Rusko-japonska vojska. Vzroki poraza na morju! Po ti za Ruae tako aesrečai bitki se aavajajo različai vzroki, zakaj je bilo ruako brodovje poražeao. Eai pravijo, da je Togo ruako brodovje popolaoma preaeaetil, ker aiao pričakovali, da bo vao japoasko brodovje aa eaem meata zbraao. Drugi pripisajejo zmago Japoacev ajihovim nmogoštcvilaim torpedovkam. Japoaci so imeli aamreč okoli sto torpedovk, Rusi pa samo oaem. Najhujše izgube je rea imelo raako brodovje pri torpedaib aapadih prvo aoč bitke. Ta vzrok ai brez podlage. Tretji vzrok pa je bil baje ta. Kakor amo poročali, je dalj ča8a bivalo ruako brodovje bliza obali fraBCOske aaaelbiae v Aziji. Tam je dobivalo od Fraacozov premog ia živež. Ko so pa začeli Japoaci ia a;ih zavezaiki Aagleži žugati Fraacoski, ia ji očitati, da s teia prelamlja medaarodao pravo, ao ae Fraacozi tega astraaili ia aiao hoteli več dajati brodovja kot je potrebovalo. Tudi so jim prepovedali daljao bivaaje v ajihovih vodah. Vsled tega je bil Roždeatveaaki priailjeB, valed pomaajkaaja premoga vzeti aajkrajšo pot proti Vladivoatoku prej kakor je Bameroval predao je Biogel popolaoma popraviti svoje aedoatatke. Glavai vzrok pa je bil baje ta, da je zaiaajkalo Ruaom streljiva. Dočim so Japoaci imeli bliza svoje opiraliače, od koder ao dobivali streljiva, Rasi svojega porabljenega streljira niso mogli aadomestiti. Bitka je trajala dva dni ia dve Boči ia v tem časa so raske ladje porabile skoro vse evoje atreljivo. Japonske izgube. Po poročilih čaataikov torpedovk Bodri ia Brestjasfli ter oklopaice Oelablja so izgabili Japoaci dve oklopaici, eao oklopao križarko ia tri druge križarje. Koliko je bilo pri poaočaih Bapadih zadetih torpedovk, tega seveda Ruai v temi bibo zapazili. Pač pa se da sklepati, da ao bile BJibove izgabe aa torpedovkab velike, (čeravao pripozaavajo, da ao izgabili aamo tri), ker je bil tbrpedai aapad prvo aoč dvakrat odbit. Da bi ae bile samo tri torpedovke potopile, je zelo dvomljivo! Ali se bo sklenil mir? Valed tega za Ruae Besrečaega dogodka aa morju svetujejo vai Rusom aaaprotai liati, posebno angleski ia ameriaki, aaj se sedaj sklene mir. Predsedaik Zjediajeaih držav je žc vprašal rusko ia japoasko vlado, če bi se ne lioteli pogajati, za mir. Od obeh je dobil povoljen odgovor, zato hoče sedaj predlagati, kje se saidejo odposlaaiki obeb držav ia boče oa aaru voditi pogajaBJe. K tem mirovaim pogajaajem piae tržaaki daevaik nEdiaost": Kar se je dogodilo po vsakem večem dogodku aa bojišča v vsej tej vojai, isti prizor vidimo tudi sedaj. Iz Amerike iB Aaglije lete v Evropo vesti o predatoječih aiirovaih pogajanjih ia bližjem sklepu miru. Doslej srao bili mi doaledai v tem, da aismo verovali tcm vestem iz jako dobro utemeljeaih razlogov. Sicer pa priča za malo verjetaost teh vesti že okolaost, da sta ravao Rusiji sovražaa Aaglija iu Amerika, ki imata vsikdar glavao alogo aa širjeaju tacib vesti . . . Aaglija je bila, ki je povzročila ia aprizorila to vojao. Če se torej sedaj iata Aaglija trudi za aklep miru, amemo biti averjeai, da je prav gotovo o tem ae vodi skrb za ruske koate. Aaglija ve dobro, kako atvari atoje. Oaa ve, da ae vzlic temu, da je Rusija aa morju za dalje čaaa premagaaa ia vzlic vaem doaedaajim japonskim vapehom aa kopaem — ta velikaaski boj mora zavraiti 8 koačaim porazom japoasko armado, ako se bo ta vojaa vodila vstrajao in žilavo. Na aobea aačia ae obstoji Bikak razlog, ki bi Rusijo ailil v sklep mira. Vse ae auče sedaj okolu voJBe aa kopaem. Ta pa je položaj tak, da niti združeae Japoaaka, Aaglija ia Amerika ae morejo zlomiti ruske vojae aile, to pa zato ae, ker Be morejo aikdar zadeti srca Rusije! Le pomialirao, da ta posledflja šteje v Evropi railijoBe izvežbaaih vojakov. Le mirovao ataaje izaaša jedea iuilijoa! Iatotako so viri živeža ia razaih pripomočkov v aeizmerai Rusiji — aeizmerai, aeizcrpai! Napoleoa, ki je bil aajvečji vojskovodja vaeh Čaaov, je ael v Ruaijo aa čelu armade, ki je boljše ai videl svet. Ia vzlic temu, da je imel preboditi daljavo, ki je iznaaala le l/10 one poti, ki bi jo morali prehoditi Raaije vztočao azijski sovrašaiki ob večnih trdovrataih bojih, — vzlic temu je Napoleoa zmagoval tako dolgo, da se je koaČBO dozmagal v svojo pogubo! Kako bi se še le godilo tisti Japoaaki, ki ima ae jako mlado vojbo, a še ta je sedaj blizu izcrpljeaja!! Nič ae sili torej Ru8ije v aklep miru. Če pa veadar pride do tega — česar pa za sedaj nikakor ne verujemo —, bo to usodna pogreška diplomatov. Slep miru bi dal Japonski le odduška ia prilike, da dozori vojaako ia političao ter podredi Bvojemu vodatvu vso rumeno pleme, — 500 milijoaov ljudij — ia v nekoliko letih bi iruela Evropa — ia ae le Rusija — prestati aaval in pritisk, kakoršnega ne pozna zgodoviaa. In tu vidimo torej, kolike aevarnosti hoče izzivati Anglija za vso Evropo (v prvi vrsti pa za obsovražeao Rnaijo), s svojim pritiškanjem za aklep mira. Zato ne rnoremo verjeti, da bi bila rnska diplomacija tako kratkovidaa, da bi ob takem stanju atvari botela aklepati mir. To bi bila neverjetna politika. Sklep miru bi bil od strani Rusije usodna pogreška. Ruaija ae sme ravao sedaj pnd aobenim pogojem mirovati — tudi za kratek čas ne —, ne ame dovoliti Japonaki odduaka! Oaa mora marveč ravno sedaj odločno izkoriaeati čas. Rusija mora aeprestaao, brez prenebljaja, razvijati avojo velikan8ko silo in jo metati sproti proti še le astrarjajoči 8e sili sovražnika. Najizdatneje sredstvo je aepreataao vojevaaje v velikem ia malem zlogu. Povdarjamo poaebao, da v tej vojai ae igrajo izgube aa zemlji nikake uloge. Potreba je le, da se aa ruski straai vodijo bitke tako, kakor se je zgodilo pri Liaojaau, kjer je sovražaik vzlic svoji zmagi imel veče izgube aego aamialjeai premagaaec. Ob nadaljevaaju vojevanja v tem smialu morajo Japoncem viri usahaiti poprej, aego pridejo do take zmage, ki bi res porušila Ruaijo in jo potianila ob tla. Tudi ob enakih izgubah na obeh atraaeh mora Japoncem poprej zmaajkati ait. Ako bi smeli mi dajati Rusiji aasvete, bi je>j aedaj, po bitki v Korejski cesti, svetovali, aaj ae za sedaj ae briga za svojo morsko silo, a mesto tega tega naj: 1.) takoj začae z gradnjo druzega tira aa aibiraki želežaici, pa naj traja to tudi 3 leta; 2.) aaj spravi aa bojišče maogoatevilno koajeaico za nadvladovanje proatora ia za aadaljevaaje vojae v velikem zlogu; 3.) aaj v Vladivoatoku uvažujejo izkušnje Port Arturja in aaj atore kolikor le možao, da bo ta trdajava aaae potegnila ae veče sile sovražaika, nego jih je Port Artur. Izlasti je v bogati meri preakrbeti v Vladivostoka za živila ia atreljivo. To bi bila sredstva, s katerimi more Rusija še aajhitreje doseči gornji koačai cilj: izcrpljenje japoaske vojae sile. Zadaja poročila, ki krožijo v liatih odločno zatrjujejo, da so se predaedaiku ameriakih Zjedinjenih držav posrečile priprave za mir med Rusi ia Japoaci. Dogovore radi pričetka je že koačal. Rusi, kakor tudi Japoaci so že meada siti vojake. Dmgi pa mislijo, da za temi mirovaimi razpravarai tiče Angleži, ki vidijo v aadaljevanju popoln poraz Japoncev ia z Japoaci vred avojega denarja, katerega so jako maogo poaodili Japoacem. Tudi ae baje Aagleži boje, da bi s to voJ8ko Rusi pridobili tudi v trgovskem oziru premoč aad Angleži in bi te popolaoma spodrinili. Mogoče, da so to pravi vzroki, sicer bi Rusoni toli aeprijazni Američaai in Angleži ne ailili toliko z mirom.