lledaeeMn J Admlnistracidn &AMON USTA 5158 T. K 50 - 5502 Bs. Aires * NAROčNINA: Za eno leto $ 8.-Za pol leta * * 5— Za inozemstvo t Dolarja **i okrnili vaše nacionalne pravice! Kakšna sredt-stva so zato uporabljali! Takoj smo videli, da pri naših bivših zaveznikih dviga glavo črna reakcija monopolističnih tru-stov in koncernov, ki se je polastila prav vseh tistih gesel in sredstev reakcionarne borbe, katerih sta se posluževala Hitler in Mussolini. Ti krogi so prevladali tudi v njihovi diplomaciji. V svojem pohlepu za svetovnim gospodarstvom niso izbirali sredstev. Kakor po drugih deželah, ki so padle pod njihovo okupacijo, tako so tudi na naših slovenskih tleh dajali zatočišče vsakršnim ostankom fašističnih trum, ld so ostali nekaznovani za svoja grozodejstva; podpirali in vzpodbujali so jih k novi zločinski borbi proti demokratičnim stremljenjem ljudstva in sami neposredno sodelovali v zatiranju, ljudstva, v zatiranju vašega osvobodilnega gibanja. O-kupatorski oblastniki so sami na vse mogoče načine poizkušali in v ta namen angažirali tudi vojne zločince, poizukšali zlomiti vašo odporno silo, vas prisiliti da klo-j nete, da bi na ta način tudi za 'zeleno mizo dosegli uspeh. S svojo borbo tega niste dopustili; v vaši veličastni borbi je Imela naša delegacija na Pariški konferenci krepko oporo. Vaša borba je predvsem važna za vas same, za vse naro: Jugoslavije, |>a tudi za vsa demokratska gibanja po vseli deželah, kjer ljudstvo še ni svobodno, zakaj vaša borba jim je vzgled, kako se je treba boriti, kako je treba prekriževati naklepe imperialistov, kako si je treba zagotoviti nacionalne svoboščine, kako je treba zagotoviti ljudsko svobodo, kako zagotoviti ljudsko oblast, kako doseči zlom imperializma na svojih tleh. Kakor smo danes vsi srečni, ker ste osvobojeni, ker je svobodno divno primorsko ljudstvo, vendar v tem slavnostnem trenutku in tudi v bodoče ne smemo pozabiti na naše še neosvolx>jene brate, na vse strahote, po:1 katerimi trpe onstran krivične, onstran famozne francoske črte. Cim je stopila mirovna pogodba v veljavo, so se pričeli množiti zločini nad našim neosvobo jeni m ljudstvom, se kršijo pravice nacionalnih manjšin, ki so zagotov-je neposredno odgovoren tisti, na čigar tleli se ti zločini vrše, in tisti, ki so poklicani da skrbe za varnost manjšin, pa dc- Ije v mirovni pogodbi. Za vse te kršitve jansko te zločine tolerirajo, podpirajo i" celo sami izvajajo. Tudi na naših, danes osvobojenih tleh, so včerašnji okupatorji do zadnega trenutka, vse do svojega umika skušali ovirati in zavlačevati vašo osvoboditev in izvajati teror nad vami. že preden je mirovna pogodba postala veljavna so spustili na 0zej4.1l.ie italijansko vojsko in karabinerje, dopustili koncentracijo fašističnih tolp na ozemlju. Tolpe so pod njihovim pokroviteljstvom začele divjati nad našim ljudstvom, med tem ko so na ozemlju, ki je pripadalo nam, do zadnje- J ga trenutka ovirali dostop varnostnim organom in našim vojnim edinicam. Pod zaščito bajonetov tujih imperialističnih okupacijskih čet, strahopetne in pobalinske fašistične tolpe besnijo nad našim ljudstvom in od vsega začetka in na vseh P<>* priščih kršijo, bistvene klavzule mirovne pogodbe, ki govore o zaščiti narodnostnih manjšin, želeč utrditi mir, otopiti grozečo ost nove vojne, razkrinkati provokatorje nove vojne, smo pristali in podpisali mirovno pogodbo. Vso moralno pravico i"ltt" mo, da se na vseh popriščih borimo ** spoštovanje mirovne pogodbe. Ker vemo za včerajšnji in današnji teror, ker lahko pričakujemo, da se bo nasilje nad našim ljudstvom onstran “francoske črte” nadaljevalo, bomo nadaljevali svojo borbo * vsemi razpoložljivimi silami, ki ustrezajo našemu miroljubnemu namenu; dali bonio moralno podporo našemu še neosvoboje-nemu ljudstvu, da bo vztrajalo v svoji borbi, nadaljevali bomo borbo za njihovo končno osvoboditev. že od prvega dne je ogromna razliko med dogajanjem na tej in na oni strani nove meje, ki bo prišla v zgodovino z žalostno slavo tako zvane francoske linije-Na oni strani šovinistično besnenje strahopetnih fašističnih banditov, tam brezposelnost, draginja, nezaslišano izkoriščanja* tam toleranca, ki jo izvajajo nasproti ta-šistom tisti, ki so najodgovornejši za spoštovanje mirovne pogodbe, na tej stran pa rajanje ljudstva v svobodi, pripravlja nje planrfv za odpravo posledic fašističnega divjanja, za obnovo naših porušenih vasi in naselij. Od prvega dne dalje *-* ^ 1110 plane, kje naj gre glavna arterija nove Gorice, kje bomo gradili ceste in žele* nice, kje naj stoji ta ali ona tovarna, kj naj stoji ta ali oni objekt, kaj je treh® ukreniti za-dvig ustvarjalnega in delovnega elana našega osvobojenega ljudst'®’ 29. NOVEMBRA 1843. JE BILA POLOŽENA PODLAGA DEMOKRATIČNEGA USTROJA F. L. R. JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Od zasedanja v Bihaču do drugega zasedanja A.V.N.O.J.-a v Jajcu, je poteklo ravno eno lato. V tem letu so se odigrale velike izpremembe, ki so oile odločilne za ves bodoči razvoj osvobodilnega boja. Bilo je leto preizkušenj iH bojev, bovražnik hoteč zavarovati si zaledje je sprožil ave veliKi oienzivi proti osvobojenemu ozemlju. Treba je bilo preliti zopet potoke narodne ki vi in žrtvovati tisoče in tisoče najboljših sinov, ne samo za ohraniti kar je Dno osvobojenega, temveč tudi, aa se je svetovna javnost prepričala, da je Kri prelita na jugoslovanskih tleh, kri naroda, ne pa onih sramotnih izdajalcev, ..1 so živeli v izobilju v londonskih plačah. Vse to je bilo treba, da so se odpadni zavezniki prepričali, da Mihajlovič ne vodi borbe proti okupatorja, tsmveč, da je v zvezi žnjim delal vse mogoče, da bi uničil vse osvobodimo ^loanje, da je zamejna vlada v Londonu podpirala izdajalsko delo Mihajio-viča m skozi dve leti potvarjala resnično stanje v notranjosti Jugoslavie. Četrtemu razdobju osvobodilne borbe je sledil 29. NOVEMBER 1943. L3rugo zasedanje A.V.N.O.J.-a v Jajcu. Na tem- zborovanju kateremu so /lsostvovaii zastopniki vseh narodov Jugoslavije, je bila razveljavljena za-^ojna vlada v Londonu ter proglašen A.V.N.O.J. kot najvišje zakonodajno n izvršno telo narodov Jugoslavije. Tu so bili prvič predlagani in sprejeti .«jdiogi o federativni strukturi bodoče Jugoslavije in enakopravnosti vseh narodov, kakor nam govore sledeči odloki sprejeti na tem zgodovinskem zasedanju: 1) Narodi Jugoslavije nikdar niso priznali in ne priznajo razkosanja Jugoslavije s strani fašističnih imperialistov in so v skupni oboroženi borbi po a zali svojo odločno voljo, da ostanejo zedinjeni v Jugoslaviji. 2) Da bi se izvedel princip suverenosti narodov Jugoslavije, predstavlja resnično domovino vseh svojih narodov in da nikdar vec ne bi postala P°Prft bce katerikoli hegemonistične klike, se Jugoslavija gradi in se do gradila, n lederativnem principu, ki po zagotovil enakopravnost Srpov, Hrvatov, S vencev, Maceaoncev, Črnogorcev, oziroma njihovim narodom. 3) V skladu s tako federativno zgradbo Jugoslavije, ki temelji na P° polnm aemokraticnin pravicah, je dejstvo, da. že sedaj za časa narouno osvo oodilne vojne predstavljajo Narodno osvobodilni odbori in Pokrajinski pro 1 fašistični sveti narodne osvoboditve, temeljne organe narodne oblasti P , posameznih narodih Jugoslavije in da je Protifašistični svet narodne osvooi ditve Jugoslavije vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo narod Jugoslavije in vrhovni predstavnik suverenosti in države Jugoslavije K ceiote. , ...*(* Odloki sprejeti na drugem zasedanju A.V.N.O.J.-a v Jajcu, ka,terega mesec slavimo četrto obletnico, so bile posledice neporušene vere trpec®°^ ljudstva v končno zmago. Vsi ti odloki predstavljajo po eni strani teme J ooračun z vsem izdajskim in z vsem lažnim iz težke narodne preteklosti) ”■ drugi strani pa visoko zavest pravih ljudskih predstavnikov; Str. 3 mmmmm (1ft l»i se čim hitreje vključilo v tisto veliko intenzivno delavnico, ki se ji pravi •>ova Jugoslavija, (la bi .se vključilo v Plana. ’az resnične ljudske demokracije, zaradi katerih bodo v te organe prišli zares "a.iboljši izim 5d vas, ki bodo imeli pri de- lu zaupanje in podporo vsega ljudstva. V Neposredni bodočnosti mora ljudstvo iz °*endja, ki se danes priključuje svoji ina-T.judski republiki Sloveniji, Titovi ' "goslavlji, dobiti svoje predstavnike v ‘Judski skupščini LRS, dobiti svoje pred-N*avii|ke x Skupščini Federativne ljudske '^Publike Jugoslavije. ®a bi čim prej odstranili razlike in dali ‘Znanji; vaši borbi naj na bodočem kon-fcfei ■0-o■ ti-»ri ■ io- oV ;ot ta «• P° su Ljudske fronte Jugoslavije v Beo-Nu novoosvobojene kraje zastopajo ^finejše delegacije organizacije, Osvobo-Ue fronte. Kakor hočemo čim hitreje 'Hi pisati vse negativne razlike iz pretepsti, tako pa nam bodo naprej za vzor '*e pozitivne posebnosti primorskega Ijud-kako se je treba boriti, kako je tre- 4 hiti vztrajen v borbi; vse to bo vzor *ll drugim narodom, ki še ječe pod jar-0I»> imperializma. Te vrline so prav po-bl»o dragocena dota, ki jo prinašate s v °j in ki bo še bolj okrepila našo, Tito-Jugoslavijo, prihajate k nam kot pre-h J®ni borci proti fašizmu. Od danes na-v veljajo na osvobojenem ozemlju usta-, In vsi zakoni F MIJ. Pri vseli narodih ^Roslavije boste našli vsestransko podpo-pomoč, skupaj z njimi boste Stmagali ^žki borbi naše gospodarske obnove. Mogočna manifestacija primorskega ljudstva v Št. Petru pri Gorici S° se,,a' °(li)a,lle oivre, ki so doslej *ale razvoj gospodarstva v tako zvani °ni iv, težkoče monetarnega in uravne- Državni grb Narodne Republike Slovenije je polje okroženo s žitnim klasjem. Klasje je od spodaj povezano s trakom in ople-teno v. lipovimi listi. V vrhu klasja je peterokraka zvezda. Na spodnjem delu polja so tri valovite črte, ki predstavljajo morje. Nad tem se dvigajo tri vrhi, izmed katerih je srednji najvišji in ob straneh enaka, ki predstavljajo Triglav. ga značaja (lira “IV’ in Vojna uprava), zato odslej ne bo več težkoč v pogledu hitrega zlitja in naglega napredka. Moram pa poudariti še eno: kakor ste bili doslej budni in čuječni nasproti raznim oblikam sovražneg rovarjenja med vami, tako bodite čuječni tudi v naprej, I ko boste pod novimi pogoji imeli oprav- j ka z novimi oblikami sovražnega rovarje- i nja; razkrinkujte sovražnika, ki je ostal ali ga bodo skušali inflltrirati z one strani, razkrinkujte neusmiljeno ljudi, ki bodo kakor koli skušali motiti vaš gospodarski polet in nadaljnji razvoj. Zaradi preizkušenj, ki jih imate za seboj, popolnoma upravičeno lahko pričakujemo, da boste znali čuvati in braniti naše meje, kakor je treba, da boste častni čuvarji naših za-padnili meja proti vsem razkrajajočim vplivom kapitalističnega okolja. Naša smer, naš namen, naša bodočnost, jeklena pest naše armade, naši zanesljivi zavezniki, zlasti Sovjetska zeza, so nam porok, da bomo s primerno čuječnostjo, ob čvrsti enotnosti našega ljudstva, lahko nemoteno gradili svoj dom, dom sreče in blagostanja, ki nam ju prinese bodočnost, že v prihodnjih tednih boste imeli priliko čutiti prve blagodejne učinke ogromnih sprememb v našem odslej in na veke skupnem domu. Kmalu bo mogoče videti prve uspehe teh sprememb, tega ustvarjalnega poleta, te graditve, tega napredka. Kmalu boste čutili, kako nova ljudska oblast sprošča delovni polet ljudskih množic, terjajoč po eni strani obveznosti, po drugi strani pa hkrati zagotavljajoč vse pravice v materialnem in duhovnem življenju. V vas gledamo krepke in čvrste državljane, prepojene z globokim patriotizmom, ki bo kos vsem poizkušnjam bednega in jalovega sovražnega rovarjenja. Veliko dela je pred nami, veliko je porušenega v teh predelih Primorske; vlada LRS in zvezna vlada pripravljata velike planske naloge, razširjenje investicij, vašo vsestransko vključitev v našo petletko, v veliko socialistično graditev. In kaj je ra-dostnejše kakor delati in ustvarjati za svoje lostno, za skupno blagostanje. To je za nas smisel življenja, to je gibalo naše družbe; ustvarjati čim hitreje pogoje, razviti naše kolektivne sile, naše produktivne sile za čim lepše žilvjenje, za dvig naše materialne in kulturne ravni. S to lepo perspektivo vas, Primorce, pozdravljam v osvobojeni domovini. Naj živi strnjena in enotna Ljudska republika Slovenija! Naj živi strnjena in etnotna Jugoslavija! Naj živita bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov! Naj živi naš veliki voditelj maršal Tito! Naj živi osvobojena Primorska! Po vkorakanju JA - osvoboditeljice na ozemlje, ki je priključeno F.L.R.J. in s tein dokončno osvobojeno nacionalnega in socialnega zatiranja ter izkoriščanja, je bilo v Št. Petru pri Gorici veličastno politično zborovanje. Na okrašenem štadijonu je bilo že zgodaj dopoldne praznično razpoloženje. Tisoči ljudi iz vse bližnje in daljne okolice so prihiteli danes v Št. Peter peš, s kolesi, vozovi in kamioni. Vsi so se zbrali z godbo, zastavami in napisi pred cerkvijo, odkoder so v sprevodu med vzklikanjem in petjem z godbo na čelu prikorakali na štadijon in se po njem vzorno disciplinirano razmestili. Med neprestanim vzklikanjem Jugoslaviji, maršalu Titu, JA, svobodi, Sovjetski zvezi in Stalinu je tajnik OP odbora v Ajdovščini tov. Dujc otvoril politično zborovanje ter po pozdravu dal besedo predsedniku vlade L. P. Slovenije tov. Mihi Marinku. (Op. Ur : Na drugem mestu je priobčen govor v celoti). Govoril je tudi pisatelj Bevk, ki y> med drugim rekel: “Zgradili bomo n -vo Gorico, toda stari se kljub temu no bomo odrekli.” I Nastopili so še drugi govorniki in vse govore je množica večkrat prebujala z burnimm ploskanjem in vzki'-kanjem. Ob zaključku zborovanja sc tisočglava množica ni razšl^, temveč je z godbo na čelu krenila pod pisanimi nebom zastav na komaj dobrih 2lO metrov oddaljen blok ob začasni jugo slovansko-italijanski meji. Tu so s:' razvijale silne manifestacije. Onstn.n bloka razen kakih 10 karabinerjev i :t popolnoma praznih ulicah ni bilo nikogar. Slika kaže slavolok v St. Petru pri Gorici ob priliki priključitve Primorske k FLRJ.. V KOJSKEM .. Ob 10. dopoldne je bilo v Kojskem veliko manifestacijsko zborovanje. Govorili so podpredsednik vlade LRS dr. Marijan Brecelj, minister Lidija Šent-jurc, Metod Mikuž in generalmajor Avšič. Izmed 8000 Bricev,'ki so pripadli Jugoslaviji, jih je prišlo na zborovanje nad 3500. Prispeli so z zastavami in napisi ter z godbo na čelu. Ljudje so navdušeno vzklikali Jugoslaviji, maršalu Titu, podpredsedniku zvezne vlade Edvardu Kardelju in vladi LR Slovenije. Ljudstvo je čakalo štiri dni na prihod Jugoslovanske armade. Govorniki so na zborovanju govorili tudi o petletnem planu in naročali ljudstvu, naj varuje našo zemljo. Med drugim je bilo tudi omenjeno, da bodo še letos pričeli graditi cesto Solkan— Brda, prihodnje leto bodo elektrificirali Brda in zgradili tudi vodovod. V Brdih je namreč velika suša in morajo ljudje voziti vodo več kilometrov daleč. Jugoslovanska vojska je vkorakala v Kojsko v torek zjutraj. Ljudje so jo čakali z zastavami in napisi. Civilni policisti so tik pred svojim odhodom streljali na naše zastave. Ljudstvo je z velikanskim navdušenjem sprejelo oddelke naše vojske in jih obsipalo s cvetjem. * Velika zborovanja so bila tudi v Kobaridu, Anhovem, kjer je govoril predsednik vlade LRS Miha Marinko, v Komnu, v Idriji, kjer sta govorila ministra Janez Hribar in Ivan Regent in ki sta govorila tudi na zborovanju v Postojni in v Ilirski Bistrici. MANIFESTACIJE PO ISTRSKIH MESTIH Reka, 16. sept. — V vseh večjih mestih Istre so bila veličastna zborovanja, na katerih je ljudstvo Istre svečano proslavilo končno priključitev k materi domovini — Jugoslaviji. Zborovanja so bila v Pazinu, Labinu, Poreču in drugih mestih Istre. Na Reki je bilo veliko zborovanje meščanov Reke in Sušaka, Hrvatov in Italijanov. Na proslavi so govorili borci iz osvobodilne vojne, predstavniki ljudske oblasti Reke in Sušaka, kakor tudi član mestnega odbora SIAU-a — Alfredo Cuomo, ki se je v imenu vseh Italijanov Reke in Istre zahvalil za napore Jugoslavije, da je bila priključitev izvršena. S proslave so bili poslani pozdravni brzojavi mai-šalu Titu, podpredsedniku zvezne vlade Edvardu Kardelju, predsedniku prezidija Ljudske skupščine LR Hrvatske Vladimirju Nazor ju in mestnemu ljudskemu odboru Pu-lja. V brzojavki maršalu Titu se ljud stvo Reke in Sušaka zahvaljuje, ker je bila pod njegovim vodstvom uresničena davna težnja Istranov, da bo njihovo glavno mesto končno priključeno svoji domovini. LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA -• , ■k' JU IN V. M. MOLOTOVU Od leve proti desni: Dr. Boris Kraigher, politkomisar — Gen. Jaka Avšič, pomožni komandant — Gen. Fr. Rožman, komandant Aubelj Polk. Dušan Kveder _________ VELIKO ZBOROVANJE OB PRIKLJUČITVI V SEŽANI Sežana. — Potem, ko so vasi sežanskega okraja tako prisrčno spreie-le svojo vojsko, se je ljudstvo zbiralo po vaseh na zborovania. Ni se še poleglo veselje nad osvobojenjem, že so se prebivalci sežanskega okraja zbirali na majhnih okrašenih vaških trgih, da se pogovore o novih naloerah, ki jih čakajo sedaj v Jugoslaviji v petletnem planu. V prvih dopoldanski!) urah so že prihajali peš, na okrašenih kolesih in kamionih s pesmiio na ustih v Sežano. Sežana je bila okrašena kot še nikoli. Na stotine zastav ie bilo ra?o-bešenih raz hiš. Na velikem slavoloku je bila napisana ena sama beseda : TITO. Ljudstvo je neprestano vzklikalo svojemu voditelju, ki je s svojim umnim vodstvom omogočil pri-kliučitev. Vzkliki: In vendar fino pričakali! so bili predmet razgovorov ljudi, ki so čakali na slavnostno zborovanje. Ob 10 uri se je v sprevodu zgrnila na trg več tisoč glava množica. Šele po desetminutnem ploskanju in vzklikanju je lahko spregovoril okrajni tajnik tov. Petrin, ki je pozdravil ministra za notranje zadeve vlade LRS tov. Borisa Kraigherja, ministra za prosveto vlade LRS tov. Potrča, predstavnike JA in druge. Prvi je spregovoril minister za prosveto tov. Potrč, ki je v imenu vlade LRS pozdravil vse prisotno prebivalstvo. Povdaril je, kako velik dan, kako zgodovinskega pomena je pri-, ključitev Primorske k Jugoslaviji. Za tem je govoril član IOOF, minister vlade LRS tov. Roris Kraigher, ki je pozdravil vse ljudstvo v imenn CKKPŠ in IOOF. Minister tov. Kraigher je govoril o petletnem, planu za našo Primorje in dejal: Hočemo u-stvariti tako življenje, da bo naše prebivalstvo zadovoljno, da se bomo zavedali, da vse žrtve niso bile zastonj, da nas je naša borba privedla do resnične blaginje. To je bila vodilna misel, ki je spodbudila našega voditelja in borca nove Jugoslavije maršala Tita (dolgotrajno vzklikanje maršalu Titu) in je vodila tudi vodstvo Ljudske fronte Jugoslavije in voditelje KPJ ter velikeva borca za primorsko ljudstvo tovariša Edvarda Kardelja (burno pritrjevanje in vzklikanje). S to mislijo se je vodstvo Jugoslavije pripravljalo na naš današnji dan in vam lahko sporočim, da je pripravilo poseben petletni plan za novo priključeno ozemlje. Ta petletni plan za Primorje predvideva velike gradnje za izboljšanje gospodarskega stanja v teku petih let na novo priključenem ozemlju (vzkli-kanie: Petletni plan bomo izvedli in prekoračili!). Plan predvideva, da bopio z sr radi'J vse tisto, knr je bilo v teku borbe uničeno. Nadalje predvideva plan. da bomo zgradili prometne zveze, ki bodr' lahko nadomestile i^^mbo naših pro metnih zvez. Zgradili bomo nove c,e ste in železnice in obnovili ceste. V so sedai v slabem staniu, da bo naš/' Primorie lahko vzdrževalo stalne rvn ze z Jugoslavijo. Plan predvideva pogozdovanje nnšetra Krasa, dalie tv'' skrbo našega Krasa z vsemi potreb ni mi živlienjskimi sredstvi. Dalje nred videva elektrifikacijo Primorja. S ter-planom se je pripravila naša vlada narodi Jugoslaviie na dan priklbič’ tve Primorja. (Večminutno vzkliku nje in odobravanje ter klici: Preko ra čili bomo plan !) Poglejmo, kako so se priprnvliali nr današnji dan oni ,ki so «kupWi slo vensko zemljo onkrat meja. VTrst i^ Gorico niso prišli s ka kšnim gospod«’-sidrn planom, niso prišli zato. da bi i? vedli, kar so obljubljali. Prišli so zato da že s prvim dnelm pokažejo, kak-krivična je pogodba za naše ljudstvo. Že prvi dan so začeli s terorjem in pogromi. Že pred prihodom italiian-ske vojske v Gorico so prišli tudi fašistični skvadristi. da bi terorizirali naše prebivalstvo. Prišli so zato, da so že prvi dan pogazili vse tisto, kar je bilo sklenjeno v mirovni pogodbi. Taka je njihova obveznost, da bodo ščitili interese slovenskega prebivalstva v Gorici. Mi smo že prej vedeli, kako znajo držati besedo. Vedeli smo takrat, da se bomo morali še boriti in seda^ vidimo, da so na ozemlju onkraj mev» res nastopili črni dnevi. Naša doTž-nost je, da pomagamo ljudstvu onkrai meje, da odločno protestiramo prot’ provokacijami in proti hujskačem. Na ša dolžnost je, da se s tega mesta obvežemo, da bomo ljudstvo onkrai meje podpirli in se trudili, da tudi njih doleti sreča, ki je doletela nas. * Z manifestacijskega zborovanja v, Št. Petru pri Gorici so bile odposlane } naslednje brzojavke: MARŠALU TITU Dragi tovariš maršal, vsa naša srca zvesto utripajo za domovino in so polna brezmejne radosti in ponosa, ko s priključitvijo opromne večine Julijske krajine k domovini Jugoslaviji spet doživljamo novo zmago našega osvobodilnega boja, ki mu stojiš na čelu Ti, naš dragi heroj tovariš Tito. Sprejmi, dragi tovariš maršal naše ponovne obljube, da bomo zvesto dela« li pri izgradnji naše domovine in da se bomo srčno borili, da bo postala poleg Sovjetske zveze FLRJ tako najsrečnejša domovina delovnih množic Naj živi genialni vodja jugoslovanskih narodov, iniciator osvobodilnega boja in petletnega plana maršal Tito! PODPREDSEDNIKU VLADE FLRJ, E. KARDELJU V teh zgodovinskih dneh, ko se je uresničila osnovna pravica našega boja, priključitev velike večine ozemlja Julijske krajine k FLRJ, aVs dragi tov. Kardelj, najikreneje pozdravlja- najboljšega in najzvestejšega Pr^ telja. Naj živita velika sinova S°vje^e zveze geenralisim Stalin in tov. S10' lotov! VLADI FLRJ . Velikanska večina primorskega »J®. Btva Je osvobojena. To je oznaka na*®* dni, polnih radosti in nepopisnega selja, ko smo priključeni k domoVj^ Jugoslaviji in ko prevzemamo ^ najlepšo dolžnost, da v bratskem so«* lovanju z vsemi njenimi narodi P0®, gamo pri oblikovanju naše skupne stf* ne bodočnosti in blagostanja ter v. zvestem čuvanju naše domovine P, vodstvom pravilne politike naše P®1* je in Fronte. EDVARD KARDELJ Prvoboritelj za pravice Primorskega ljudstva. mo. Od srca smo Vam hvaležni, da ste tako junaško, zvesto in s polno ljubeznijo do naših narodov in do naše do movine Jugoslavije stali na čelu našega boja za očuvanje dragocene svobode. S tem ste nas naučili pravilno ljubiti in pravilno čuvati našo domovino, kakršno si hočejo ustvariti milijoni delovnih množic po svetu, ki je pa trn v peti krvavim mešetarjem imperialističnih finančnikov. Tovariš Kardelj, obljubljamo Vam, da bomo zvesto utrjevali in razvijal pridobitve narodno osvobodilne borir ter jih budno čuvali. Naj živi herojski borec proti imperializmu, tov. Edvard Kardelj! Ob tej priliki iz srca našo zvezno vlado, kovačnico v og®J ljudske volje in ljudskih koristi P kaljenih zakonov, silnega zaščitnih, čuvarja pridobitev Narodno osvobo®^ ne borbe in obljubljamo, da bo®0 , vsemi svojimi močmi bogatili in kreP li naše osnovne organe oblasti. j. Obljubljamo, da bomo usmerili ® pe vse naše dejavnosti k enem« mu cilju in ta je: delati srčno, smejanim licem, s silno vero v našega dela delati za to, da spre^j mo našo domovino v bogat in vrt. m Obljubljamo, da bomo zvesti ml®“^ toda herojskim tradicijam naše lju^ oblasti neizprosno vodili boj proti ^ agentom mednarodnega iinperialiH®* naj bi se pojavil kjer koli. Dobro mo, da bomo edino tako uspešno ščitili vse zveste patriote naše vine pri njihovem požrtvo' ustvarjalnem delu za petletni, pl*®’ je za srečo, blagostanje, neodvtf® naše doomvine, in s tem tudi do da nismo pozabili onih naših hr» ki so zaradi protiljudske imperia1® ne politike dela naših vojnih kov danes še ločeni od nas. Naj živita velika borca protif nega boja Stalin in Tito! ^ Naj živita borca za priključiti lijske krajine k FLRJ oMlotov in delj! Naj živi ljudska oblast, največj® dobitev narodno osvobodilne njen vodilni organ vlada FLRJ-Naj živi Partija, iniciator in nizator osvobodilnega boja! Naj živi Ljudska Fronta, čuvar naše domovine! Naj živi naša herojska armada, stvo naše neodvisnosti! J Manifestacijska zborovanja ob p»-1-ključitvi so bila še po mnogih drugih krajih v Slov. Primorju, posebno veličastna pa so bila še v Anhovem ob Soči, kjer je govoril tov. Miha Marinko, v Kobaridu in Kojskem, Jcjer so govorili Marjan Brecelj, Lidija Šentjur« in Jaka Avšič. V Postojni in Idriji sta na zborovanjih govorila tov Hribar in Regent, v Ilirski Bistrih tov. Sergej Kraigher in Tomo Breje, v Komnu pa tov. Borštnar in Kimovec. ZUNANJEMU MINISTRU ZSSR V. M. MOLOTOVU V dneh, ko praznujemo priključitev ogromne večine Julijske krajine k FLRJ, Vas pozdravljamo in se Vam iskreno zahvaljujemo za prijateljsko pomoč, ki ste nam jo nudili ne samo v času protifašističnega boja, ampak tu di v dneh, ko se je odločala na mirov nih konferencah napa usoda. Mi ve mo, da imamo v bratski Sovjetski zvezi Mladinska Četa odhaja na delo v novi svobodni domovini Jngosl** krogu: Dne 10. 9. 19b7: ob pr* ključitve Slovenskega Primorja*” Jugoslaviji, je dalo Ministrstvo P°^ v promet spominski znamki fc® ča-modra) in 5.— (rjava-zelena) Slika na znamkah prikazuje ozemlje, ki ga ožarja peterokrak* simbol svobode. GLAVNI ŠTAB SLOVENSKE NARODNE VOJSKE ZAHVALA IN OBLJUBE PRIKLJUČENEGA PRIMORJA: MARŠALU TITU, TOV. [KARDEL- 0l'a meja v Solkanu. Hiša stoji na ita- b v Razširjenje Ustave L R Slovenije na priključeno ozemlje Primorske NTa podlagi 1. točke 44. člena in 4. očke 72 .člena ustave Ljudske repu-Slovenije in v zvezi z ukazom ^ezidija. Ljudske skupščine Federativ-ljudske republike Jugoslavije z ^ 15. septembra 1947 o razširjenju ^javnosti ustave, zakonov in drugih davnih predpisov FLRJ na področje pključeno k ozemlju Federativne Mske republike Jugoslavije po mi-J0vni pogodbi z Italijo, izdala Prezidij JUdske skupščine Ljudske republike Avenije naslednji % UKAZ ® razširjenju veljavnosti ustave, zako-in drugih pravnih predpisov Ljudje Tepuhlike Slovenije na področje, Pdjnčeno po mirovni poogdbi z Ita-Jo k ozemlju Federativne ljudske replike Jugoslavije, kolikor pripade to žemlje Ljudski republiki Sloveniji. 1. c 1 e n veljavnost- ustave, zakonov, uredb, tilnikov in vseli drugih pravnih ^Pispv Ljudske republike Slovenije ra_zširja na področje priključeno f“mir<>yni pogodbi z Italijo k ozemlju iterativne ljudske republike Jugosla-,!e> kolikor pripade to ozemlje Ljud-1 republiki Sloveniji. 2. člen Pravni predpisi Ljudske republike Slovenije veljajo na ozemlju, ki pripade Ljudski republiki Sloveniji, od dne priključitve tega področja k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pravni predpisi organov ljudske o-blasti, ki so bili izdani na tem področju, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z zakoni in drugimi pravnimi predpisi Ljudske republike Slovenije. 3. člen Vlada Ljudske republike Slovenije se pooblašča, da izda podrobnejše odredbe za izvršitev tega ukaza, kakor tudi, da odredi, kdaj začnejo teči roki, določeni z zakoni in drugimi pravnimi predpisi. 4. člen Ta ukaz velja z dnem objave v U-radnem listu Ljudske republike Slovenije. Glavno mesto Ljubljana, dne 18. septembra 1947. U. št. 36/47. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: za sekretarja podpredsednik Stane Kavčič 1. r. predsednik Josip Vidmar 1. r. PROGLAS DEMOKRATIČNE FRONTE GORIŠKIH, BENEŠKIH IN KANALSKIH SLOVENCEV PRIMORSKIM SLOVENCEM OB PRIKLJUČITVI Tovariši in tovarišice, dragi osvobojeni bratje! v. beneški in kanalski Slovenci, ki ostanemo v mejah Italije, vara pošiljamo ob vašem največjem prazniku v dar naše zastave — simbole skupnega boja in povezanosti. Skupa,j smo se borili v naših najtežjih dnevih proti fašizmu, da bi bili priključeni k Jugoslaviji in da bi zgradili nov svet, v katerem bo laže živeti. Sedaj praznujete vi praznik priključitve, ki uresničuje našo skupno težnjo. Vaš praznik je tudi naš, ker so dali za ta veliki dan tudi najboljši sinovi Gorice, Brd, Benečije in Kanalske doline svojo kri. Mi pa moramo ostati pod Italijo. Našo usodo sprejemamo z zavestjo, da je bila naša žrtev potrebna za mir in sožitje med narodi. Jugoslavija je storila vse, da bi dosegla tudi za nas pravično rešitev. Na naši strani so bil§ Sovjetska zveza in vse slovanske države, podprlo nas je demokratično ljudstvo vsega sveta. V tej zavesti in v prepričanju, da ne bomo ostali sami, gledamo mimo v bodočnost. Pogromi fašistične drhali niso zlomili naše zavesti in naše enotnosti. Ramo ob rami z italijanskimi demokratičnimi množicami se bomo borili v Italiji za uničenje ostankov največjega sovražnika naših narodnih pravic — fašizma. Tovariši in tovarišice! Mi se poslavljamo od vas. Kot Slovenci hočemo ostati verni naši materi Sloveniji. Od vas pričakujemo, da nam' ostanete zvesto ob strani, če boste pomagali graditi močno Jugoslavijo, boste branili tudi nas. Naj živi naša mati Slovenija! Naj živi Jugoslavija, velika in močna, ter njen ljubljeni voditelj maršal Tito! Naj živi Sovjetska zveza, zaščitnica malih narodov! Naj žive demokratične množice Italije! Smrt fašizmu — svobodo narodu! V Gorici, 15. septembra 1947. IGO GRUDEN: Pozdrav Primorcem Pozdravljeni, bratje in sestre na Krasu, v Vipavi in Brdih in v grapah tolminskih, v Brkinih in v Istri, ki v sužnem ste času uporno živeli v verigah zločinskih: zaplalo v svobodo vami zdaj je srce, svobodni si stiskamo bratske roke. V soboto 20. in 21. septembra se je vršil na Lijaku pri Gorici velik festival in politično zborovane. V soboto je nastopil pevski zbor iz Vrtojbe, vršila se je Iluminacija in ljudsko rajanje. V nedeljo je otvoril politično zborovanje tov. Franci Bevk, vršil se je nato pozdrav gostov in odposlale so se resolucije. Popoldne je ogromno številni pevski zbor Slovensekga Primorja zapel pesmi: “Hej Slovani”, “Pesem o svobodi”, “Sta-lingrajska”, “Hej mladina zdaj zamahni'’ in ‘‘Na juriš”. Nastopile so plesne folklorne skupine iz Makedonije, Cnie gore, Hr-vatske, Srbije in Slovenije, ki so plesale narodne plese. Množice Iz vseh krajev Primorske In Slovenije so se udeležile festivala na Lijaku in bil je to e njicah v avgustu sodelovalo več Ve^ skih zborov. V igri sami je nastop*1 150 igralk in igralcev. Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. The« HUERTA GRANDE ScomsKt Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRALI PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Jfoapodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. #4-1509. Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra. ljudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502. ''■'Hfoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. "druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Av. Fr. Beir6 4916, T. A. 58 - 5591 ZASTOPNIKI: Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinz6n 1639. ** Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. J*0 Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Larafiaga 2235. Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. BtvenoB Aires, 20 de Noviembre de 1947 No. 29 MflNIFIESTO DEIi eONSEJO CENTRAL YUGOSltAVO EN ItA ARGENTINA Compatriotas: ^ La Historica fecha 29 DE NOVIEMBRE es celebrada por los pueblos de *Ugoslavia y todos los yugoslavos esparcidos por el mundo entero. La cele-Jjracion del 29 de noviembre — 4? aniversario de la colocacion de las bases la Yugoslavia Democratica y Federativa y el y 2? aniversario de la pro-elamaci6n de la Republica Federativa Popular de Yugoslavia — sorprende * los pueblos de Yugoslavia en plena tarea de reconstruccion de su patria ^vastada por la ultima conflagracičn mundial y, a los inmigrantes yugosla-v°s .democraticamente inspirados, en plena tarea de consolidacion de sus or-paizaciones, de su unificaci6n y la intensificacičn de su labor ayudista, cul-l®ral, mutualista y recreativa. i Con el logTo de la victoria en la guerra, los frutos de la luoha de los pue-de Yugoslavia han permanecido en forma inc61ume en las manos de la •bse trabajadora y Yugoslavia ha salido de la guerra como una Nacičn po-rolar completamente nueva, cual una verdader democracia del nuevo tipo, ^paz con todas sus fuerzas, de abocarse en la reconstrucci6n del pais en la f^iovacičn de la economoa nacional. El exito de esta reconstrucci6n y reno-^ion fue posible porque los pueblos de Yugoslavia han salido de la guerra ^erdaderame%te libres e independientes, como una incolume unidad de los ^eblos fraternales y porque las masas laboriosas han quedado agrupadas j^tro del FRENTE POPULAR, quedando de tal forma unificadas sus ^zas en el cumplimiento de los problemas y tareas del periodo de la paz 0 fueron en lucha durante el periodo de la guerra. ^ Hoy los pueblos de Yugoslavia se encuentran empenados en el cumpli-j^ento del plan quinquenal que cainhiara la faz economica de Yugoslavia y j^os los habitantes se encuentran trabajando no solamente para cumplir . j? ^atipulado por el mencionado plan sino tambien para sobrepasarlo y en jel J*0 son ayudados en la medida de sus posibilidades por todos los emigrantes »»{ ^oslavos democraticos esparcidos por el mundo. Nadie hoy en Yugoslavia, ®*cepcion del pequeiio grupito de los agentes del extranjero, sobornados T tfaidores y ningun yugoslavo en el extranjero, aparte de los reaccio-^os y los escapados de la justicia popular, duda que las masas laboriosas j^pliran con el plan que se han impuesto creando con ello un porvenir mas *** para si y para las nuevas generaciones. SVOBODA NARODOv, Gran exito tuvo el Festival del Segundo Aniversario de la Fundacion de la Federacion Juvenil Yugoslava Con las amplias instalaciones de la filial “TITO” abarrotadas de un pu-blico juvenil y entusiasta, se inieio el acto con un amplio informe del companero Boris Košuta,, Secretario General de la Federacion .Juvenil Yu-goslava, en el que se informaba sobre la labor realizada por la Federacion. en sus dos anos de vida. sus planeš futuros y los fines que persigue. La concurrencia escuchaba el informe con raucha atericlon aplaudiendo freneticamente muchos pasajes del mismo. Terminado el informe se pašo a descubrir en medio de la emo-cion general el regalo que a nuestra Federacion le hicieran con motivo ✓ T , • i 1 nf :8 CuliUDv III 11 1 lil tl U \ " J ‘al naslednje pismo, ki so mu ga pi- jkoračena za 160%. Jutri bomo progla- * mladinske proge mJadinci I. ko- L . voje pismo smo z veseljem prejeli t i prebrali vsej brigadi, p Lftko prekoračujemo norme, ti je ar to iz listov, da pa je bila naša brigaj proglašena za udarno, nič ne ome-S ; »• Smo že I. koroška udarna briga-i s 3. Pokazali smo s svojim delom, da ut 6rn_o zaostajati za drugimi jugoslo-cc^kimi brigadami, da smo del jugo-^tiske mladine, ki na severu brani SOno domovino Slovenijo, ki se mora r‘ fl riti za najosnovnejše narodne pra-^Vsak dan prekoračujemo norma do 200%. V drugi desetdnevni 'ti smo prekoračili norma za ^ *os )anes bomo končali tretjo de-Q‘ec< i______________________________ šeni za dvakrat udarno. Znatno napredujemo ne samo v fizičnem delu, posvečamo največjo pozornost tudi kulturno prosvetnemu delu in politični izobrazbi. Imamo dva tečaja slovenščine, enega za cirilico in razna strokovna predavanja. Praviš, da so Korošci pevci. Povsem pravilno! Prepevamo pri delu in v taboru. Kjer koli lahko slišiš koroški narodne in druge pesmi. Povabimo tudi sosedne brigade ali pa jih sami obiščemo. Na mladinski progi se res kuje bratstvo in edinstvo, ki bo močnejše kakor železobeton. Bivanje na mladinski progi pomeni za splošno izobrazbo. To bomo sila, ko se vrnemo! (“Slov. Poročevalec”) 15J TRADUCTOR PUBLICO p, iloveno, semo-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. •*xtracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social. Sanlorenzo937 kosabio (sta. fe) V imenu Ljudske mladine Jugoslavije je II. kongres Ljudske fronte pozdravil predsednik Rato Dugonjid: Tovariši in tovarišice! Pozdravljam II. kongres Ljudsko fronte v imenu Ljudske mladine Jugoslavije. Po vsej naši državi spremlja mladina z veliko pozornostjo, zanimanjem in pričakovanjem delo II. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije. Zanimanje izvira iz tega, ker se mladina zaveda, da bo dal kongres nov zamah razvoju Ljudske fronte, da bo po njem čutiti še širšo aktivnost pri graditvi naše države, da je kongres eden izmed dogodkov, ki usmerjajo našo zgodovino naprej. Za ta kongres se je mladina dolgo pripravljala. Pripravljala se je že od I. kongresa, izvajajo?, program Ljudske fronte, izvršujoč naloge, ki so ji bile dane. Mislim', da ne bo neskromno, če rečem, da so uspehi, ki jih je dosegla naša mladina v minulih dveh letih dovolj veliki. Ne bom govoril o aktivnosti mladine v delavnicah, šolah, na vasi, o raznih delovnih akcijah — progah, kanalih, cestah, tovarnah in drugih objektih, ki jih mladina gradi s svojim prostovoljnim delom, o kulturni in fizkulturni aktivnosti mladine itd. Aktivnost mladine v petletnem planu ho obrav navana v diskusiji in referatih. Mislim, dp je treba takoj • posebej povdariti uspeh, ki ga je mladina dosegla od I. kongresa Fronte — uresničitev popolne enotnost' naše mlartine v Ljudski mladini. To dej stvo, da je mladina utrdila svojo enotnost z uresničitvijo enotne mladinske organizacije po programu Ljudske fronte, je omogočilo tako živo in široko aktivnost mladine pri graditvi naše države, omogočilo je popolno demokratično vzgojo naše mladine in pripomoglo, da se je Ljudska mladina utrdila kot ena vodilnih mladinskih organizacij na svetu v borbi za mir in medsebojno sodelovanje demokratične mladine različnih držav. Hkrati pomeni ta dosežena enotnost prispevek k utrjevanju monolitnosti Ljudske fronte, katere sestavni del je mladina. FLRJ je ustvarila za mladino noro življenje. Od I. kongresa Ljudske fronte je naša država ustvarila vrsto novih možnosti za delo in učenje. Vsak dan nastopajo nove in nove institucije, ki Bkrbe za mladino. Vendar se pa naša ljudska demokracija ni omejila samo na to. Pri nas ima mladina vse možnosti sodelovati tudi v političnem, življenju. V Jugoslaviji je jasno videti, kako ljudska demokracija z delom vzgaja mladince od njihove najzgodnejše mladosti, da bi se naučili upravljati v svoji lastni hiši, ki je s krvjo stotisoč padlih borcev postala svobodna, vzgaja jih v dejstvu, da je v Jugoslaviji zrasla in se vzgojila po programu ljudske fronte nova mlada generacija, ki ve, kaj hoče, zavedajoč se svobodn in moči svoje domovine, zavedajoč se težav, ki jih je treba premagati, da bi našo državo zgradili, zavedajoč se tudi moči svojih narodov in svoje lastne moči. Razumljivo je, da se je na teh temeljih lahko tudi razvil tako goreč občutek patriotizma, kot ga je pokazala naša mladina. Ta patriotizem, ljubezen do svoje svobodne države, skrb za njen nadaljnji rais-voj, za ohranitev demokratičnih pridobitev, se ne opaža samo v besedah in praznem govoričenju. Mladina je ta patriot' zem pokazala med vojno z orožjem v -na bojnih poljanah, danes pa ga * kaže s svojo nesebično in poleta žrtvovalnostjo pri graditvi dr" mladina pozorno spremljf* stih, ki delajo, bodisi T' inozemstvu, neke poi”' ti novi Jugoslavij* na svetu. Na vp naši svobodi zna in bo znala odgoovTiti kot en človek. Naša mladina ima svetlo tradicijo, tradicijo še iz predvojne dobe, ki jo je skozi osvobodilno vojno obdržala do današnjega dne —, da je prva v bojnih vrstah. Naša mladina tudi danes, ko je puška zaprta, čaka na sklepe II. kongresa Ljudske fronte, da bi se znova s vso svojo silo vrgla na njihovo izpolnjevanje, da bi v njihovo izvrševanje vnesla ves žar svoje mladosti. Delo, ki ga je Ljudska fronta doslej izvršila in ki ga danes izvršuje, je veličastno in mladina se zaveda njegovo veličine. To bo do konca uničilo sledove starega, sledove zaostalosti, teme in nevednosti in ustvarilo novo življenje, blaginjo za vse delovne ljudi naše države. Zato pa ljudska mladina vzklika z vsem ljudstvom: Naj živi II. kongres Ljudske fronte! Naj živi Ljudska fronta s Komunistično partijo Jugoslavije na čelu, nosilka bdrbe za novo življenje! Naj živi maršal Tito, organizator in voditelj Ljudske fronte! LA JUVENTUD POPULAR YUGO-SLAVA HA ENVIADO. CON MOTIVO DEL PRIMER CONGRESO JUVENIL YUGOSLAVO EN LA ARGENTINA, UNA PLAČA RECORDATORIA. La plača representa el escudo de la ju ven tud Popular Yugoslava, y ae halla moldeada en bronce, sobre una base de madera. En el rincon derecho hay nna inscripcidn recordatoria. FESTIVAL JUVENIL MUNDIAL En el pr6ximo afio 1948 se efectuarA en Praga, Capital de Checoslovaquia el XI Festival Gimnastico "Sokol”, en el que participar&n alrededor d,e 180 mil atletas. En este grandioso festival juvenil to-marSn parte 28 naciones y entre elias las cinco naciones eslavas, como tn.m-bifin Rumania, Francia, Suecia, Estados Unidos, etc. Las primeras cuatro jornadas conta-ron con unas 64.000 atletas femeninas. Las delegaciones juveniles mds nume-rosas hasta este momento son: la Uni6n Sovičtica que ha prometido enviar a unos mil atletas. Los participantes checoslovacos se cuentan en unos veinte mil, y r <>nta mil extranjeros. Se es-timan mil pers''""'- ’• tes lugoslouanska mladina na čelu za Obnouo V DELOVNIH AKCIJAH JUGOSLOVANSKE MLADINE JE LETOS SODELOVALO ŽE 239.182 MLADINCEV IN MLADINK Poleg največjih gradenj zveznega j progi 102 strokovna tečaja, li katerim La juuentuč y značaja, kakor so na primer mladinska proga.Šamac-—Sarajevo, tovarna orodnih strojev v Železniku in veliko število gozdnih naprav in prometnih sredstev, gradi ljudska mladina Jugoslavije letos vrsto naprav po svojih republikah, kakor na primer progo Nik-šič—Titograd, regulacijo Strumiee in Vasilise v Makedoniji, tovarno električnih strojev in parnih kotlov v Žitnja-ku pri aZgrebu in še mnogo drugih. Mladinske organizacije po mestih in vaseh, ki pošiljajo veliko število svojih članov na gradnje zveznega in republiškega pomena, so sestavile manjše delovne enote, ki sodelujejo skupno se je prijavilo 11.451 mladincev in mladink. Proga Šamac-Sarajevo vzgaja na tisoče novih zidarjev, vrtnarjev, traktoristov. šoferjev, zaviračev, kurjačev in drugih strokovnih delavcev. Veliki so uspehi v kulturni izobrazbi mladine na progi. Po podatkih uprave pradnjo je bilo na mladinski progi do 31. junija 19.008 nepismenih. Od tega se jih je naučilo brati in pisati že nueua Continuacion del informe presenta-do por Rato Dugonjic, Presidente del Consejo Central de la Juventud Popu-lar Yugoslava, al Tercer Congreso de la organizacion, ocasion en la que fue elegido por unanimidad para el cargo que ocupa. * EL a SO PASADO FUE EL DE IjOS GRANDES SUCESOS Y DE IjOS KUE-VOS DEBERES Camaradas: Si nosotros examinamos ahora el ba-lance de los trabajos de la juventud en el la Yugoslauifl 11.971, med tem ko se jili 6717 še uči. | ai*° l11® ha pasado despues de la vietoria, Brigade imajo svoje knjižnice, v ka- ! constatariamos una serie de grandes suce- štirih mesecih je bilo na prosri nad terih je skupno 87.664 knjig. V prvih 1000 predavanja z razgovori in okoli s člani Ljudske fronte pri velikem Sto- j ^OO popukrno znanstvenih predavanj vilu manjših prostovoljnih delovnih | 'ral , 'aj0 . °'.no na 4? . akcij Mladinska proga Šamac—Sarajtrvo največji dar mladine Največja gradnja in največj i dar ljudske mladine v prvem letu petletnega plana je mladinska proga Šamac— Sarajevo, dolga 237, a s postajnimi tiri 315 km. Zelmeljska dela znašajo 5,262,924 m3. Od tega odpade na dela v kamenju nad pol milijona m.3 Na tej progi bo mladina zgradila 9 predorov s kupno dolžino 2361 m. Od teh je večina že prebitih. Najdaljši je predor Vranduk, ki meri 1528 m. Poleg Mosta ljudske mladine na Savi, ki je dolg GOO m, gradi mladina preko Bosne 14 mostov v skupni dolžini 1276 m. Glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije je predvidel, da je za tako veliko gradnjo potrebno sodelovanje 180.000 članov mladinskih organizacij iz vseh republik. Velika delovna bitka za zgraditev te nove proge, ki bo odprla bogate zaloge bosanskih hribov naši industriji, se je začela 1. aprila. Organizacija se je obvezala, da 237 km proge zgrajenih do 29. novembra, to je do dneva proglasitve republike. Doslej so bili pri gradnji mladinske proge doseženi veliki delovni uspehi, ki kažejo, da bo mladina pravočasno izpolnila svojo obveznost. Po obveznostih, ki so jih sprejele brigade I., II. in III. sekcije, je 15. julija peljal prvi vlak od Šamca do Doboja. Tekmovanje graditeljev mladinske proge se je doslej razvilo tako, kakor še na nobeni drugi naši gradnji. Visoko je prekosilo tekmovalne uspehe, dosežene pri gradnji mladinske proge Brčko—Banoviči. Po doseženih tekmovalnih uspehih je lahko mladinska proga Šamac—Sarajevo za vzor vsem stavbiščem v naši državi. Skoraj vse gradnje na progi je mladina končala prej, kakor so predvidevali strokovnjaki. Člani ljudske mladine so pri gradnji te proge presegli vse doseda tisoče izvodov časopisov in s-1 večkrat tedensko udeležujejo filmskih in gledaliških predstav. V kulturnem življenju graditeljev so bile zastopane vse oblike kulturno prosvetnega dela od stenčasov, literarnih krožkov in likov- sos, como asi tambičn una serie de nuevos y no resueltoa deberes. Hace un ano, no tenlamos ntSs deberes de guerra que cumplir. Los deberes que nos incumbfan se hablan modificado sen-siblemente. pero no lo misrao, con el espl-ritu combativo ique la juventud habia ad-quirido durante la guerra. La tenacidad, el espiritu de Iniciativa, el coraje, la reso-lucion, la perseverancia, el ingenio, la contracci6n al trabajo colectivo y la orga- nih skupin do gledaliških priredite1/ in | nizaci6n, todas esas cualidades que han tabornih ognjev Na progi se v velikem obsesru goji tudi fizkultura. Po sekcijah je bilo doslej že veliko število fizkulturnih zletov. na katerih je sodelovalo na deset-tisoče mladincev in mladink. Tisoči mladih delavcev in kmetov so prvič na mladinski progi doživeli lepoto športnega tekmovanja. Mladina je uredila vzdolž proge 1221 fizkulturnih naorav. Za fizkulturni znak je doslej tekmovalo 96.102 graditelja, ki so dosegli 285.273 norm. Mladinske organizacije po vaseh in mestih so dobile z mladinske proge na tisoče novih za vodstvena mesta sposobnih mladincev, ki so se vzgojili na tečajih v posebnih brigadah. Kovačnica bratstva in enotnosti in ogledalo socialne solidarnosti Po narodnostnem sestavu prve izmene je mladinska proga dejanska kovačnica bratstva in enotnosti naše mladine. Od celokupnega števila graditeljev prve izmene je dala Srbija 41.2%, Hr-vatska 26.8%, Slovenija 6.8%, Orna gora 3.8%, Makedonija 4.4% udeležencev. Šiptarjev je bilo 2.3%, muslimanov 9.2% in drugih 4.8%. Tudi po socialnem sestavu je mladinska proga ogledalo enotnosti naše delavske ,kmečke in šolske mladine. Od 61.574 udeležencev prve izmene je odpadlo na delavsko mladino 33.j%, na kmečko 62.2% in na šolsko 4%. Druga izmena je imela mnogo večji odstotek srednješolcev in študentov. Po progi Brčko—Banoviči je proga Šamac—Sarajevo gradnja največjega pomena tudi za to, ker je na njej prišla do izraza solidarnost mladino vse- hecho el valor del combatiente “partisan no han desaparecido en el dfa de la victo. ria, m&s al contrario la juventud las ha aportado en la busqueda de la solucičn y del renvozamiento de nuestro pafs y de la ejecuci6n de los grandes problemas de la reconstruccidn. I^as dificultades que he-mos encontrado y que encontramos toda-via no son de descuidar, m&s el af&n de nuestra juventud nos da la posibilidad de transformar čada obstftculo y čada diflcul-tad en vietoria. 1 Nuestra juventud no puede represen-tarse la vida de otra forma sino como una lucha incesante por la solucičn de los pro-blemas no resueltos. La juventud ha comprendido perfecta-mente que las hazafias y las vietorias no son suficientes para ella mišma, y que es necesario realizar todavla mucho trabajo y esfuerzos para vencer a los enemigos que se han puesto como obst&culo delante del pueblo en su evoluckin hacia un por-venir mejor y que, abandonando la lucha con las armaB, han emprendido la tarea de dafiar en el campo polftico, econdmico e ideoldgico. . . IjOS beneflcios del trabajo se han modl- nje norme pri graditvi prog v državi, j ga sveta. Glas o graditvi, te mladinske Preboja predora Vranduka, M je bil izvršen 30 dni pred rokom in 17 dni pred sprejeto obveznostjo, je presegel brzino, s katero je bil prebit znani sim-plonski predor, ki so ga prebijali z mnogo popolnejšimi sredstvi. Savski most je bil dograjen in izročen prometu 16 dni pred rokom. Skoraj vsi predori so bili prebiti nekoliko dni pred rokom, kar kaže moč in moralno silo mladinskih organizacij. Mladinska proga strokovna in kulturna šola mladine Mla<1?fyska proga je obenem tudi velika strogo gna*0šola mladine. Od mladincev, ki s&5 i/fijjft ,/* d Vk ^IJi *®J d Nova Livarna “Litostroj" v Ljubljani DOMAČE VESTI V navzočnosti maršala Tita in ob vzklikanju več desettisočglave Imnožice začela v torek, 2. sept. obratovati nova livarna “Litostroj” v Ljubljani, ki dobila s pristankom maršala časten naziv “Titovi zavodi Litostroj”. Ob prisotnosti maršala Tita in mnogih ljudskih voditeljev ss je vlila prva ffrreča tekočina, tisoč isker je švignilo v zrak in prisotni so za trenutek one-?e.l’\^'lili so prve dele za nove stroje. Ko je tekoče železo tretjič priteklo iz Pet'1 in je najboljše kvalitete, so livarji vlili v kalup, v katerem je bil vdelan ,n Postavljen pod slikami Lenina, Stalina, Tita, Kardelja in drugih Ijud-Voditeljev. Zadnji je stopil na oder maršal Tito, ki je imel obširen in zanimiv govor. "Naj vam bo ta tovarna, mnogo drugih tovarn in vse ono, kar smo do ane3 Storili, dokaz, da bomo uresničili vse ,za čemer težimo!” — je rekel llled drugim maršal Tito. S Titovimi zavodi Litostroj, se je doseglo v Sloveniji največji uspeh Prvega petletnega plana. Povrnil se je v Buenos Aires Polnomocni Poslanik F. L. R. J. v Argentini General Major France Pirc Tudi delegacija Slovenskega Sveta in Kakor smo javili v zadnji številki in po več dnevih pričakovanja, je Minister F. Pirc dospel z letalom v pon-deljek 17. t. m. ob 3 uri pop. Ministra F. Pirc so v Moronu pričakovali in ga pozdravili glavni tajnik poslaništva F.L.R.J. Bogdan Popovič, Socijalni in trgovski ataše Dalibor Sol-datič in Karlo Žagar in večje število uradnikov, kakor tudi zastopniki Osrednjega Jug. Sveta, Izseljenikega Vestnika in raznih organizacij ter soproge omenjenih. MEDNARODNE VESTI & nf sodelovanje med partizani JUGOSLAVIJE IN ITALUE 23. okt. — Jugoslovanski posla-v Rimu dr. Mladen Ivekovič je Sledil sprejem na čast partizanov pijanske brigade “Italia”, ki se je ?rila v Jugoslaviji proti nacifašistič-zavojevalcem skupno z narodno-8^bodilno vojsko. sprejemu je vladalo prisrčno ®zPoloženje. Dr. Ivekovič je prisrčno Pozdravil italijanske partizane. Ko-andant te brigade Giuseppe Maraš je ?udaril važnost bratskega sodelova-italijanskih in jugoslovanskih parit?^0v *n je pripomnil, da so imeli ganski partizani v Jugoslaviji vso **°ro in to med vojno in pozneje. * ^tJLTURNO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO ^■Bukarešta, 23. okt. — V Bukarešti j ^tanovili društvo za kulturno so-^..^anje med Jugoslavijo in Romu-Jugoslovanski Poslanik v Buka-^ n je v govoru poudaril, da so naro-”ugoslavije( in Romunije v skupno->5 ^5 odkrito želijo pravičen trajen mir ter se zanj borijo. * IlOMUNI v JUGOSLAVIJI „ UŽIVAJO VSE PRAVICE ^Ukarešta, 25. okt. — List “Con-si Poranul” piše, da uživajo romun-^ manjšine v Jugoslaviji popolno »H kulturnega udejstvovanja in j. rzujejo književno revijo, tiskano v Živ?-Uns^em jezkiu. List pripominja, da 'v,0 V JuB°slaviji mnogi Romuni, ka-j prosvetno in književno delovanje Zelo obsežno. * ŠpANSKI MLADINCI NA POTI v,., V JUGOSLAVIJO spgjtaa, 23. okt. — V Milan je pribor)0 ^ španskih mladincev, od koder (jei 0 °dpotovali v Beograd, nato pa na jfiv° ^a mladinsko progo Šamac-Sara- V8em poročilom, v katerih se i^cir*10 ®oro^a 0 porazu in celo o kapitu-lr6i ' gerilcev položaj istih je pre- ^r®Sačen. Grška Narodna Osvobodil-r°nta je tekom svoje junaške borbe I osvobodila precejšnji del ozemlja, na ka-| terem je že postavila civilno vlado. De-) kret o imenovanju Ljudske vlade nosi podpis junaškega vodje grških gerilcev generala Markota. * Angleški časnikar Bardfer, znan kot nasprotnik novih demokratičnih držav, nam je nehote s številkami povedal, da so Severnoamerikanci, kateri hočejo povzročiti novo vojno. Rekel je: “dali so že dvestopetdeset miljonov, v načrtu imajo dati še 90 miljonov, vkljub temu je položaj slabši, kakor nikdar poprej.” To se pravi, da kot izgleda Amerikanci bodo prišli ob miljone in ob ■Grško. * CEftKA Prižel se je kongreš Sopialdemokratske stranke. Predsednik iste je v otvoritvenem govoru pojasnil.o da se ne mislijo združiti s kom. stranko, pač pa, da lahko skupno nastopajo. * ITALIJA Po celi Italiji raste veliko nezadovoljstvo proti De Gasperijevi vladi, kateri vkljub dolarski pomoči ne more najti pravilne rešitve. Demostracije in spopadi so na dnevnem redu, se razume, da vso krivdo, se natančno po Marshallovem kopitu vedno pripiše konrunistonrj. Vlada je zagrozila komunističnim poslancem, da se bo proti istim poslužila vseh moči, na kar so ji isti odgovorili: “Ne javnost, in ne delavstvo nima več zaupanja v vas ker niste sposobni braniti republike pred fašisti’’. — Socialistični in kom. voditelji so spomnili vlado, da ako hoče preprečiti civilno vojno mora uničiti fašizem in njegovo časopisje. * ROMUNIJA Ani Pawker aktivni članici kom. stranke je bilo poveraeno zunanje ministrstvo. * Namesto štirih desidentov liberalne stranke, so stopili v vlado 1 član kmečke fronte, 1 socialist in 2 komunista. * NEMČIJA Severnoamerikanska okupacijska oblast je sporočila, da Otto Kuhn je pobegnil iz zapora. Omenjeni je načeloval napadalnim tolpam “S.S.” in je imel biti izročen, kot vojni zločinec vladi FLR Jugoslaviji. * N Slovenskega Glasa je bila prisotna ob prihodu našega Ministra ter ga pozdravila v imenu Slovencev. Prijazen in dobre volje je Minister Pirc stisnil roke in odzdravil vsem prisotnim ter se nato odpeljal v svoje zasebno stanovanj®. Ministru Pircu kličemo ob njegovem povratku: pozdravljen in dobro došal spet nMd nas! Skupina rojakov in zastopnikov, ki so na letališču v Moronu pozdravili Ministra Pirca ob njegovem prihodu NA ZNANJE Ponovno nas naši naročniki in razni rojaki povprašujejo glede posiliatve zabojev v domovino .Sporočamo vsem, da to lahko storite potom Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji, ki sedaj posluje v prostorih Osrednjega Jugoslovanskega Sveta v Avdi. Santa Fe 2944 - T. A. 41-3117. voma pobegnil. Začasno se mudi v Angliji od koder bo šel v Severno Ameriko med svoje prijatelje. ŽRTEV AVTOMORIIiSKE NESREČE Pred meseconi dni, se je težko ponesrečil Franc žorž, dobro poznan v naši naselbini. Rojak žorž se je napotil obiskati zdravnika in ko je hotel vstopiti na itolek-tivo se je ta že začel premikati in je vsled tega padel pod kolesa ter zadobil težke notranje poškodbe. Nahaja se v italijanski bolnici. Rojaku F. žoržu želi n. o skorajšnjega okrevanja. BOLEZEN V italijanski bolnišnici se nahaja že več časa interniran rojak Samokec Peter, kjer je moral iskati primerne zdravniške oskrbe. Rojaku Samokecu želimo skorajšnjega okrevanja. PORVATEK •Dne 26. t. m. odpotuje v domovino naš aktiven tovariš Valentin Černe. Odpotuje s parnikom Argentina. Tov. Černetu želimo srečen povratek in veselo bivanje v osvobojenem Solkanu. POLJSKA Stanislav Mikolajczyk, izdajalec lastnega naroda in kot tak v službi imperializma se ni čutil več varnega, zato je s pomočjo Angležev in Amerikancev skri- OPERAOIJE Prejšnji teden je bila v porodnici Riva-davia operirana Justina Cotič, mati naših društvenih delavcev Ferdinanda in Ludvika. Operacija je prav dobro iztekla in želimo ji, da se čimprej povrne fia svoj dom. * Po dolgem bolehanju je bila pred dnevi operirana na slepiču v Sanatoriju Moreno naša rojakinja Leopoldina Leban por. Volčič, ki se pa žie nahaja v krogu svoje družine na svojem domu. POROKA V soboto, dne 15. t. n:, sta se poročila Viktor Raubar in Ema Luin. Svadba se je vršila v krogu sorodnikov in prijateljev. Obilo sreče! IfičE SE. Jože Ferjančič, doma iz Manč, okraj Vipava, Slov. Primorje poizvedu za naslov svojega strica Stefana Ferjančič iz Manč štev. 27 (po domače Gregorjevi), ki se nahaja že več. let v Argentini in nobenega glasu ni od njega. Kdor bi zanj vedel je naprošen naj sporoči na zgoraj omenjeni naslov ali pa Alojziju Kodre - Pje. Jos6 Podestfi. No. 2970, Buenos Aires. ŠTORKLJA Dne 19. t. m. je obiskala štorklja hišo tov. Josipa Mozetič in soprogo Agato ter jim podarila prvorojenčka kateremu so aadeli ime Rihard Oskar, častitamo! Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. de Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEDRO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 OSTAVKA Slovenski Svet je na svoji redni seji, dne 17. t. m. prejel pismeno ostavko tov, Stanislava Baretto v kateri pojasni, da vsled prevelike zaposlenosti v svojih stanovskih zadevah mu je nemogoče še nadalje izpolnjevati svojih dolžnosti pri Slovenskem Svetu in uredništvu Slovenskega Glasa. Kakor je vsem znano je tov. Baretto izpolnjeval tajništko mesto Slovenskega Sveta in bil sourednik Slovenskega Glasa. Ostavka je biia sprejeta in Slovenski Svet se tov. Barettu zahvaljuje za njegovo dosedanje delo. Slovenski Svet. * Uredništvo Slovenskega Glasa se tem potom zahvaljuje tov. S. Barettu za njegovo dosedanje sodelovanje pri •uredništvu Slovenskega Glasa. Uredništvo Slov. Glasa. G. P. D. S. Vabi tem potom vse člane in članice na članski sestanek, kateri se bo vršil dne 30. Novembra točno ob 5 uri popoldne. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, je prepotrebna udeležba vseh članov. Odbor G.P.D.S. D. K. D. “LJUDSKI ODER” Vabljeni ste vsi člani in članice na Izvanredni občni zbor, ki se vrši v soboto 13. decembra ob 9 uri zvečer. Na dnevnem redu so poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Ta zadnji občni zbor našega društva je zelo važnega pomena radi združitve našega društva v bodoči “Slovenski Ljudski Dom”. Odbor. NEDELJSKI “LUNCH’’ S.Ž.M.O. Minulo nedeljo smo bili na “ lun-chu”, katerega je organiziral ženski meddruštven odbor. Vabilu se je odzvalo prav lepo število naših rojakov. Tudi lahko potrdimo, da kakor vedno, so nas naše ženske prav lepo postregle in vsi so bili prav zadovoljni, saj ni ničesar manjkalo na mizah. Pa ne samo to, da so se pridno pripravile, da nas dobro postrežejo, šla so par tednov prej na delo in obiskale vse naše trgovce, da so ti kaj darovali za srečkanje. In res so pridne, ker “pri-beračile” so mnogo lepih dobitkov. Za srečkanje je vladalo veliko zanimanje, čeprav je bila cena srečk, ne še precej, ampak prav “slana”. Udeležencem so na ta način še precej izpraznile žepe. No, pa nič zato, saj s tem nas niso opeharile, ker vsi vemo, da je šel čisti dobiček za pomoč našim vojnim sirotam v domovini. Veseli nas, da vidimo žene naših Jehše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 društev tako skupno in složno na delu in želimo jim čimveč uspeha tudi v bodočem delovanju. U. H. J. — SLOVENSKI ODBOK Prispevki za rekonstrukcijo F. L. R. Jugoslaviji Orednji Odbor. Prispevali so: Po $ 4 0.—: Alojz Može in družina Hrib. Po $ 20.—: Alojz Stok in Jurij Stok. Po $ 30.—: Franc Ferfila iz San Au-gustin. Skupaj $ 110.—. Nabrano potom tov. Ivana Cerar: Po $ 100.—: Ivan Cerar. Po $ 50.—: Ivan Bartol in Peter Cerar. Po $ 20.—: Ivan Urmaš in Ivan šivec. Skupaj $ 240.—. Pododbor Saavedra in Dr. Ivan Cankar: Nabrano potom tov. Turel in Kaluža: Po $ 100.—: Albert Kodelja. Po $ 50.—: Josip Slejko in Angel Dominik. Po $ 25.— : Lina Cian, Alojz Colja in Bogoslav Petrinja. Po $ 20.—: Angel Knez, Pavel Trebeč, Ivan PodbriŠček, Ivan S. P. Ijeglša, Ivan Korošec, Franc Kom Janc. Jožef Novak, Ivan lljas in Roucev y Vallicli. Skupaj $ 455.—. Nabrano potom tov. Bergoč: Po $ 30.—: Karel Vidau. Po $ 25.—■: Emil Germek in Miroslav Bergoč. Po $ 20.—: Srečka Ostrouška por. Su-ban, Rudolf Dominiko, Albert Kerševan, Ivan Kerševan, Anton Tronkar, 'Ivan Surina, Matija Cesnik, Alojz Uršič, Jožefa S, Klinc in Rudolf .Turen. Skupaj $ 280.—. Nabrano potom tov. Ivana Terčič: Po I 50.—: Franc Simčič. Po $ 30.—: Ivan Terčič. Po $ 20.—: Bernard fttekar. Skupaj $ 100.—. Nabrano potom tov. Franca Sulič. p0 $ 30.—: Josip Markuža, Valentin Štolfa in Anton Rijavec. Po $ 20.—: Josip Povšič, Štefanija Lozej, Ciril Ličen, Alfonz Peric, Alojz Baša, Franc Boštjančič, Franc Sulič in Karlo Suban. Skupaj $ 250.—. Nabrano potomm tov. Križnič in Win-kler: Po $ 50.—: Ivan Verčon. Po $ 40.—: Alojz Metljak. Po $ 0.—: Viktor Metljak. Po S 25.—: Anton Čok. Po $ 20.—: Franc Gomišček, Anton Bajt, Alojz švagelj in Viktor štokelj. Skupaj '$ 225.—. Nabrano potom tov. Bajc: Po $ 20.—: Karlo Benčič, Anton Skuk, Anton Bregar. Skupaj $ 60.—. Nabrano potom tov. Bezin: Po $ 20.—: Dušan Kneževič. Skupna svota nabrana od Pododbora U. S. J. in Ivan Cankar f 1.390.—. V prejšnjih številkah objavljeno $.0.e V prejšnjih številkar objavljeno ................... ? 11.810. V današnji ................ .. 1.740. Skupaj ..................... ? 13.550. RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES Pozor elani in clanice naših slovenskih društev! Po sklepu širše seje Slovenskega Sveta skupno z odbori naših društev, ki se je vršila v nedeljo, dne 16. t. m. se vrši v NEDELJO, dne 21. DECEMBRA t. 1. Občni Zbor združenih naših društev, oziroma našega SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. Dolžnost vseh članov in članic je, da se občnega zbora udeležijo v popolnem številu, da izkažejo svojo narodno zavest in združitev podprejo za postaviti en velik in močan SLOVENSKI LJUDSKI DOM. Več podrobnosti v prihodnji številki Slovenskega Glasa. - iVIla Scasso luncha” dne 21. sept. Pododbor Bilanca Dohodki: Vstopnice ............... Buffet ................... Žrebanje torte in cvetlic Prostovoljni darovi Razprodaja cvetlic .... Guardaropa ................ 367.— 204.— 1 91.— 55.— 35.— 4.— Skupaj .......................... $ 856.80 Izdatki: Pijača ............................ 245.— „ 123.40 56.— 25.— 90.30 $ 537.70 Dvorana in dovoljenje Vabila in pošta .......... Autorji .................. Razne potrebščine . . . . Skupaj ................... Cisti dobiček . .......... $ 319.10 Prireditveni Odbor. Pododbor Saavedra in Društvo Iv. Cankar V prid kampanji za rekonstrukcijo FLRJ Se je vršila, dne 24. okt. kinematografska predstava v kinu “Mascota”. Dohodki in stroški so sledeči: Dohodki: Razprodane vstopnice . . Darovali: J. Novinc ............... N. N..................... K. Urbančič .............. $ 5 68,- >> 8,-■3,-1- Skupaj ........................ $ 577.— Izdatki: Najemnina dvorane .......... $ 150.— Najemnina filmov..................... 130,— Vabila in vstopnice.............. 19.— Občinske pristojbine................. 24,— Razno ........................ ,, 10.— Skupaj' ... čisti dobiček .$ 333.- $ 244,- IZ CORDOBE Dne 28. septembra je tukajšnji oi' bor Ženskega odseka “Svobodna JtiK0' slavija”, organiziral dobro'uspelo janko, in sicer v prostorih katere Je dala brezplačno na razpolago družin® Kukanja. Kolikor je znano, je zgoraj omenjen' od bor naj prvo prosil za prostor tukajšnje društvo “Edinost”, katero Je odgovorilo, da po nekem sklepu računa za najemnino 50.— $, katere P8’ da bo v našem primeru darovalo pomoč domovini. Ne vemo komu siti*1 to trgovsko zavijanje. Ali bi ne bilfl dovolj plačano, če bi se Ženski odsek po čajanki društvu “Edinost” pisnie-no zahvalil, da je dalo prostor na ra*' polago brezplačno za prireditev, katere čisti dobiček je namenjen našim p0; trebnim v rojstnem kraju? Čemu delit’ tako majhne svote, ki so določene ^ skupen namen ? Sicer je na čajanki vladalo vesela razpoloženje. Ženske so navadno n** sličnih prireditvah glavne žrtve, na®' reč najprvo morajo pripraviti vse pO" trebno, potem pa še rojake povabiti) ki so največkrat lastne družine in pr>' jatelji. Toda z nekoliko dobre volje J11 zavednosti se vse napravi, saj gre vendar za pomagati našim doma. Čisteg® dobička je bilo 128.50 $. Krojačniea Gorica” Franc Leban [ WARNES 2191 Buenos Aire» Naproti postaje La Paternal UDRUŽENJE SVOBODNA JUGOSLAVIJA — PODR. CORDOBA Priredi 29. Novembra UELIKO PRIREDITEU v proslavo nove obletnice PROGLASITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE — 1943 - 29. NOVEMBER - 1947 — v dvorani češkoslovaškega Kluba, Calle 10 št. 1469. SPORED: 1) Argentinska in Jugoslovanska Narodna Himna. p) Pozdrav Predsednika in govor Tajnika o značaju 29. Novembra. 3) Gospodične Agata Gregorič in Placida Gec, deklamacije. 4) Skupina U.S.J. zapoje “Lepa naša domovina”. 5) Rudolf Vratni, deklamacija. 6) Skupina U.S.J. zapoje “Hej Slovani”. Po sporedu domača zabava in ples. Čisti dobiček te prireditve gre za pomoč vojnim sirotam Jugoslavije. Naj nihče ne manjka na tej proslavi narodnega praznika naše domovine P. L. R. Jugoslavije. VSTOPNINA: Moški $ 2.— ; Ženske $ 0.50. Prireditveni Odbor. *JtISTAVSKI: U5RCE6R . krnitev v domovino. — Skoraj po letih bivanja v tukajšnji zemlji se Poda v domovino — Rusijo — Štefan "r*ia, svetovni znani mojster kipar. . 0 je zapustil svoj dom ob Volgi in se Podal po svetu, da bi svojo umetnost Pokazal svetu, je naletel na velike za-Preke. Komaj leta 1927., ko je bil pred-®ednik te države Alvear, ki je Erzia Poznal že v Parizu in bil občudovalec Njegovih del, mu je dovolil vstop na "**®jšnjo zemljo. V teh 20 letih je *r2a napravil umetniška dela, katera ^ nahajajo v raznih svetovnih muzeji«. Največ jih je odkupila sovjetska y}*da, da bodo šla z njim v domovino. **ot pravi Ezra sam, je vzljubil Argentino “kot svojo drugo domovino in jo smatra nekoliko za svojo”! Zato je leji® 1936. ponudil deželni vladi v Cor-r°“i, da vklesa v gozdu Angamira, or-glavo velikega Sarmienta, ki pa *®libog je ostalo vse le pri obljubah, "eravno ni bila uslišana svoja prošnja, 8* je ponovno ponudil 1943. narodni ^l#di, da izkleše v gorovju Los An-dve velikanski figuri, ki bi predstavljale San Martina in 0’IIigginsa v onem zgodovinskem objemu dveh aiflerikanskih osvoboditeljev. Za to de-je mislil porabiti celih šest let, to-tudi tarkat je ostalo vse le pri obljubah. Podal se je v domovino, kjer vlada nudi paviljon za svoja dela. *atera bodo v Moskvi razstavljena v ^Uzeju. Stem hoče ruski narod poplačati vsaj nekoliko temu zaslužnemu jetniku. V hvaležnost svojih roja-pa ima Erzia v načrtu postaviti v Uralih ogromno glavo velikega ru-*8ega voditelja Lenina, * "Demokracija” pa ne za — vsih . . . “7 Pred kratkim se je vršilo zborovanje angleške sindikalne zveze. Tega zborovanja se je udeležil tudi sever-^oainerikanski delegat J. Richardson v nnenu zveze ognjegascev. Ko je bil Povabljen na tribuno se je v svojem Jfovoru izrazil: “Mi ne dovolimo, da 1 8e kakšne druge države vmešavale * naše notranje zadeve, da bi s tem "Oteli upeljati kakšen sistem proletar-8*®ga paradiža”. Toda je bil takoj Prekinjen z vzkliki: “Kaj pa je z za-Hiorcit” (Kakor je znano v Sev. Arneži je 14 milijonov zamorcev, kateri kimajo volilne pravice). Hotel je še v govoru napadati Rusijo, a so se sli-^*i glasovi: “INe hodi sem žalit in navdat Rusijo” in tudi “vrzitega z j^a”. Tako so angleški zavedni delavci pokazali zastopniku, da ne ma-lai° samo besede ampak pravo demo-*tiacijo in to naj sevednoameriknnska demokracija” izvrši v svoji hiši, šele Potem naj uči druge. . . NEKFH! Bratje vsi ednaki smo ... — .Pred Sasom se je vršila kampanja — ki je trajala več mesecev — za en tukajšnji skrajni levičarski list. Svota je bila pet dni pred določenim rokom prekoračena. Po tej statistiki je sodelovalo 14 narodnosti od teh je 7 slovanskih, kateri so skupno zbrali okrog 29 tisoč pesov. Največ so zbrali Judje in sicer čez 51 tisoč. Med temi narodi so bili tudi Italijani — katerih se računa okrog 4 milijone v tej državi — so pa zbrali skupno, reci in piši natančno: dvaintrideset pesov in 25 cts. Zato pa mogoče dotični časopis ni hotel objaviti naše zahteve po Primorski, ker se je gotovo zbal te “močne” podpore.. . • Domobranci na “svobodi”! — Te dni smo čitali pismo iz domovine v katerem pišejo: “Ko so Italijani zasedli Gorico, so slišali govorit po slovensko — bili so namreč nasprotniki nove Jugoslavije, ki so zbežali iz domovine”. Seveda “ kulturonosci” so jih takoj napadli, ti pa so začeli se izgovarjat: “Ne tepite nas, saj mi smo kot vi drugi, se borimo proti Jugoslaviji”. Za odgovor so dobili “batine” s pripombo: “Vi ste tudi “sciavi” in ne spadate med nas”. Mislimo, da za poskuš-njo v novi “domovini” in še na “svobodi” nimajo kaj se pritoževat ti “domobranci”. * Nočejo čitat in vračajo ... — Izseljeniški duhovnik “gospod” Janez se zadnje čase strašno “pritožuje”, da mu naši rojaki vračajo njegovo revijo D. Ž. Mi pa se nič ne čudimo, ker kot piše zadnje čase more človek imeti “salamensko” dober želodec, da prebavi vso brozgo, ki se nahaja v reviji. Mislimo, da domovina se prav gotovo ne bo jokala po takšnih “sinovih”, kot se nahajajo okrog te “zvišane” revije. * Ne dajo se vodit ... — Imamo rojake, kateri so verni, toda s tem še ni rečeno, da bodo pustili, da se zasramuje naše brate in domovino z raznih “prižnic” in tudi zvodil jih ne bo noben “gospod”, da bodo verovali kar on piše,, ki blati naš narod. Verjamejo tukajšni verniki raje bratom in sestram, kateri so-iam in v pismih obrazložijo vse dobrote in tudi — težave s katerimi se morajo borit, da ustvarijo boljšo bodočnost. Zato ni Čuda, da D. Ž. ima vedno manj naročnikov... * Tudi propaganda ... — Nekaj čudnega se vsem zdi, ko smo v zadnji šti'v. D. Ž. zagledali več oglasov, od katerih rojakov bi pa nikdar ne mislili, da bodo podprli to revijo v času, ko se je začelo politično gonjo proti naši do- movini. Upamo, da drugič bodo po-misilli komu dajo svojo propagando. * Višek cinizma ... — V nekem španskem mestu, kjer se nahaja zaprtih okoli 600 političnih jetnikov s-* predstavi kaplan, da jim napravi pridigo, kot se spodobi vsakemu “kristjanu”. Ravno dan prej so pa oblasti ustrelile dva tovariša iz med te skupine. Ko je prišel ta “božji” služabnik, si je izbral ta dan za predmet: “Ne ubijaj!”. Ko je začel pridigat zbranim jetnikom na velikem dvorišču trdnjave, niso mogli vzdržativeč na ta ci nizem, ampak so mu vsi kot en mož obrnili hrbet.... * - Suša ... — Naša dežela prenaša res svojevrstno sušo, toda po vesteh, ki prihajajo iz Evrope pa tam prekašajo vse suše. Na primer na Dunaju pravijo, da ne pomni zgodovina, da bi tako nizko padla Donava, kjer tik blizu mesta, so jo že kar peš prekoračili. Tudi na Holandskem v mestu Waastricht je reka Maas tako znižala, da se poznajo ostanki zidov nekega grada. Ta grad je bil zgrajen okoli leta 800 po Kr. v dobi, ko so “Vikingi” prišli v ta del Evrope. KAKRŠEN OTROK, TAK ODRASEL ČLOVEK Vsak človek prinese b seboj na svet podedovane dobre in slabe lastnosti. Seveda se tudi pogosto zgodi, da imajo dobri starši tudi kakega slabega otroka, slabi starši pa dobrega in tedaj se čudimo, kako Je to mogoče. Dobre in slabe lastnosti se ne podedujejo samo po staržlh, terr> več tudi po umrlih sorodnikih iz več rodov nazaj. Tudi pravijo, da se slabe lastnosti hitreje podedujejo kakor dobre. Razlaga tega je najbrže čisto preprosta: Vse, kar je slabega, je žilavo in trdovratno, vse kar dobrega in lepega, Je nežno in krhko. Človek s podedovanimi slabimi, morda celo z zločinskimi lastnostmi, ne more biti srečen in prav tako ne tisti ljudje, med kateriir.i tak človek živi. Ali bi ne bilo bolje na človeka in za družbo, da bi se tak človek nikoli ne rodil? če pa se taki ljudje že rodijo tedaj bi bilo treba zatreti njihovo plodnost. Niso redki primeri, ko otroci očitajo svoji materi, kako je mogla poročiti tako slabega človeka, kakor je njihov oče. Seveda se mati izgovarja, da takrat, ko sta se vzela oče ni bil tak. V resnici pa je bil prav tak ln mati Je najbrže to tudi vedela. Toda zaljubljeni ljudje mislijo sanvo nase in nikdar ne. na otroke, ki se bodo rodili iz te zveze ln bodo vse življenje nesrečni. Vsako dekle, ki se poroči, zato da si ustvari svojo rodbino ln svoj dom, bi morala dobro premisliti, kakšnega očeta bo dala svojim otrokom. Seveda mora storiti isto tudi mož, ko si izbira ženo. Le iz dobrega semena bo vzklila krepka ln zdrava rastlina. Cim starejši postaja otrok, tem vidnejši so znaki podedovanih ali prirojenih lastnosti. Kako zgodaj že opazimo, če je otrok radodaren alt skop, redoljuben ali površen, miren ali nagle jeze, namiljen ali trdosrčen Itd. Prav kmalu tudi opazimo, kako je z otrokovo nadarjenostjo. Nekateri so manj, drugi bolj nadarjeni, redki pa so tisti, ki prinesejo s seboj posebne darove -izredne talente. Marsikateri otrok ,pa ki se v šoli ne uči prav dobro, skriva v sebi nagnjenje do kake posebne vede. Ze pri igranju v predšolski dobi opazimo lahko, kaj otroka posebno veseli in r tisti smeri bi bilo treba potem otroka vzgajati. Celo vidno duševno zaostali otroci imajo svoja posebna močna nagnenja, samo da jih pri takih otrocih teže odkrijemo. Sleherni tak otrok zadrhti ob zvokih godbe. Kakor hitro smo ugotovili pri otroku kako posebno dobro ali slabo lastnost, moramo takoj začeti z vzgojo, da pravilno usmerimo dobro in zatremo v otroku slaba nagnenja. Da pa bomo imeli uspeh v zatiranju slabih nagnenj, moramo neprenehoma dopovedovat} otroku, kako slabo je zanj in kako ne bo nikoli srečen in priljubljen v družbi, če se ne bo znal obvladati, zatajevati ln če se ne bo znal upl-v tem | rat[ prirojenemu nagonu. Le če nvu bomo času bogastvo kolonije, koliko ga j ' in | prikazait njegove koristi in nesreče, ki iz. Leteči zmaji ... — Počasi nastopa vročina in ž njo bo prišel razni mrčes, kot komarji, muhe in podobno, tako da človek postane včasih res siten. Toda kaj bi se zgodilo, če bi začali “ brenčati” okoli nas one prazgodovinske “muhe”,kot jih imenuje naslednje poročilo : “Pred kratkim je prišla v Moskvn ekspedicija, katera se je nahajala več mesecev v Uralih. Najbrž so iskali petrolejske vrelce, toda med raziskovanjem so naleteli na okostja nekakšnega mrčesa, ki je bil podoben “letečim zmajem” in so merile peruti od enega konca do drugega skoraj en meter. To “zverino” pa res še “flit” bi jo ne umoril... * Zaradi strehe . . . — V Severni Ameriki v Čikagu, se je obesil 4l letni mož Rajmond Thill ter navedel, da stori to iz vzrokov, ker ne dobi stanovanja za svojo družino. V pismu, naslovljenem na sodnika pravi, da vsaki človek, ki ga je poprosil za stanovanje in mu povedal, da ima ženo in šest o-trok, so mu kar na obraz zaprli vrata. To ga je razburilo, da se je obesil. Pa se dobi še kdo, ki ne veruje, da “pravica” je za vseh enaka posebno v “Ameriki” . . . * V tem svetovnem ravsu in kavsu naša kolonija uživa “ljubljeni” mir. Samo naši izvedenci “študirajo” " ! SeecMn YUGOESJLA V A Atendida por experfo personal de esfa nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS da Ayuda Femiliar a Yugoe*/avia. • CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORR/ENTES. Dos magntPcoi Sarvicios a disppsicidn de la Colaclivided Yugoeslava. • SECCION DESCUENTOS. El Banco atendart da inmadlalo ju So/icifud de Cridito. ESCRITO komu ga bomo dali. Zdi se mi. da po vseh študijah bo ostalo tam kjer je in mirna Bosna. . . KUOJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ V Calderon 3098 - Devoto - Buenos Air«« T. A. 50 - 8228 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 hajajo iz tega, bomo Imeli uspeh. Koliko manj zločinnov bi bilo, če bt bilo mogoče v (Sledi na naslednji strani spodaj) NOVO STAVBENO PODJETJE Callo Ram An Lista 5552 — U. T. 64-1509 7,a kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Calle Virgilio 2941. CADIC Izdelovanje norih aparatov tar vsakovrstna popravila isvrituje JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal A vda. Forest Tol. Stav. 54 . 4650 Str. 14 t T PRIMORSKE VESTI NA GORIŠKEM UVELJAVLJAJO FAŠISTIČNO RAZNARODOVALNO POLITIKO Gorica, 15. oktobra. — Italijanski karabinjerji so na Goriškem uvedli raznarodovalno politiko, kakršno ie izvajala v teli krajih fašistična Ttaliia. V Sovodnjalt uri Gorici .ie italijanski karabinjer kričal na ljudi, do so slovenski napisi na pročeljih hiš izzivanje proti Ttliji. žene iz okoliških slovenskih vasi, ki hodijo na tri?, pripovedujejo, da jih karabinjerii stalno zmerjajo, ker govore slovensko in kri-”-ijo. naj nehajo govoriti tujo govorico, češ da so v Ttaliji. Medtem ko se karabinjerji znašajo nad Slovenci zaradi slovenske govorice, fašistične skupine še naprei nemoteno rovarijo proti Slovencem in antifašistom. Skoro vsako noč eksplodira bomba pred stanovanjem S'ovenea ali italijanskega antifašista. Te skupine, ki so_ organizirane v znani zloglasni Divisione Gorizia”, stalno groze Slovencem. predvsem onim. ki so bili partizani. A iktoriu Mavriču iz Gorice so grozili nad teden dni. Pri njem sla se pred približno desetimi dnevi z<>lasiia dva člana “Divisione Gorizia” in zahtevala. naj se zglasi pri njihovi komandi. Mavrič je zadevo takoj oriiavil policiji. Pripadniki “Divisione Gorizia” so prišli naslednjega dne ob 4. zjutraj razbijat po vratih njegove"-« stanovanja. (Podoben obisk so ponovili v nedeljo 12. 1. m. Mavrič je pobegnil skozi okno svojega stanovanja in šel klicat policijo. Ko se je vrnil s policisti, ,je našel svoje stanovanje popolnoma razdejano. Napadalci so vse premetali in odnesli s seboj vse, kar se .iim je zdelo vredno. Dva izmed zločincev jo policija prijela, ostali pa sc zbežali. Rdeti izmed aretirancev je še na policiji v besnem napadu šovinizma kričal: “To grdo umazano raso jo treba vso pobiti.” * OBNOVA KOMNA V težkih dneh naeifašistične okupacije je Komen pretrpel hude udarce ; center^ našega Krasa je bil stoodstotno požgan. Po osvoboditvi je nastala^ potreba obnove Komna težko vprašanje. ZVU je obnovitvena dela izročila raznim tržaškim gradbenim podjetjem, ki so vodila politiko dobičkarstva na račun žuljavih rok kraške-ga kmeta. Zato je tudi razumljivo, da nekem odločilnem trenutku prikazati zločincu, ki se je odločil za kako zlo dejanje vso grozoto posledic, ki bodo nastopile zanj po izvršenem, zločinu, če pa je otrok y.e od mladega n?.vajen, da bo pomislil najprej nase, bodo zaradi tega tudi drugi obvarovani hudega, človek je velik egoist in če se bomo pri vzgoji naših otrok zavedali tega dejstva, bomo lahko obvarovali otroka marsikatere nesreče. če hočemo vedeti, kakšni bodo naši otroci, ko bodo dorasli in stopili v samostojno življenje, tedaj je potrebno, da se temeljito poglobimo v njihovo duševnost. Vse tiste lastnosti, ki jih ima človek kot otrok, bo imel tudi kot odrasel človek. Ali pa narobe: Vse, kar je v odraslem človeku, je bilo tudi v otroku. Domača in šolska vzgoja pa iz vseh teh dobrih ln sla. blh nagnenj gradita človeka za skupnost. Naloga staršev' je, da znajo pravilno usmerjati dobre 'in slabe lastnosti, ki jih ima otrok po naravi, naloga šole pa je, da odkrije v vsakem otroku njegovo posebno zanimanje, dar narave, in mu pomaga, da doseže svojo srečo zase in za skupnost. (Po “Ljuds. ted.”) se obnova Komna ni izvršila, četudi je minulo od osvoboditve že dve loti. Po priključitvi k Jugoslaviji je vprašanje dokončne obnove Komna ponovno na dnevnem redu. Okrajni ljudski odbor Sežana je že nakazal potreben kredit. Minuli mesec pa je bil sestanek “Zveze vojnih oškodovancev”, na katerem je bil sprejet sklep, da se ta preosnuje v “Obnovitveno zadrugo Komen” .Na sestanku je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor. Tovariš tajnik Kosmina je orisal pomen delovanja obnovitvenih zadrug, ki niso dobičkanosna podjetja, ampak delajo v prid našemu ljudstvu in čimprejšnji izgradnji nove Titove Jugoslavije. Obnovitvena zadruga je pokazala že dobre uspehe na raznih gradiliščih, pri katerih je zaposlenih že 150 delavcev. Kakor v borbi, hoče biti Komen tudi v obnovi zgled vsemu kraškemu ljudstvu. ST.OVENSKO-ITAIjI.I A NN K A A NTI-FA8ISTICNA UNIJA ZA S.T.O. V nedeljo 2C. oktobra je doživel Trst pomemben dan. Tov. Pogassi je odprl na ta dan drugi kongres Slovansko-italijan-ske antifašistične unije, lcl je izzvenel v mogoqno izpoved slovanskih ter italijanskih protifašistov na področju Svobodnega tržaškega ozemlja za ljudske, in demokratične svoboščine. SIAII predstavlja dokončno združitev Slovanov ter Italijanov z enotnim političnim, demokratičnim programom. Na kongresu, ki je bil ustanovni kongres SIAU za STO, je bilo govora o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo STO ter njegovo bodočo ureditev. Iz referata tov. Branka Babiqa povzemamo, da naša bodoča borba ne bo lahka, da more imeti Slovansko italijanska antifašističn unija kot prvo in osnovno v svojem programu borbo za čimvečjo ekonomsko in politično neodvisnost Tržaškega ozemlja proti nameram anglo-ameriških imperialistov po našem' političnem in ekonomskem zasuž-njevanju. S prihodom guvernerja in z uveljavljenjem statuta za Tržaško ozemlje se bo treba boriti za popolnomo demokratizacijo vsega našega javnega življenja. Slovansko-italijanska antifašistična unija bo morala vložiti vse sile, da bo Ustava Tržaškega ozemlja resnično demokratična. Svobodno tržaško ozemlje mora biti predstavniška demokratska republika Italijanov, Slovencev in Hrvatov. Vsa oblast na Svobodnem tržaškem ozemlju mora iz- G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti- postaje "Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA Med gorami vjrišini 1000 m. ODPRT CELO LETO, hajati svobodno izbrana, iz ljudstva ter mora služiti ljudstvu. Bratstvo In enotnost enakopravnih Italijanov, Slovencev ter Hrvatov, zaščita koristi delovnega ljudstva in pravice človeka ter državljana so temelji državne ureditve Svobodnega tržaškega ozemlja. Zemljiški odnosi morajo temeljiti na načelu, da naj pripada zemlja tistim, ki jo obdelujejo. Ljudska skupščina mora dejansko predstavljati suverenost ljudstva kot najvišji organ državne oblasti na Svobodnem tržaškem ozemlju. Zakonodajna oblast gre izključno Ljudski skupščini, izvršna oblast pa vladi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo izvoli Ljudska skupščina. Predsedstvo Ljudske skupščine mora odgovarjati za svoje delo Ljudski skupščini ki ga vsak čas lahko odpo. kliče ter izvoli novega. Samoupravne enote naj vodijo njihovi prebivalci po svojih svobodno, neposredno in s tajnim glaso-vanjom izvoljenih odborih kot najvišjih organih državne oblasti v odnosih lokalnega pomena. Začasni vladni svet mora biti formiran na demokratični osnovi, na osnovi proporcionalnega zastopstva, ki naj predstavlja resnični izraz političnih sil Tržaškega ozemlja. Do prilloda guvernerja bo Tržaško ozemlje cone A ln cone B vsako pod svojo vojaško upravo. Nedvomno bodo gotove reakcionarne in politične sile v okviru Združenih narodov delovale na tem, da bi se sedanje stanje čim bolj j podaljšalo in imenovanje guvernerja odlagalo v nedogled. Zato je težko predvideti čas prihoda guvernerja in prenehanja okupacijske oblasti vojaške uprave. Zaradi tega nam sedanja situacija nalaga, da usmerimo svoje napore k normalizaciji našega življenja, v kolikor je pač možno, ter da se borimo in da že danes vsa naša vprašanja rešujemo s perspektivo bodoče ureditve STO-ja, ne pa enostransko in pa v interesu gotovih reakcionarnih sil na škodo širokih slojev našega prebivalstva. Na kongresu je bila izvoljena komisija Ka pripravo osnutka ustave STO-ja ter je bilo sklenjeno, naj postane "Primorski dnevnik”, glasilo Osvobodilne fronte za Slov. iPrimorje, glasilo Osvobodilne fronte STO-ja. Izvoljen je bil glavni svet Slovansko-italijanske antifašistične unije STO-ja, v katerem so najvidnejši predstavniki borbe za demokratične svoboščine italijanskega, slovenskega ter hr-vatskega ljudstva na področju STO-ja. Kongres ter njegovi zaključki bodo služili borbi za splošno blaginjo širokih množic in trajni mir. Sprejeta resolucija proglaša potrebo utrjevanja ^n razširjenja Ljudske fronte na vse poštene državljane, ter izraža zahtevo po sodelovanju zastopnikov SIAU-a v vseh organih javne uprave, da se na ta način napravi konec dosedanjemu monopolu v korist manjšine prebivalstva ter na škodo celotnega prebivalstva. Resolucija vsebuje nadalje zahtevo, da se s trgovinskimi sporazumi z vsemi državami našega zaledja pospeši razvoj , gospodarstva na področju STO-ja. Ustanovni kongres je končno ugotovil v politiki in v ukrepih okupacijske vojaške uprave očitno kršitev mirovne pogodbe, zahtevajoč, da Varnostni svet Organizacije združenih narodov doseže od okupacijske obla- sti obveznosti, ki potekajo Iz dol<$ rovne pogodbe. * ŠKANDAL BREZ PRIMER® 174 Intervencij je napravila,^ 1945 pa n< l|ijši S 'l'0 ItO] K ia-šk >« K[ l(>0v Krojačuica LEOPOLD US* Avda. FRANCI® BEIRO 5380-® m U. T. 50-4542 VILLA DEV roT1 L smo videli v povojni dobi združe-j«legate 'vsega ozemlja. Slovence, Ita-e in Hrvate v enotni sindikalni organi- V skladu z novo državno politič-Ureditvij0 Trsta ter njegovega ozemlja !** izvršena tudj v strukturi Enotnih ••tov ustrezna sprememba. Enotni ^*ti delavcev in nameščencev za Slo-I®*10 Primorje in Trst so se reorganlzi-Knotue sindikate Svobodnega trža-°*emlja. Ustanovni kongres tržaške 1‘Wne zveze je potekel v znamenju 8» borbenega duha, ki je zajel delov-Jttdstvo Trsta ter njegovega ozemlja, ^•^iitev sindikalnih organizacij je še Posebnega pomena v sedanjem ča-0 snujejo demokratične sile vsega Wroko demokratično ljudsko fronto f'n*bi neodvisnosti in miru proti ma- „ imperialističnih in vojno hujska-r* sli. ZiVI)HUžNiSTVO NA VIPAVSKEM j® ffed 33 leti so v Vipavi ustanovili fitsko društvo”. Večji razmah kaže Rvi v Večji razmah 0 Sele po drugi svetovni vojnli ko je ^v° samo vzelo oblast v svoje roke. To se je reorganiziralo in preimeno-s v “Sadjarsko-vinarsko zadrugo”, ki 'danes že 920 jianov. I>anes je v gor-"ipavski dolini vključenih v zadrugo % vseh vinogradnikov, v spodnji Vi-1 * dolini pa 60%. Zadruga je odku-vagonov vina in nad 36 vago-6r°zdja. j^VENci V ITAIjIJI ZAHTEVAJO ^I^VTONOMNO flOLSKO UPRAVO * 8eJi glavnega odbora Demokratične Slovencev v Italiji, ki se je vršila L'H je bil sprejet sklep o ustanoviteljske zveze. V posebni resoluciji **ena zahteva rimski vladi, naj pre-^lovencem avtonomno šolsko skrb-ki bi bilo direktno podrejeno Mi-1 za prosveto v Rimu. Sprejet je 11(11 predlog, da ustanovi slovenska v Italiji Slovanski manjšinski 1 ki se bo povezal z vseslovanskim ir°m. * ‘^ESTNa stavka zaradi kri- i^lru OBSODBE PETIH DELAVCEV s°