali zlasti prelepo zborno petje izvajavcev, ki so s precizno ubranostjo prepevali med plesnim izvajanjem pesmi. Posebno pozornost je vzbujala sopranistka Dolores Ivancich s svojim krasnim, že šolanim glasom, in zapustila v poslušalcih nepozaben vtis. Tudi mala pevka Judiih Malevska si zasluži posebno priznanje za svojo pevsko vlogo.
Dirigent John Gregurich ni samo odličen vodja tamburaškega zbora, marveč tudi izvrsten virtuoz na tamburici.
Razume se, da so vsi nastopajoči želi topla priznanja pričujočih in ob koncu sporeda še posebno navdušeno ploskanje v pozdrav.
K. S.
Kronika« in razne druge. V rubriki Kronika je objavljen prevod pisma, ki ga je nekdo poslal italijanskemu dnevniku »GIORNO« v zvezi s kongresom PEN-klubov na Bledu in v katerem opozarja na krivico, da na kongres ni bil povabljen pisatelj Edvard Kocbek. Objavljeno je tudi poročilo o treh brzojavkah skupine slovenskih pisateljev v zamejstvu nekaterim uglednim udeležencem kongresa PEN-klubov, da bi posredovali za zaprtega pisatelja Jožeta Pučnika.
V rubriki »Književnost« je objavljen natečaj radia Trst A za izvirne novele v slovenskem jeziku, v rubriki »Politika pa intervju z novim pokrajinskim svetovalcem Slovenske Skupnosti Sašo Rudolfom. V rubriki »Knjige« najdemo poročila o novih knjigah Karla Mauserja, Metoda Turnška in še c nekaterih drugih slovenskih publikacijah, lako r.a primer o najnovejši številki revije Meddobje, ki izhaja v Buenos Airesu.
Naslovno stran te številke Mladike krasi lepa fotografija Repentabra, pa tudi v notranjosti revije najdemo številne fotografske reprodukcije.
Pri popravljanju neke kmetije v Volčah pri Tolminu so odkrili lepo fresko, ki prikazuje prizora iz vaškega življenja. Slovenski umetnostni zgodovinarji so mnenja, da izvira iz časa okrog leta 1750, in skušajo zdaj ugotoviti, kdo jo je naslikal. Zdi se, da je slikar pripadal furlanski slikarski šoli.
V Sieni bodo priredili od '18. do 21. novembra prvi tamkajšnji mednarodni festival folklornih filmov.
Strokovnjaki instituta za restavriranje umetniških del v Rimu restavrirajo zdaj v Pordenonu nekaj Tiepolovih slik v pordenonski stolnici.
28-letna Marijana Terplan, prva plesalka romunske državne Opere v Bukarešti, je zaprosila v Benetkah za politično zavetišče. Plesalka je prišla v Italijo z romunskim operetnim ansamblom, ki je gostoval v Trstu.
V prodajo je prišla knjiga »La flora del Carso« (Kraško rastlinstvo), ki jo je napisal profesor Renato Mezzena, Izdala pa jo je založba Limit v Trstu.
V Trstu je umrl prof. Enrico Rosamani, avtor besednjaka »11 vocabolario giuliano« (Julijski slovar).
Mojstri sodobne literature
Tzšla je druga knjiga prvega makedonskega slovarja, ki oSega okrog 181)00 bosed. V prodajo jo bodo dali ob koncu tega meseca. Kot poročajo, je pripravljena za tisk že tudi tretja, zadnja knjiga tega besednjaka. Izšla bo verjetno proti koncu let?, če se ne bo kaj zataknilo.
Samuel Beckett (roj. 1906)
V našiti informativnih zarisih lahko ves čas opazujemo, kako se moderna literatura rešuje starih spon, kako ves čas prehaja v območja, ki so bila prejšnjim fazam umetnosti več ali manj neznana. Ena takih umetniških novosti je n. pr. odmik od klasicističnoklasičncga pojmovanja estetike: zato danes ni čudno, da se je lirika postavila na nove osnove, da v njej namesto nekdanjih ustaljenih mer, rim in drugih pravil prevladuje svobodni ritem, medtem ko tudi vsebinsko prevzema nove dimenzije (razosebl jen je, estetika grdega, groteska itd.). V prozi so pri vseh resnično sodobnih umetnikih prevladale komponente, ki jih proza pred sto leti še ni poznala (notranji monolog, asociativnost — podobno kot v liriki —, figure brez globin, neresnični jaz itd.). Podobno pot je prehodila sodobna drama, katere klasicistična pravila so že z Ibsenom, Čehovom, Strindbergom, Maeterlinckom in Hauptmannom prišla v občutno krizo. Ni čudno, da se je zaradi razkroja starih na-ziranj tudi v drami razvilo področje širokega eksperimentiranja (ekspresionistična jaz - dramatika, Brechtov iz ekspresionizma izhajajoči epski teater, Brucknerjeva takoimenovana montaža, Piran-dellovo postavljanje drame na glavo — igra o nemočnosti drame —, 0’Neillov notranji monolog, Wilderjeva igra o času, Millerjeve groteskne meditacije im montaže v njegovi zgodnji, resnično veliki 'dramatiki itd.). Posebne eksistenčne probleme sveta so skušale razrešiti Sartrove drame o človekovi eksistenčni uklenjenosti. Globinske probleme sodobnega sveta pa je s svojimi absurdnimi igrami odkril v francoščini pišoči Irec Scmu. l Beckett.
Njegova drama »Čakanje na Godota« (1952) je velika poetično-filozofska vizija o brezupnosti sodobne človekove eksistence. Četudi bi se morda kdo z Beckettovimi nazori ne strinjal, pa prav Beckettu ni mogoče odreikati naravnost genialne u-motniške potence. Kot je Goethe s Faustom postavil trden in zadnji spomenik klasične, urejene Evrope, tako pomeni Beckettovo »Čakanje na Godota« predstavitev osnovnih problemov sodobnega tehnok ratsko-birokratsKega, vedno manj človeškega mravlinjaka. Svet brezupnega čakanja, razčlovečenega nesmiselnega prasketanja misli, senilnega potenja možganov, svet bestialnih ukazovalcev in zaradi groteskne izmaličenosti in slepote že ne —tragičnih hlapcev, svet še vedno obstajajočega upanja, še vedno pričakujočega čudožnegi odrešenja sredi grozečega popolnega uničenja, to je podoba, katero nam je Beckett narisal. Vendar bi bila ta podoba nepopolna, ko sč za njo ne bi skrivala neka širša problematika, neka izredno plastično in globinsko podana metafizična grotesknost vseh čsov in oseb. Beckettovo »Čakanje na Godota« raste v popolnoma nove dimenzije, ne da se Ra razložiti tako ali tako, temveč je mogoče odkrivati le široko razsežnost vedno novih pomenov,
ki se rode na vsakem vogalu tega dela. Tudi osta- prav ničesar skupnega.
la Beckettova dela (m. pr. Konec igre, 1957) se izmikajo dokončnim analizam. Sploh se zdi, tako kot pravilno ugotavlja v Naših razgledih Niko Grafenauer, da resnične literature ne bo več mogoče zaobjemati v kritiki, temveč z globinsko interpretacijo. Vse, kar je slabo, nedonošeno, kilavo, pravzaprav sploh ne more dočakali resnične interpretacije, ker je brez globlje vsebine. Zato se bo selekcija Izvrševala le ali z interpretacijo resnične umetnine ali pa z zasluženim molkom (Tako bo tudi slovenski kritik odrešen večinoma kar mu čeniškega posla).
Beckett pa ni le pomemben dramatik, temveč js tudi lirik in prozaist. Njegovi roman', šq v ansrl"-ščini napisani Murphy (London 1938) in med 1951 »n 1953 publicirani Molloy, Malone meunt (Malone umre) in LTnnommable (Brez imena), zrcalijo pravzaprav obe zgoraj omenjeni Beckettovi značilnosti: pripovedništvo in liričnost. Beckettovo delo ludi tu predstavlja skrajno točko, do katere je svetovna literatura ta trenutek sploh mogla prispeti. Vse katastrofe sveta, kot ugotavlja v knjigi o sodobnem francoskem romanu Gerda Zcltner-Neukomm, vse katastrofe sveta in človeka, ki jih je nudili naš čas v umetnosti im resnici, najdeio pri Beckettu svojo zadnjo in naj varčnejšo stilizacijo. Beckettov opus je res »fin de partie«. Pri Beckettu se konča svet, ki se začne tam, kjer se vse igre končajo. Beckettovo delo so različne postaje naše svetovne agonije, so k’uto jecljanje človeka, ki postaja mehanizem, igrača, ne — človok.
Naše skope informativne zapise smo namenoma zaključili z Beckettom. Sicer bi se mogli pomuditi še pri umetnikih 'kot sta Camus (romana Tujec in Kuga) ali pri Sartru (roman Gnus, sedaj tudi v slovenskem prevodu). Vendar se nam zdi, da sta se ta dva avtorja poslužila literarne oblike predvsem za razlago svojih filozofskih nazorov. Njuno delo nikjer ne dosega umetnikih dimenzij, umetniškega vizionarstva, učinkovite lirične grotesknosti, kot 'jo je razvil Beckett. Ta je (delno mu sledi iz folklorizma rastoči Črnogorec Bulato-vič) s svojim delom predstavil vso problematičnost, vso nenaravnost in absurdno odtujenost današnjega sveta, dal pa ji je tudi metafizičnih dimenzij. Danes ni mogoče reči, kako bo sodobna literatura premostila dileme, do katerih nas j'' privedol Beckett. Danes sta pravzaprav le še dve shakespearovski možnosti: biti — no biti. Zmeren pesimizem je povsem na mestu. Premostitev krize pa bo mogla z,rasti le iz še globlje analize situacije. ki jo je podal Beckett, in še z večjo umetniško potenco, kar pa je že zopet problematična zahteva. Vsekakor pa sc bo umetnost, kolikor ne bo zaobjela Beckettovega sveta, ki’ predstavi :a t -pičnost naše dobe, in kolikor ga ne bo istočasno prerasla v učinkoviti umetniški viziji, izneverila interpretaciji, ker ne bo sodobna literatura. Izraz sodobna bi še podčrtal, ker sc n < Slovenskem tn in tam pojavljajo teze, ki nimajo s sodobnostjo
-t
GOSPODARSTVO
Dobra pšenična letina
Letošnja pšenična letina je v Italiji znatno boljša kot lanska. Prebitek znaša okoli 15 milij. stotov, celotni pridelek pa bo dosegal najbrž skoraj rekordno številko 97 milijonov stotov. Od teh je 20 milij. stotov trde pšenice, katere moka služi za izdelavo testenin, a je v ta namen ne bo dovolj in je bo potrebno nekaj uvoziti. Najprimernejša inozemska pšenica za testenine je sorta Manitoba iz enako imenovane pokrajine v Kanadi. — Od pridelka mehke pšenice bo najbrž ostalo kakih 5 milij. stotov in nič več, ker so bile pred žetvijo zaloge skoraj prazne.
Večji pridelek je bil dosežen zaradi izredno visokih hektarskih donosov v Markah (Anconi), kjer hektarski donosi 45/50 stotov niso bili nobena redkost. Pa tudi Južna Italija se je dobro odrezala. — (Tudi v Jugoslaviji je pridelek pšenice prav dober, a mnogo škode je napravila povodenj.)
Kakšne izglede imajo pšenicorejci za pridelek? Lahko špekulirajo na višjo ceno v teku leta. Te pa ni pričakovati v višji meri kot rednih mesečnih 50 lir za vsak stot, ki je bil državi sicer prodan, a je še vedno v skednju pridelovalca. — Lahko se proda pšenica mlinom, lahko pa tudi v državna skladišča po že določenih cenah med 6.200 do 6.700 lir za stot. — Končno se pše-
NAJBOLJ RAZŠIRJENE SORTE BRESKEV
V	ITALIJI
O	najbolj razširjenih sortah breskev smo poročali že lansko leto, a od tedaj so se izvršile nekatere spremembe, kar je tudi naravno: včasih se priljubljenost neke sorte poveča, potem pa začne spet padati in le redka taka sorta se spet uveljavi.
V	glavnem kaže tendenca sorte Hale J.
H.	navzdol: 2e nekaj let se njena priljubljenost manjša in tudi v zadnjem letu se je odstotek njenega deleža znižal za 1.3%. Medtem ko je predstavljala sorta Hale lani 13.2°/o vseh breskev, se je ta odstotni delež do letos skrčil na 11.9. Vendar je sorta Hale še vedno najbolj razširjena, saj predstavlja naslednja najbolj razširjena (Amsden) komaj 5.9°/o vseh breskovinih nasadov. Tudi sorta Amsden izgublja ljubitelje in enako tri naslednje, ki so lani zasedle po važnosti 3., 4. in 5. mesto (Sant’-Anna Balducci, Majski cvet in Charles In-gouf). Za celih 26.8% pa se je pomnožila naslednja sorta Dixired, ki je bila lani na 6. mestu. Nekaj je pridobila sorta Elberta, znatno več pa sorta Redhaven, ki se je okrepila za nad 30%. — Vsaka navedenih sort daje letno nad i/2 milijona stotov pridelka.
Od sort z manjšim pridelkom, a vedno približno 300.000 stotov vsaka, so najbolj pridobile sorte Cardinal, Piangipane ir: Southlan, od manj važnih pa sorta Springtime, ki predstavlja sploh najvišji prirastek, in sicer 58.3%. Tej sledi sorta Dixigem s 54.2% prirastka. — V nasprotno smer gredo pred leti zelo čislane sorte Earlv Elberta (skrčenje za 26%) in Wad-del 14%.
nica lahko izroči tudi v zadružna skladišča v komisijsko zalogo; skladišča takoj plačajo na račun naj nižjo od države določeno ceno (6.200 lir za stot), po prodaji vsega pa se napravi obračun. Znatnega doplačila pa ni pričakovati, ker so nihanju cen postavljene ozke meje.
POMANJKANJE GOZDARSKIH INŽENIRJEV
Medtem ko je trenutno v Italiji preveč kmetijskih inženirjev in tudi preveč veterinarjev — čeprav je obisk veterinarskih visokih šol zelo majhen — pa manjka inženirjev za gozdarstvo. Premalo visokošol-cev se posveti tej stroki, čeprav je tako zdrava, zanimiva in kratkočasna. Seveda kakšen postranski zaslužek v njej je redek.
Vendar je poklic gozdarskega inženirja lep in zanimiv ter ga je priporočati naši študirani mladini.
ZAKON 6. APRILA 1965 ŠT. 739
To je zakon, ki predpisuje način, kako priti do povračila škode, oziroma do državne podpore v primeru povodnje, toče in drugih prirodnih nesreč. — Vlada je namreč v to svrho določila znesek 11 milijard in 400 milijonov lir. — Kmetijske organizacije zahtevajo, da se poenostavi postopek, kako priti do take podpore, in baje bodo te nove smernice v kratkem izdane. — Kdor hoče v posameznih primerih kaj zvedeti, naj se obrne na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo (Ispettorato provin. delTAgri-coltura).
Neurje, zlasti toča z vetrom, je napravilo
v Italiji znatno škodo, posebno v severni Italiji, a bolj na vzhodu, n.pr. v Piemontu. Najhujše je razsajalo neurje v okolici Verone in v južni goriški Furlaniji, kjer ni na mnogih trtah in drevesih ostal niti en list ali plod.
Par dni po neurju so ocenili vso povzročeno škodo na 45 milijard, zaradi zmanjšanja letine breskev za 2,5 milijona stotov, letine hrušk za kak milijon stotov, jabolk pa za preko 3 milijone stotov. Škoda pa je še znatno večja, kot so po takrat ocenili, ker se je marsikje pokazala šele pozneje, šele sedaj se namreč vidi, da segnijejo vse breskve ki so bile načete od zrna toče.
Kljub vsemu temu pa bo v Itaiiji bogata sadna letina. Lani je znašal pridelek jabolk skoraj 24 milijonov stotov, letošnjega pa cenijo na preko 20, da celo na 22 milijonov Isto velja tudi za breskve. Lanski pridelek stotov. Začeli so namreč roditi novi nasadi, je presegel 13 milijonov stotov, letošnjega so cenili na preko 14 milijonov stotov, a ga je neurje zmanjšalo, enako kot pridelek jabolk.
Italijanski pridelek jabolk, hrušk in breskev je zelo velik in še večji bo, ker je mnogo mladih nasadov, ki še niso rodili. Računajo, da bo v kratkem tudi letni pridelek
MANJ DOMAČE ŽIVINSKE KRME
V 1. 1938, katero smatramo za zadnje
i	redno predvojno leto, je živina v Italiji požrla vso krmo, katero je bilo mogoče pridelati na posestvih, in še okrog 20 milijonov stotov žitne krme. Danes je količina dodatne žitne krme narastla na približno 65 milijonov stotov. Potrošnja sestavljenih močnih krmil je znašala 1. 1938 okoli 1.4 milijonov stotov, danes pa 15 milijonov. Narobe je z otrobi: 1. 1938 je znašala poraba okoli 18 milijonov stotov, danes pa znaša komaj 11.5 milijonov stotov in kljub temu ni na trgu dovolj otrobov. Izgleda, da je odvisno to od pšeničnih sort in da dajo moderne sorte mnogo manj otrobov.
—	V italijanski živinoreji predstavlja danes strošek za sestavljena krmila 32.6% vseh stroškov, 1. 1938 pa je predstavljal 24%. — Od predvojne dobe se je znižala količina doma pridelane krme, ker so se takrat pokosile vse površine, dočim ostanejo sedaj nepokošene skoraj vse količkaj nerodne travnate površine.
SAJENJE BRESKEV S PODTAKNJENCI
V Kaliforniji delajo na široko poskuse za razmnoževanje breskev s podtaknjenci.
V	zadnjem času so začeli delati enake poskuse v Evropi, kot so poročali na zadnjem kongresu breskvarjev v Veroni, kjer se je zbral iz celega sveta cvet strokovnjakov in znanstvenikov za breskarstvo.
S sajenjem breskvinih podtaknjencev izločimo uporabo podlag, na katere se cepi žlahtnič. Tako nimamo več skrbi, da najdemo za vsako 'sorto breskev najprimernejšo podlago ali najbolj priporočljivi klon te podlage. S tem bo prihranjenega ogromnega dela, saj so samo v Kaliforniji v zadnjih 20 letih preizkušali 629 sort, od katerih so jih izločili nad 500. — Za sajenje breskvinih podtaknjencev bo najbrž potreben kakšen poseben hormon. — Poskusi še niso zaključeni.
hrušk presegel 10 milijonov stotov. Naraščajo pa težave v prodaji. Treznejši ljudje v Italiji odsvetujejo nadaljnje nove nasade, dokler se ne najdejo novi trgi. Zato pa Italija dančs že išče nove trge za svoje sadje in skuša iz nekaterih inozemskih trgov izpodriniti vsakršno konkurenco, predvsem pa balkanske države: Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo in Grčijo, ki pa vse skupaj nimajo toliko sadnih pridelkov kot Italija sama.
Kdor hoče videti v resnici kaj lepega, zanimivega in poučnega glede italijanskega sadja, naj si ogleda razstavo v Ferrari od 3. do 16. oktobra t. 1.
NA JUGU SE VRAČAJO K ZEMLJI,
NA SEVERU JO ZAPUŠČAJO
Zanimivo podobo nudi v Italiji notranje preseljevanje. Zemljo zapuščajo v Piemontu, Lombardiji, Benečijah, Emiliji in Markah. Zapuščajo jo oboji, samostojni in odvisni kmetovalci. V Toskani in Umbriji (Srednja Italija) se vračajo k zemlji samo samostojni obdelovalci, v Abrucih in v Molisu tudi odvisni, v Campagni, Apuliji, Basilikati in v Kalabriji pa se vračajo 'k njej oboji. Zadnje leto se je število zaposlenih v kmetijstvu zvišalo na jugu za 6 odst., na severu se je pa znižalo, kot poroča Osrednji statistični urad.
Sadna letina v Italiji po neur]u
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Po italijanskem zakonu ne vodi matic o rojstvih, porokah in smrti Cerkev, temveč posvetno, oblastvo. Italijanska postava pravi, da je jsa(to poklican župan. S 1. januar*
170
,i Dr. E. BESEDNJAK
—f------------■——
jem' 1924r' Stopi v veljavo (italijanski zakon tudi pri Mas in s tem dnem' prenehajo vse dosedanje pbavice župnih uradov.
Kar je-bil doslej župnik, postane sedaj •župan, ki je od države določen uradnik civilne matice.
Pred župahom se delajo vse izjave in pišejo vse1 listine ob rojstvu; poroki in smrti, fn sicer v prisotnosti dveh prič, ki morata imeti vsaj: 21 let in bivati v''dotični občini. Priči sta lahko tudi ženskega 'spola.
Vsaka listina o rojstvu,■> poroki ali smrti, ki izide iz rok župana, mora vsebovati troje:	1. ifrie,' priimek ln<-Ič&tribst uradnika,
ki listi no .^da, to se pravi;;župana ali njegovega namestnika.;;. 2. Na, listini mora biti zapisano tudi, j me, priimek/.., starost, poklic in. stanovanjfe prič.; 3-* Na (ls,tini mora biti zapisano- letev dan, ura,'občina in hiša, kjer in ko sei je,»listina-festa/ila. Lr
KAJ NAREDIŠ OB ROJSTVIH
V	roku 'pdrii po 'rojstvi/ je 'treba prinesti >	J,	■	v	nv	.	ouiiv	j	.
novorp|encka k županu, ki vpise vse podatke v posebno, knjigo,'v tako''zvano matico
i !:r.i	.-	i.	.	,
ro|stev. -j Le. zaradi resnih vzrokov (n. pr. zaradi bofeznT) sme bštati'1 otrok doma. Izjavo o rojstev '.mora podati oče ali mati ali
aiq r:
pa njun pooblascenec.
Ako ni ne matere ne očeta ne njunega pooblaščenca, je dolžan podati izjavo zdravnik ali babica ali katera druga oseba, ki je bila navzoča pri rojstvu.
Izjava o rojstvu mora vsebovati dvoje:
1.	dan, uro, hišo in občino rojstva ter Ime, priimek in spol novorojenčka. Ako ne pove nihče imena, da župan otroku ime in ga tako nekako kroti. 2. Pri zakonskih otrocih mora biti vpisano ime, priimek, opravilo in stanovanje staršev^
KAJ JE STORITI V SLUČAJU SMRTI
Smrt je treba naznaniti pri županstvu, in sicer sta za to potrebni dve priči.
Objaviti se mora dan, ura in kraj smrti, nadalje ime, priimek, starost, poklic in bivališče pokojnika, nato ime in priimek še živega soproga ter ime, priimek, poklic in bivališče prič.
NECERKVENA POROKA
Italijanska država ni priznavala tedaj cerkvenega zakona za veljavnega. Ako fant in dekle skleneta zakon pred katoliškim duhovnikom, kakor zahteva krščanska vera, je ta zakonska zveza v očeh države neveljavna, kajti po postavi se mora skleniti zakon pred posvetnim oblastvom.
OKLICI
Za oklice mora skrbeti županstvo občine, v kateri imata bivališče zaročenca. Oklici se nabijajo na vrata občinskega urada in ostanejo tam dva tedna in tri dni.
Zakon se sklene šele četrti dan po izvršenih oklicih. Ako hočeta biti zaročenca pripuščena k zakonu, morata predložiti županstvu iste listine kakor doslej pri nas duhovniku.
SKLEPANJE POROKE
Ko je vse to izvršeno, se sklene poroka v občinskem uradu pred županom, ki nosi za to priložnost opasano zastavo.
Ako je eden izmed zaročencev bolan ali drugače zadržan, gre lahko župan s tajni-Kom na dom, kjer se sklene poroka v navzočnosti 4 prič.
Župan proglasi v imenu postave, da je zakonska zveza sklenjena.
NAŠE STALIŠČE
Po nauku krščanske vere je zakon sv. za-Krament in ne navadna pogodba. Edino katoliška Cerkev ima pravico in oblast deliti sv. zakramente in zato je edino poklicana sklepati zakone.
Kdor ne sklene zakona pred duhovnikom po nauku Cerkve sploh ni poročen, naj država reče, kar hoče. On živi v priležništvu, otroci, ki se rode iz take zveze, so nezakonski.
To je nauk krščanstva in zato naj se naše ljudstvo drži nastopnih načel:
1. Poroka med našimi ljudmi se mora) vršiti v Cerkvi pred duhovnikom.
2. Pogodba pred posvetnim oblastvom ne sklene med kristjani nobene zakonske zveze in je pred Bogom brez veljave.
3. Kljub temu naj pa gredo naši zaročenci po izvršeni poroki v cerkvi tudi na županstvo in izvrše vse, kar zahteva postava, da bo njih zakon tudi od države priznan.
(Dalje)
SP*?*??
Slučaj je nanesei, da'jb<>peljala ulica, v katero je zavil, do ,rue Drubt in da je od tam- odmeril svoje korake v rue des Mar-tyrs. Tam pa mu je spet 'slučaj pomagal bolje od vsakršnega sklepanja. Ko je korakal od .lani proti enemu od zunanjih bou-levardov, je zagledal dva moža, ki sta sedela na klopi in se živahno pogMarjal^/ Eden^||ftied njiju je bil lep temnolas mladenič, oblečen kot lafk, a '■/. vŠemi značilnostmi duhovnika. Drugi pa je toonoi'odgovarjal podobi, ki mu jo je opisal gledališki blagajnik. : • FjnaticfLs je začutil-,,rkako mu je začelo srce močno tolči od razburjenja. Bil je na, tem, da zasliši glas svojega očeta!
;rt Napraviti je širok krogijfi, se potihem spet približal ter sedel na drugo; stran dvojne klopi, za hrbtom obeh mož. ki sta bila preveč zatopljena v svoj razgovor, da bi ga mogla opaziti. Vlekel je !na ušesa;/ in ugotovil, -kotnje tudi pričakoval, da sta razpravljala po angleško. : >jji 11.
»Vaši;‘šumi me začenjajo jeziti, Rol les,« je dejal stari. »Zagotavljam Vam, da si prizadevam, kolikor morem, toda človek ne more opravljati sto stvari^hkrati. Ali vas nisem morda jaz rešil iz zadrtego,, ivas, tujca, hr to^iz čiste dobrohotnosti? In ne živite zdaj morda na račun moje! velikodušnosti?«
»Na račun vaših predujmov,« je popravil Rolles.
»Pa recimo predujmi, če vam je tako bolj prav, in interes namesjto.jc^obfohotnosti,« odvrnil diktator. »Ne bom se prepiral o bpšp.dalv Kupčija jp^ijpčija, in vaša kupčija — dovolite, da vam to povem — je pekoliko pičla za te čase. Torej mi zaupajte jrt me pustite na rijifu, ali pa si najdite kakega drugega družabnika.', ^oda za božjo'Voljo nehajte že s svojimi jeremija-dami!< ;n, 'ln“ 1
»Natičll^fem se spoznavaj i svet,« je odgovoril oni drugi, »in ‘Zdaj razttiWfcm, da imate tikoc razlogov, da prevarate mojo dobro -taro, nbb6Wdga razloga pk; riimate, da bi bili pošteni do mene. Tudi • ja^1^" Tie mislim pVepirati o besedah. Vi hočete diamant zase, t6:ij^' 'tisto, in to saVrtFdobro veste. Tega ne upate zanikati. Enktfdf^td že ponaredili moj podpis in prišli brskat v mojo ' sobo, ko "tifie- ni bilo1-doma; Oh, razumem, kaj je vzrok vašega zavlačevanji'.7'pripravljate mi vkakšno past, glede na to, da ste slovit lovec na;,-diamante, in zlepa ali zgrda se hočete polastiti mo-
28
R. L. BTEVENBON
Zgodba o hiši z zelenimi polkni
jega diamanta. Toda tega stanja mora biti konec. Samo še eno mi zagodite, pa vam bom tudi jaz pripravil kako neprijetno presenečenje.«
»Dajte no, pustite grožnje« je rekel Vandeleur. »Moj brat je tu v Parizu, policija je budna in če me boste vi še dalje nadlegovali s svojim mijavkanjem, vam bom tudi jaz pripravil majhno presenečenje, mr. Rolles. Toda to presenečenje bo dokončno. Ste razumeli? Ali pa hočete, da vam zapojem to po hebrejsko? Vse mora imeti svoj konec in zagotavljam vam, da bo v kratkem konec tudi mojega potrpljenja. Se razumeva? V četrtek ob sedmih in niti minuto prej ali pozneje, če vam je življenje ljubo, če pa se vam ne ljubi počakati, pa lahko greste k vragu in lahko noč.«
In s temi besedami se je diktator vzdignil in odkorakal v smeri Montmartra, stresajoč z glavo in mahajoč s palico, medtem ko je njegov sobesednik obsedel na klopi, poln najhujše nevolje.
V	Francisu pa je vzbudil ta njun razgovor veliko presenečenje in grozo: prizadel in vznemiril je vsa njegova čustva. Zaupljiva nežnost, s katero se je bil približal staremu možu, se je spremenila v odpor in tesnobo. Oh, stari Scrymgeour je čisto drugačen, je pomislil: vse časti je vreden v primerjavi s tem zahrbtnim in nasilnim intrigantom. Vendar je skušal ohraniti svojo prisotnost duha in je sklenil, da ne bo zamudil niti minute in da bo takoj začel zasledovati diktatorja.
Ta pa je ves zatopljen v svoje jezne misli precej časa stopal z dolgimi koraki, ne da bi se ozrl, vse dokler ni prišel do vrat svoje hiše.	(Dalje)
Š P O K r IN 1 PRKGLED
Smo Slovenci športen narod?
Spričo uspehov, ki jih dosegajo zadnje čase slovenski Športniki v osrednji Sloveniji in v zamejstvu (»Bon«!), je upravičeno vprašanje, če smo Slovenci že dosegli tako športno raven, da bi se lahko smatrali za »športen« narod. Pod »športnim naiodom« je razumeti narod, kjer je šport tako razvit, da zajema res široke ljudske plasti in ki daje — ravno zaradi svoje množičnoti — redno tudi nadpovprečne rezultate in to ne samo v eni ali v redkih disciplinah.
V	Evropi veljajo za prave športne narode Finci, Madžari, Svedje, Cehi in Estonci (dokler so ti uživali državno neodvisnost, medtem ko nastopajo zdaj pod firmo Sovjetske zveze in zato njihovi narodni športni uspehi v mednarodni javnosti niso več opaženi). Zanimivo je, da so to sami majhni narodi, kar potrjuje pravilo, da se majhni narodi v vsakem — in to tudi v športnem pogledu — razvijajo hitreje in sorazmerno lažje dosežejo visoko 'kvaliteto kakor veliki narodi. Izmed velikih evropskih narodov bi lahko označili za športen narod samo Angleže, ker so odlični v mnogih športih in vedno spet dajo vrhunske športnike vseh vrst. Ravni športnih narodov se bližajo tudi Nemci in Italijana, ker so pri teh dveh narodih vsakovrstni športi močno razviti, vendar pa še ni takih mednarodnih rezultatov, da bi odgovarjali številu naroda, kar pomeni, da se ukvarja s športom sorazmerno še premalo ljudi. Sorazmerno malo rezultatov daje francoski šport, medtem ko Rusi v zadnjih letih sicer dosegajo lepe rezultate v mnogih športih, toda pri njih je šport »podržavljen« in ga pojmujejo v marsičem drugače kakor v zahodnih državah. Predvsem ne ločijo pojma amaterski iin poklicni športnik, zato se redno dogaja, da se merijo njihovi dejansko poklicni športniki z zahodnimi amaterji in to otežlkoča pravo primerjavo. Poleg lega je treba upoštevati, da nastopajo za Sovjete poleg pravih Rusov tudi športniki cele vrste drugih narodov, od Letoncev, Estoncev in Li-tvancev do Ukrajincev, Bolih Rusov, Kavkazijcev (Brumel!) in Mongolov.
Pomanjkanje sredstev
Nekateri narodi so zelo dobri v posameznih športnih panogah, kot n. pr. Norvežani ali Švicarji v zimskih športih, v drugih pa povprečni, kar pomeni, da športno življenje pri njih ni vsestransko in enakomerno razvito, čeprav je treba seveda tudi upoštevati, da ima vsak narod zaradi naravnih pogojev v določenih športih več možnosti za doseganje vrhunskih rezultatov kakor v drugih. To je odvisno poleg tega od narodnega značaja in seveda od ncpreračunljivega števila posameznih talentov. Lahko pa se reče, da je razvoj individualnih športnih talentov v veliki, če ne celo odločilni mori odvisen od splošne razvitosti športa v 'tisti deželi.
Imamo tudi narode, ki so prav dobri samo v eni športni panogi, medtem ko so povsod drugje podpovprečni, kar pa je že znak, da je tam splošna športna vzgoja zanemarjena v prid ene same panoge. To velja n. pr. za nogomet v Srbiji, na Hrvaškem, na Portugalskom ter za rokoborbo v Turčiji in Perziji in še 'kje. To so v športnem pogledu še »narodi v razvoju«.
Kako je torej s Slovenci?
Sorazmerno z našim številom dosegamo Slovenci dobre športne rezultate in to v mnogih panogah, zimskih, vodnih, športniki se udeležujejo večine elitnih mednarodnih zimskošportnih prireditev, na katerih se marsikdaj prebijejo tudi precej v ospi-edje, n. pr. v smučarskih skokih, kjer smo dali Slovenci že svetovnega rekorderja in dosegli na mednarodnih tekmah že mnoga odlična mesta (zadnjo zimo n. pr. Ludvik Zajc na skakalni turneji v Nemčiji, Avstriji in Švici). V hokeju 'sicer že nismo dosegli v tem pogledu razvitejših narodov, vendar pa smo med tistimi ne preveč številnimi, ki se redno udeležujejo svetovnih prvenstev, (Prihodnje svetovno prvenstvo bo celo v Sloveniji, kar tudi pomeni priznanje). V alpskih disciplinah smo zadnja leta sorazmerno stagnirali glede na napredek dingih narodov z razvitimi zimskimi športi (za seboj so nas pustili celo nealpski narodi Norvežani, Svedje, Finci, Romuni in Bolgari), toda to je odvisno od vzrokov, o katerih bomo še spregovorili. V splošnem se lahko reče, da imajo zimski športi in posebno še alpsko smu-
čanje in skakanje v Sloveniji tako široko podlago v ljudstvu, da ne bomo nikoli v zadregi za talente. Treba bi jim bilo dati le možnost za razvoj. Slovenci trdno zavzemamo svoje mesto med zimskošportnimi narodi in le vprašanje časa je, kdaj bomo tudi mi postali »zimskošportna velesila«, kot so n. pr. Norvežani ali Avstrijci, četudi se morda po absolutnih rezultatih glede na naše število in manjšo porcijo izrazito alpskega ozemlja ne bomo mogli meriti z njimi v tem ali onem športu. Toda po splošni sorazmerni zimskošportni razvitosti jih lahko nedvomno dosežemo in presežemo, kar se spričo izrazitega veselja in nadarjenosti slovenske mladine za zimske športe prav lahko zgodi.
Za zdaj je največji problem glede zimskih športov v Sloveniji pomanjkanje športne opreme in igrišč. Ogromni večini mladine so kvalitetne smuči z dobrim, modernim okovjem ali celo prave drsalke nedostopne zaradi previsokih cen, aili ker take opreme v domači državi sploh ne izdelujejo, uvoziti pa je zaradi valutnih utesnitev ne smejo. Mlladina si pomaga pač z opremo slabše kvalitete ali celo z doma izdelano, toda s tako opremo ne more dosegati posebnih rezultatov in to marsikomu tudi vzame veselje do nadaljnje športne aktivnosti. To velja še prav posobno za skakalne smuči.
Resnično športen narod
Težave so tudi glede preskrbe denarja za vež-balne tečaje za mladino, saj še za tečaje državnih reprezentantov rado zmanjka denarja. Občutiti je tudi veliko pomanjakanje drsališč za hokej in ostale drsalne športe. Da je kljub temu zimski šport v Sloveniji kvaliteten, je pripisati zares velikemu veselju in nadarjenosti slovenske mladine za te športne panoge in tudi požrtvovalnosti raznih idealistov v športu, kakor je bil n. pr. inž, Bloudek, ki je zgradil mamutsko skakalnico v Planici.
Ena glavnih oviir za to, da se slovenski zimski športi ne morejo še bolj razviti, pa je poleg denarnih težav tudi v preveliki centralizaciji vrhovnih vodstev teh športov v Beogradu, ker so tam glavni in odločujoči forumi, ki določajo reprezentance, o njihovih nastopih v tujini, o vežbalnih tečajih za reprenzentante itd. Ljudje, ki niso zrast-li v vzdušju zimskih športov, pa seveda ne morejo imeti pravega smisla zanje in tudi ne morejo popolnoma doumeti, kaj 'ti športi pomenijo slovenski mladini.
V lahki atletiki smo Slovenci glede na naše število in na razmere na zadosti visoki ravni, da se lahko imamo tudi s te plati za športen narod. Sta-mejčičeva, Špan, Vivod (skakalec v višimo) in še cela vrsta atletov dosega rezultate mednarodne vrednosti. V tem pogledu je treba omeniti tudi tekača čez ovire Lorgerja, ki sicer ne nastopa več. Bil 'je eden najboljših v Evropi in na svetu.
V košarki smo Slovenci mod najboljšimi v Evropi. Ljubljanska »Olimpija« spada med prva evropska moštva, poleg 'tega pa je v Sloveniji še cela vrsta klubov in moštev, ki gojijo res kvalitetno košarko. Slovenci smo poleg tega odlični v veslanju (četrti v osmercu na olimpijada!), v jadranju, (uspehi slovenskih jadralcev na regatah prejšnjih let v Trstu; toda tudi tu zavira razvoj pomanjkanje sredstev!), v jadralnem letanju (slovenski jadralec Križ.nar je dosegel na letošnjem svetovnem prvenstvu v Angliji peto mesto), v plavanju tVrhovšek in drogi), v alpinizmu, ki je najbolj razširjeni množični šport v Sloveniji, v vožnjah s kanuji po divjih rekah (imeli smo že svetovne prvake in tudi letos so bili doseženi že odlični rezultati) in v namiznem tenisu.
Lahko bi našteli še colo vrsto športov, kjer smo Slovenci na isti ali na višji ravni kot mnogo večji narodi. Če pa bi bila na razpolago denarna sredstva in če bi mogli športni forumi v Sloveniji samostojno odločati, po lastnih kriterijih, bi se šport v Sloveniji nedvomno še mnogo bolj razvil in bi gotovo dosegel najvišjo raven. A tudi tako se lahko reče, da smo Slovenci glede na naše sedanje možnosti že resnično športen narod.
V	Čedad so se vrnile tri velike freske iz starodavne langobardske cerkvice, ki so bile razstavljene na raznih razstavah restavriranih del, katere je organiziralo glavno ravnateljstvo lepih umetnosti. Freske so manjkale v cerkvici nad poldrugo leto.
U THANT ZA MIR V VIETNAMU
Glavni tajnik Združenih narodov U Thant je dal baje predloge za mir Vietnamu, kot poročajo izfficjjplomatskih virov. Na države, ki so zapletene v ta spor* je naslovil poziv za prenehanje sovražnosti;. za pogajanja. Uradiji krogi Združenih; narodov pa nočejo komentirati novic, češ da je U Thant ta mesec poslal najliolj zainteresiranim vladam v vietnamskeTp spbiiu hejto, v j kateri je baje razložil svoje1 nrhsli za mirno rešitev spora
i	Indijski ministrski predsednik Shastri pa je te dni izjavil v parlamentu v Novem Delhiju, da je Kitajska i»d vedno nasprotna mirni rešitvi veitnamskega spora. Shastri je dejal, da je pri svojih razgovorih z jugoslovanskim predsednikom Titom, ki jihj j.e imel pretekli mesec na Brionih, ugotovil, da se oba strinjata o tem, da je zaman nadaljevati s poskusi za rešitev vietnamskega spora s pogajanji, ker obe strani togo vztrajata pri svojih stališčih.
SPORAZUM O JEMENU / ,
Egiptovski predsednik Naser in kralj Saudske Arabije Feisal sta se v Džeddi baje sporazumela o bodoči ureditvi Jemena, kjer že dve leti traja državljanska vojna, fodrobnosti o sporazumu še niso objavili, vendar poročajo, da se bosta Egipt in Saudska Arabija zavzela za to, da bi prenehali boji med republikanskimi §ilartii in monarhističnimi silami odstavljenega, imama El Badra.
Egiptovske čele se bodo v roku 10 mesecev umaknile -iz Jemena, nakar bo jemensko prebivalstvo s plebiscitom odloči-
Ce ima otrok popravni izpit, jc naloga staršev, posebno matere, da otroku pomagajo; predvsem tako, da do tega problema, ki dela skrbi in družini prekriža načrte za počitnice, zavzamejo pravilno stališče. Predvsem olrok ne sme čutiti teže krivde, da ni izdelal razreda: nasprotno, z lahkim srcem se mora lotili učenja in nato samih izpitov.
Med počitnicami morate urediti njegov dan, upoštevajoč telesne in umske faktorje, tako, da bo stalno določen čas za učenje, preostali čas pa za zabavo in izlete s prijatelji, kajti odvzeti otroku razvedrilo, ker ima izpit, jc spet škodljivo pretiravanje v strogosti.
Neopravljeni izpit je, razen v primerih, ki spadajo v kompetenco zdravnika, psihologa ali psihiatra, normalen primer kakega neuspelega življenjskega poskusa. Prav s psihološkega stališča ne smete v otroku vzbuditi občil tka krivde, niti ne smete obtoževati učiteljev nepravičnosti,, nerazumevanja in antipatij. V sedanjih časih, ko pri izpitih ne ocenju jejo več Avtomatičnega dovzemanja, ampak resnično globoko; asimjlacijo predrrieta, morate otroku pomagati,da.,sc legi učenjft v tem smislu; s simpatijo, zanjgnanjenj in rozuhvevaitjem. Popravni izpiti tore/ nišo sramota, tefhveč' nova možnost, da še Otrok spet dvigne im močit), začne novo šolsko leto.	!	'Martina.
lo o svoji vladi.
   1	..^ '-------j---'i Vt J ~
PROSLAVA 6. SEPTEMBRA Slovenska hkupnost *bo v nedeljo, .
5.	septembra dopoldne, počastila bazoviške junake, ki so jjih pred 35 leti ustrelili fašisti na bazoviški gmajni. Ob 10.30 ho maša zadiišnica v bazovi-:	ški	cerkvi,	ob	11.30 bo pa pred spo-
menikom na bazovišketh strelišču spominska svečanost s pdtjem, z recitacijami in govorom. j
ŽENA IN DOM
OTROK IN' POPRAVNI IZPITI
zmajal z glavo, nekaj zamomljal in zopet legel. zarjovel in skočil na noge.
r
n
v..
%
G
k
piše in riSe Miki Muster
j
S-1 * &3
O o. & * EL 7?
Q P
a r-
s c
p g
n & O q
S*
p *d • p
P-p
M;f
si §
p S 3
fis- S-^ S‘E^-3
■a £
VI f=t
»I
c
(
Š-B
E Q p
££■
O
»JH *
fD O
H
§ Jo
f*
w 3	£
03 v* n o
elsS £•
ITT 1»
w a' “ n’ 9 & S'
£	<	3	£	NJ
“3^ *
iSt, a-
3* o s. E o
C 3	~	p'	8-
3 “d O 7?
» Q< ™ C B; n c J? 3
"S p0&&
| g-N-g «*:
£1	«—	Q.	H)
O N s. 0 £Li_.
■g gS-3'r J 8*0.3 §■!•
s.« 8-i °.b
&— ^ a n X1
M ffNfl, g
£3 1% la-j| i g * t *
^r>i
•s- & I ? f I
n r w c
8-s-
P
< D tsj
• n s* H
ra S-
r g B-S-ll ! S- M _
»g s Ig
3 » n' S. s,
O O r-v* a®*3 3
o g 1“ n
«—*• U 9 M t—
rt 2. E? 2
- ^ tT' n S? #.'=■ H«-.
^ M <T> ?5	.»g
5 ft H O K
8.0 I1 , S 9 * g &
V—. O H 3
f? p ?5.515
S r- w E v> «< s
U CU) ft O ?!**?
"'A \\'PvvU—
r
v.
fe\
N p O P P oq
a.td&
3
1
S'
il
&
3 ^ S K H - ■ —
8 ■ P 2-0
Z E?f0,g-
3 P-E. E
ž «
t—I. ^ <v ■—
e 9- p-V 0 S. W
&	3
a.e.g-
ST* C/> 5
ES'
O o <
ct> O 9?
J 2'
n* p
O o
V) P
° Cj c/> »-♦• a p *-•d p o ^ S 3'
p
£8-
P 0)
w <; S: ?• w (/i jr c y o
a p' 2
vj< f
g ’§' 3£
<ra - n S. Z o< 2-1 w
•e
*■* <i
S*
«2. ^
o*i*
&&
e-
— s *£l
■d K k
.B 6 R-
9 "• o-
p c/j £1 ~ O O H ,.«g
3 3
&)
g«S
H - %
° N 8
Q
n <s>
„ O O
N-N 5
a p
Otra* N
n cr — p §• 5
Hff
E
1 -r o*
3 K
' 0 0 3
N<
..S
5
C/)
^ a>
|s
K o a
N < O v
a* cl
f^1 rri
D O D w to c,: S**
3.S. O CO .«>« n> < X3
o" rt0 v> O« 3
7? & p W P _ <J N“*
O* ^	<-••
O
Sgr|
«—• 7: <—. (£ (9 O C
*-i &
S? ag,-
O.P-0 5 p
0 n 5^
5-a » 5
«s-s 2.$'
■3,ft-
p' C/5^
5“. 3
■ S<&S.
^ s -
“ s-
P 3 S p
O a>
o £■»■
is 1 s
£*oI . e-fS ff
O's
p
§. g
3 O -p ?*r p
3* :
«<*rj
r®
z
O __ 7T p
p B4
t
•s
Ž o
J
%
|i.§.
o §■!
? ? g
?'n O*
g>
d c
*šfi
!«»*■
s-l S' =
?? o n<
O N ^
8^0 3P' 3
c: 3« 3
E.B w g'
o # » 0
rc> i—,
3’ S 2
g tt 0 P
II ll.
® ti S t« P- ? o •?
'"//J*