Vprašanja in odgovori. Peto vprašanje. Kakšne uradne dopise naj šolski voditelj daje na znanje svojemu podredjenemu učiteljskemu osobju; kako naj to stori, in naposled, kakšno razmerje bodi glede na uradno dopisovanje med šolskim voditeljem in njegovim ufiteljskim osobjem? (A. L. v R.) Odgovor. Šolski voditelj na večrazre dnicah mora učiteljskemu osobju dati na znanje vse uradne dopise, samo tistih ne, ki se tičejo strogo voditeljeve osobe ali pa strogo upravnih stvarij, združenih z voditeljstvom, za katero je jedino nadučitelj odgovoren. Stori pa to lehko ua dva načina. Uradne razpise (Erlasse), ukaze (Verordnungen) in dopise (Noten, Zuschriften), ki mu dohajajo od c. kr. okrajnega šolskega sveta ali naravnost od c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, od krajnega šolskega sveta, od raznih šolskih vodstev, da šolskcrau osobju ua znanje — ako niso posebno nujni — vsak mesec pri učiteljski konferenciji, katero mora na vsaki večrazrednici sklicati nadučitelj z ozirom na §§ 27.—40. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870. 1. Pri vsaki takšni konferenciji je pisati z ap i s n i k in v ta zapisnik se ob kratkem navedo z dotičnim datumom, z dotično številko in s kratko vsebino vsi od zadnje konferencije voditeljstvu dospeli uradni spisi, n. pr. Zapisnik pete redne mesečne konferencije na štirirazrednici v Ribnici dne 15. sušca 1890. Prfidaednik : I. I., nadučitelj Navzočni podpisani. I. Predsednik otvori sejo ter da konferenciji na znanje nastopne od zadnje konferencije dospelc uradne dopise: 1. Razpis slavnega c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kočevji z dne 1. sušca 1890., št. 513, s katerim je učitelju I. I. podeljena tretja službenostarostna doklada; 2. Dopis šolskega vodstva iz Velikih Lašč z dnd 13. sušca 1890. št. 52, s katerim se naznanja, da se je oudotni učenec Anton Zakrajščak dne 12. sušca t. 1. preselil v Ribnico. itd. Kadar pa nadučitelju doidejo uradni dopisi o nujnih stvareb, najbolje je, da neinudoma skliče kratko uradno konferencijo ter v nji učiteljskemu osobju naznani, kaj mu je došlo. To se ve, da je tudi o takšni konferenciji spisati kratek zapisnik. Ako se mu pa ne zdi umestno sklicati konferencijo, vzame naj voditelj dotični uradni dopis, vloži naj ga v prazno celo polo, pregane naj jo po dolgem, zapiše naj na levo sprednjo vnanjo stran kratko vsebino uradnega dopisa in naj to da nad circulandum" med svojimi učitelji, katerib vsak mora na vnanji strani pod vsebino s svojeročnim podpisom potrditi, da je na znanje vzel uradni dopis. C. kr. okrajni šolski svet n. pr. je ukazal, da se mora ljudska šola v Ribnici zaradi dobrcev (ošpic) zapreti od dne 15. sušca do 25. sušca t. 1. Ta ukaz vtakne nadučitelj v prazno polo ter zapiše ua lcvo vnanjo stran: Št. 76. Uka/. slavnega c. kr. okrajnrga šolskega sveta v Kočevji z dne 14. sušca t. I. št. 569, da je zaradi dobroev tukajšnjo šolo zapreti od dne 15. do dne 28. sušca t. 1. Videat: g. I. I., učitelj v I. razredu g. I. I., „ „ II. razredu g. I. I., „ „ III. razredu itd. da to vzarne na znanje ter zajedno o tem obvesti učence svojega razreda. Šolsko vodstvo v Ribnici 15. sušca 1890. I. I., voditelj Vsak učitelj se podpiše |iri svojem razredu, in zadnji med njimi vrne polo midučitelja, da jo shrani med uradnimi spisi. Na vprašanje, kakšno razmerje bodi glede na uradno dopisovanje nied šolskim voditeljem in njegovim učiti Ijskim osobjem, je Kžko točno odgovoriti, ker ni dosti jasno stavljeno in ne vemo, kaj ima g. vprašalec na inislib. Pravega uradnega dopisovanja med voditeljem in njegovim učiteljskim osobjcm ne more biti, ker vse službene stvari ined seboj lehko pri konferenciji ali pa ustno opravijo. Vender pa se khko pripeti v nekaterih konkretnih slučajih, da se mora voditelj pismeno in uradniiu p6tcm obrniti do kakega utitelja. Recimo, da ji- c. kr. okrajni šolski svet v Kočevji učitelju 1. 1. v Ribnici priznal drugo službenostarostuo duklado ter ta svoj sklep naznanil s primeruiui izplaeilnim ukazom šolskemu voditeljstvu v Ribnici, da obvesti omenjenega učitelja. Ker mora vsak uradni spis, katerega prcjme voditeljstvo, ali pa katerega odpošlje kam, v prvotni besedi ostati ohranjen v registraturi šolskega voditeljstva, mora šolski voditclj v omenjenem slučaji dospeli mu razpis ali izplačilni uakaz c. kr. okrajnega šolskega sveta prepisati, original shraniti v registraturi, na njega prepis in sicer na zadnjo stran čez polovico preganenega prepisa zapisati: Št. 77. nTo se gospodu I. I., učitelju v Ribnici, daje na znanje. Šolsko vodstvo v Ribnici dne 16. sušca 1890. I. I. voditelj.*' Ravno tako je ravnati v drugih jednakih slučajih, če je n. pr. kdo izmed učiteljskega osobja prejel kako nagrado, novčno podporo, če se mu je izrekla kaka zahvala itd. Doslej so navadno (vsaj po nckod) nadučitelji takšne uradne spiso kar nin originali" dajali dotičnikom , kar pa nikakor ni pravilno, kajti origiml mora ostati v registraluri. Slučajev, da bi sc učitelj pismeno obračal dn voditelj.i, ne moremo si misliti. Pač pa mora, podrcdjinn učiteljsko osobje k.ikeršne koii si bodi vloge na višja šolska oblastva odpošiljati s a m o potem šolskega voditeljstva. Ako tu pa tam kakšen učitelj preko glave svojega voditelja prosi driige službe ali dopusta, ali nagrade itd., ravna nepravilno in vse takšne prošnje bi morali c. kr. okrajni šolski sveti zavračati z n.ipotki, da jib je vlagati po predpisanem poti. Odgovor na četrto vprašanje (št. 5.) iz srednje Gorenjske. Da ne bode naš tovariš g. J. M. mislil, da smo pri tako gorki zimi, kakoržno iinamo po njegovem mnenji letos, (mi jo ne rnoremo gorko imenovati, ako je termometer še zači-tek sušca kazal — 19° C.) pnpolnoma zamrznili, nm hočcm za sedaj prav ob kratkem nekoliko sporočiti. Ustanovili sino dne 17. svečana nokrajno u.itcljsko društvo" s sedežem v Kranji. Oiueujeni dan namra"; se nas je zbralo mnog¦¦ tovarišc-v iz okolice v Kranji. Preglcdali smo pravila, kojc je spi.sal tovariš g. L. Jelenec, podpisali jih in še isti dau izročili slav. c. kr. okrajnemu glav.irstvu v iiotrjenje. — Njdlegovala nas je tudi hripa. Več šol je bilo vsled tcga zaprtih po več dnij. Tov ;riša M. Kustcr in M. D e b e 1 a k sta imela sprva tudi hripo, potcm vnetje prsne mrene in pljučuico, a sta veudor oba okrevala. V Preddvoru so pa r.usajali dobrci, nnd dva mescca ni bilo šolskega pouka. Za danes le toliko, a v kratkem hočem naše razmere bolj natanko opisati. A- L. Šesto vprašanje. Na mnogih šolah se nabaja sluč.ij, da šolo obiskujejo otroci, ki stanu.jejn zunaj šolskoga okoliša, ki torej spadajo k drugi šoli. Kako jc te otroke izkazati pri statističnem popisovanji? (I. Z. na V. P.) Odgovor. Ker ti otroci ne spadajo v šolski okoliš, n(i gre jih izkazovati v številu šolodolžnih otrok (vprašalna pola A, 24. vprašanje), izkaže jib tista šola, b katcri spadajo, pač pa se izkažejo v številu šolo obiskujočih otrok (vprašalna pola A, 27. vprašanje). Sedmo vprašanje. V prvi številki letošnjega letnika _Uč. Tov.-a" je bil objavljen poziv ,,Glasbene Matice" v Ljubljani do častitih kolegov v nabiranje narodnih pesmij , da jih bode to društvo izdalo. Ali je ta poziv imcl kaj uspeha? (Ud nGl. Mat.") Odgovor: Našcmu uredništvu sta doslej dva gospoda kolega doposlala zbirke med narodom nabranib pesmij, g. Feliks Malenšek iz Zgor- njega Tuhinja ing. Ivo Trošt z Razdrtega. Zbirki smo oddali odboru _G1. Mat.11 Ker je obrok za dopošiljatev določen do konra tega meseca, prifakujemo zbirk še od drugih gg. učiteljev. Kakor smo poizvedeli pri nGl. Mat.", do sedaj razun imenovanih gospodov še ni nihčo k.ij doposlal, pač pa je došlo nekaj vprašnnj, v kaki obliki naj se pesmi dopošiljajo. Glede tega vprašanja objavimo, da je bolje, ako so pesmi čveteroglesno postavljcne; ako pa dotični nabiralec ni vešč v harmoniziciji, zadostnje, če se dopošlje vsaj napev vsaki pesmi. — Kar so je do sedaj doposlalo, še ue zadostuje, da bi se mogel izdati posebni zvczek narftdnib pesmij. čas hiti; podvizajte se ton j gg. kolegi, ki se pečate z glasbo , da bomo nngli re<"i: Učitclji so to nabrali! Naši dopisi. Iz Gorice. (Občno zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj) je bilo tukaj dne 6. sušca. Navzočih je bilo 34 učiteljev z gospodom c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom Fr. Vodopivcem in 5 gč. učiteljic. Te številke kažejo dovolj, da je zanimanje za društvo splošno. Na dnevntm redu je bilo dvoje toček in posebni predlogi. 1. Pouk v petji na ljudski šoli — prcdava g. Volarič, poznat skladatelj. Spisa ju prebral le prvo polorico, namreč o petji na poslub; drugo polovico pripravi za pribodnjio, nanireč: petje po notab. 2. Opis obi-ine Opatjeselo — prebral gospod Medvešček — ter pokazal, kako bi opisal občino svojo vsak učitelj, da bi društ\o naše izdalo -Opis okraja goriškega" po vzgledu nekojih okrajev na Kranjskern. Med posebnimi predlogi omenjamo samo onega o zadevi stare nSofie" napadov na šolo in učiteljstvo. Sklenilo se je, naj odbor stori potrebuo, da se taki napadi ne bodo ponavljali. — 0 tem prihodnjič. (Tudi drugi dopis priobčimo v prihodnji številki. Ured) —e— Iz kočevskega okraja. (Šolstvo v našem okraji). Po zaduji šti-tvi je v kofevskem okrajnem glavarstvu: 20.703 Slovenri, 14.673 Nenu-ev, 12 Hivatov, 11 Lahov in 9 Čehov. — Kočevski sodni okraj (•'>.622 — 28' 15"/" Slovencev in 14.223 — 7!*7O"/o Nemcev) ima nastopue nemške učne zavode: državno nižjo gimnazijo, privatno lesno-obrtno žolo, deško štirirazrednico, dekliško dvorazredoico, otroški vrtec (vse v Kočevji), trirazrednico pri Stari Cerkvi, dvorazrednice v Koprivniku, Mozlji in Starem Logu, jednorazrednice v Borovci, Goteuici, Ruki, Ovčjaku, Polomu, Spodnjem Logu (šolsko poslopje je jeseni pogorelo), Svetleci Potoku, Štalcarjih in Vojniku ter 3 šole za silo. Slovenske so v tem okraji jednorazrednice v Banji Loki, pri Fari in v Osilnici. Vse tri prenapolnjene! Pri Fari je šolsko poslopje v takem slabem stanji, da se bo menda šola zakljnčila. Nemško-slovpnski sta jednorazrednici v Dragi in Nemški Loki. Nekaj Slovencev je všolanih v Sjioduji Log in Štalcarje V ribniškem sodnem okraji (12.146 = 97-19°/o Slovencev in 340 = 2*800/n Kemcev) je nemška jeduorazrednica v Grčaricah, slovenske so: deška štirirazrednica in dekliška dvorazrednica v Ribnici (z obligatno nemščino), trirazrednica v Sodražici, dvorazrednici v Dolenji Vasi in Loškom Potoku, jednornzrednici v Strugah in na Velikih Poljauah. V sodnem okraji velikolaškem (8.935 =¦¦-¦ 99.88°/o Slovencev iu 11 -¦= 0*12"/o Nemcev) sta trirazrednici v Velikih Laščah in Dobrepoljab in jeduorazrednici pri Svetem Gregnrji in m Robu. V tem najbolj slovenskem sodnem okraji na Kranjskem ni nobene nemške šole. Nemščina se poučuje neobligatno v Velikih Laščab iu Dobrepoljah. Največ šolo-obiskujočih otrok lma šola v Ribnici, najmanj v Ovčjaku. Na jediio učiteljsko moč pride največ učencev pri Fari. Poprečuo pride na slovenskib šolah na jeden razred po 137 učenfev, na nemških po 93. Slovenskih otrok je bilo preteklo leto brez pouka: v velikolaškem sodnem okraji 2421"/o (koliko je pa vpisanih med šolo obiskujoče učence , a vidijo malokaterikrat šolo n. p. v Dobrepoljab!) v kočevskem 21-91"/o in v ribniškem 19-86"/o. Temu sta krivi oddaljenost od šole in pomanjkanje sol. Neraških otrok je ostalo brez pouka 10,14"!». Zlasti zapuščeua je občina Lužarje v veliko-laškem okraji, kjer je žo več let šola ustauovljena — pa še vedno na papirji v aktih. Najboljše knjižnice imajo šole v Borovci, Strugah in Velikih Laščah. Najbolje je z učnimi sredstvi preskrben.i šola v Velikib Laščah, najslabcje pa pri Fari. Najboljša šolska poslopja so: v Borovci, Ribnici, Sodražici in Velikih Laščah, najslabeje pa pri Fari. V Kočevji je naložena glavnica, cd katere dobivajo tamošnji učitelji obresti v podporo, v Štalcarjih je ustanova za šolske potrebščine in v Banji Loki za uboge učence (glavnica 600 gld.) Na novo so prišli začetkom t. šol. leta v naš okraj: gospodičina Antonija Rott, gg. Peter Pogačnik in D. Vider. Prazne so sledeče službe: III. v Dobrepoljah, II. v Mozlji iu na jednorazreduicab v Dragi in Spodnjem Logu. V Dragi poutuje g. Jožef Čop iz Ribnice, a njega nadomestuje gospica P. Fleš. — Vse učiteljstvo našega mešanega ckraja je z velikim veseljem [ozdravilo imenovanje preblagorodnega g. c. kr. vladnega tajnika dr. Ludovika Thomanna pl. Moutahiiar okrajnim glavarjem. U-ospod okrajni glavar je v vsakem oziru nepristransk in pravičen ter zatorej pri Nemcih in Slovencih spoštovan in priljubljen Naj mi bo dovoljeno povidati, da se tudi mi učitelji veselimo dolenjske železnice ter jo željno pričakujemo. Zupanev Jvun Vel. Poljane. Z Dolenjskega. (Proste misli o sestavljanji komp etento vskih tabel). V 1. številki letošnjega ,,Učiteljskega Tovariša" smo čitali jako izboren in temeljit članek pod naslovom: ,,S katerimi prilogami je učiteljem na Kranjskem opremljati prošnje?" V nastopnih vrsticah pa hočemo obravnavati tudi jako važno vpranje: -Kako je sestavljati kompc tentuvske tabele, da bi ugajale svojemu namenu in pravičnim zahtevani učiteljstva ?" Tu sicer navajam le svoje subjektivno muenje, vender, veselilo me bode, ako bodo te vrstice pripomogle, da se slvar vsestransko pojasni ter končno dovede do jednakomernega postopanja v vseh šolskih okrajili na Kranjskem. Potem bi gotovo tudi utihnile marsikaki: pritožbe, da se je teruu ali onemu prosilcu godila krivica. Zginilo bi pa tudi sčasoma tisto hlapčevsko koledovanje in moledovanje med učiteljstvom za boljše službe, ki ni nikakor na čast našemu stanu, temveč le škoduje učiteljskemu ugledu pred svetom! Čuli smo že razne glasove. Nekateri gospodje tovariši zahtevajo, da bi se pri oddaji učiteljskih služeb le oziralo na službeua leta, drugi zopet poudarjajo na veljavo spričeval. Po mojem mnenji naj niti službena leta, niti spričevala ne odločujejo izključljivo. Spričevala imajo največjo veljavo pri dobivanji prve službe. Potem stopi na njih mesto službena kvalifikacij a. Upam, da sem pravo pogodil, ako trdim, da naj se pri oddaji učiteljskih služeb gleda v prvi vrsti na usposobljenost, potem na službena leta. Najpravičneje se mi zdi, ako sestavitelj (poročevalec) kompetentne tabele najprej razvrsti prosilce z najboljšimi kvalifikacijami po službenih letih, potem taisto one z dobrimi kvalifikacijami in nazadnje jednako one 8 slabejšimi. Pri jednaki usposobljenosti in jednakem številu službenih let, pa naj prrdnost odločnjejo spičevala. Pri kvalifikaciji je seveda potrebno, da se poročevalec ozira. v prvi vrsti na učiteljevo delovanje pri poukii v šoli. Pri šolskem voditelji je pa tudi merodajno, da se v poštev jemlje njegovo uradno poslovanje, delovanje v šolskem vrtu in pri kiajni m šolskcm svetu za povzdigo lastne šole. Veliko namreč lahko previdni nadučitelj s svojim premišljenim postopanjem pripomore, da sta krajni šoiski svet in občina nakloujena šoli ter jo preskrbujeta s potrebnim orodjem in u_ili! Dobra beseda o pravem času pripomore pogostoma k dobremu uspehu. To naj velja tudi o gorenjem pretresovanji! Tovariš. Iz Dolenjega Logatca. (Prvi dve uri v šolaki delarni Dolen.j e-Logaški). Ko sem bil dne 23. vel. srpana 1889. 1. prišel z Dunaja iz tečaja, kalerega je priredilo z dovoljenjem visokega c. kr. ministerstva za uk in bogofastje društvo nVercin zur Griindung und Erbaltung unentgeltlicher Knabeubeschiiftigungsaiistalten in Wien" v izučenje učiteljev deških ročnih del, napravil je krajni šolski svet dulenje-logaški prošnjo slavni kranjski hraniluici v Ljubljani za podporo. To prošnjo je na toplo priporočilo gospoda dr. Mihaela Gstettenhoferja, c. kr. okrajnega glavarja logaškega, vodslvo hranilnice nslišalo in darovalo v napravo šolske delarne vsoto 400 gld. Kakupil sem s tem denarjem vse potrebno orodje, opravo in drugo tvarino. Oblite, dleta, svedre, spojke in drugo orodje sem dobil pri g. A. Druškoviči v Ljubljani, rezbarska dleta pri J. G. Petzolt & Sohn, ,,zu den 2 Rittern" Wien VII. Burggasse 54, stmžišča, niize, omaro in drugo opravo napravili so mi pa domači mizarji. Pred otvorenjem sem si ogledal še šolo za lesne izdelke v Kočevji ter dobil marsikak uk in nasvet od ondotnih , zelo prijaznib in postrežljivih gg. učiteljev. Po prejeti podpori sera oznanil in razjasnil v šoli to novo delo in naročil dečkom 3. razreda 2. oddelka in dečkora ponavlialne šole, naj povedo o tem uku doma in vprašajo roditelje radi obiska. Precej drug dan se je oglasilo 16 dečkov. To število se mi je zdelo preveliko in vzprejel sem le 10 večjih dečkov, tolažeč ostalih 6, da morejo v prihodejern letu doiti v (a tcčaj. Povpraševauja ni bilo potera konca kdaj se prične že šola, in komaj so čakali dečki onega dne, ko sem jim bil rekel doiti zvečer v šolsko delarno t. j. v ono sobo, katero mi je krajni solski svet za to prepustil in v katero sem spravil vse nakupljeno blago. Dne 20. listopada 1889. 1. ob 5. uri zvečer so se zbrali nekateri udje krajnega šolskega sveta, jaz in onih 10 dečkov v delarni. Kot vodja tega tečaja sem razložil v kratkih besedah mladini pomen in namen te šole vzpodbujajoč jo k vztrajnosti in pridnosti. Saj je znano, da delo ne sramoti člo- veka in kar se človek v mladosti izuči, to ga večkrat na starost oskrbi. Z veselimi obrazi so poslušali otroci in potem obljubili marljivo obiskovati ta pouk. Kako pa so se jim lica od veselja smehIjala , ko sem jim potem začel razkazovati in razkladati razno opravo: ,,To so 4 stružišfa, pri katerih bodete delali razna mizarska dela, kakor oblali, žagali itd., onkaj je dolga miza, pri kateri se bodete učili rezbarstva. V veliki omari vidite spravljeno raznovrstno orodje, kakor razna dleta, obliče, spojke, svedre, pile, klešče, kladiva, mere itd.:l Da pa se otroci priuče slovenskih imen raznih orodij, napisal sera pod vsako orodje ime, katero ima g. J. Bezlaj v spisu ,,Šolska delarna" v Ped. letniku 1889. Pokazal sem dalje otrokom, tudi ona dlcta, katera so določena za vsacega posebej. Razloživši jim še razne na steni viseče žage — zlasti pa razstavljena dela, po katerih se bodo učili, pričeli smo delati. Prvo delo je bilo žaganje. Vzel sem malo žago gladnico — Schichtsage — popisal in raz- kazal taisto v vsih njenih delih otrokom, kdaj in kako se rabi ter potem ta uk tudi dejansko kazal s tem , da sem odžagal deščico od 2 cm debele žagance (diljej. Na deski — 50 cm dolgi in 2 cm debeli, napravil sem po dolgem po 2 cm narazen stoječe črte in otroci so začeli drug za drugim po teh črtah žagati in si napravljati po 50 cm dolge, 2 cm debele in 2 cm široke paličice, katerih daljno obdelovanje in uporabo pa se je moralo odložiti na drugi dan — kajti prvi dve uri v šolski delarni sta minuli. V. liibnihar — Dol. Lognfer. Iz Šent-Jerneja. (Vrtno orodj e). V prvi letošnji številki »Učiteljskega Tovaiiša" nam šolsko vodstvo na Igu za naročilo vrtnega orodja priporoča tamošnjega nožarja. Na naši šoli iuiamo sictT ranogo vi tnega orodja, pa na to priporočilo sem si ga še na Igu nekoliko nnročil in reči moram, da je iz prav dobre tvarine in solidno izdelano, tako da tega nožarja nionm vsakemu prav toplo priporočati. J. Saje — Šent-Jernrj.