LJUDSKA TEHNIKA
Odlikovana Bežigrajčanka
Ob konou leta 1971 je slavila LJUDSKA TEHNIKA JUGOSLA-VUE 25. obletnico delovanja. Stovoostne proslave v Beogradu se j# 17. doo. 1971 udeležilo preko 409 alctivisbov in ftlanov iz vse Uan. Tedad je Svet Ljudske tebnike Jugoelavioe podelii najbolj aaaLužndm, dolgoletiiim aktiviitom in Alanom 173 zlatlh, 179 srebr-ntfh 1n 3TS bronastiih plaket Bori-m Kidriča. Mhogi nagrojonci so praijell ta svoja odlidja v Beo gndu, doMm so Jlh ostald na pro iavah Sretov Ljudske tohnike re-pubUk in avtonomnih pakrajin. Ob taj priUlci so prejeli tudi mno-gs priznanua aa delo t okviru rjudske tohnike.
Msd odlikovanat je bUa tudi na-
§a občanka prof. inž. Jakica Acce-t*o, kl ]e načelnlk oddelka za teh-miko lzobraževanje na Pedago&lo akademiji v Ijjubljani. Njeno iz-redno plodno in doJgoletno delo se odraža v širjanju tehniške kul-tnre na vseh stapnjah šolstva pri nas.
Ko vstopa LJUDSKA TEHNIKA JUGOSIAVIJE v drugo četrtletje svojega delovanja, sodi med naj-bolj masovne organizacije, saj šte-Je že danes preko 1,200.000 čla-nov, M so htorati tudi aktivisti na vseh podrofijih devetnajstih de-javnosti LJUDSKE TEHNIKE. Dokazilo načrmega širjenja tehni-9ke kulture pa »o Stevilni stxo-kovni semtoarji ta tečaji, katere je do danes komčalo že preko 3,150.000 oseb ter si s tem prtdo-bilo viSjo kvalifikaoijo na delov-nem mestu all pa možnoet nadalj-njega lzobraževanja na vseh stop-njah našega Solstva. Od prviii ko-rakov leta 1948 do danes je pre-Sla LJUDSKA TEHNIKA dolgo pot, Vse od prvih povojnlh let, ko je bila naša dooiovina še v izgradnjl t«r obnovi mest in va-si. še posebno tedaj so bdli na-red akthristi ln članil, ki so ne-9ebi6no prenašali prvine tehniSke kuRure v najbolj oddaljene pre-dele ter bila pcripravljeind sodelo-va*i v vsafci delovni akoijl In še posebno v »mesecu tehnlke na vasi«.                                   B. N.