Leto XIII. W Celju, dne 22. maja ISO3. i Štev. 40. Utaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franldrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plača|l 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 krat za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. „Slovenac i Hrvat“. „0dnjihala nas jedna, slobode željna mati" se poje povsod, kjer se glasi naša pesem. Ena mati nas je odgojila, istega rodu smo, bratje po jeziku, bratje po krvi, deli nas samo nesrečna politična razdelitev, deli nas samo oni princip slavne vlade, ki nam je že od nekdaj prva in glavna zapreka, da se ne moremo Jugoslovani v okvirju avstro - ogrske monarhije krepkeje in slobodnejše razviti, oni zloglasni princip vseh avstrijskih državnikov od Metternicha pa do Kčrberja — „divide et impera". Raztrgali so nas Slovence po posameznih kronovinah in naše najbližje brate, Hrvate, so izročili na milost in nemilost madžarski požrešnosti. Nasledki te prevejane politike se kažejo sedaj na Hrvatskem, ali malo drugače, kakor si je domišljala gospoda na Dunaju in v Budimpešti. Leta in leta so izsesavali Madžari svoje „ravnopravne“ sosede, izmozgali so troedino kra¬ ljevino do zadnje trohice. Ustvarili so si s po¬ močjo sedanjega bana Khuen • Hedervaryja med i Hrvati stranko, ki jim je izpolnila vsako željo neglede nato, da ubogi narod gine lakote, ne glede nato, da se najpredrznejše krši zakon, neglede nato, da se Hrvatska bliža vsled tega kršenja zakona polomu, iz katerega ne bi nikdar več vstala. Oni isti ban, ki je prisegel, da bo z vsemi svojimi močmi varoval stara prava hrvat- ske kraljevine, oni isti ban je bil prvi in je še vedno prvi, ki tepta osnovne zakone, ki s po¬ močjo svojih uradniških eunuhov bije in tlači hrvatski narod, samo da ugodi madžarski po¬ hlepnosti po hrvatskih zemljah. In ne samo to. Leta in leta je ječal narod pod banovo tiransko pestjo in potrpežljivo pre¬ našal vse gorje. Našli so se sicer možje, ki so vstali proti banovi strahovladi, ali ban s svojim izvrstno dresiranim uradniškim aparatom je znal onemogočiti opozicijonalni pokret. Ali končno je narod izprevidel. da je sila prikipela do vrhunca, izpoznal je, da mu bo nož, ki ga mu je nastavil ban na prsi, skoraj prebodel srce, in vstal je, da se sam brani, da sam brani zakone, katere je poteptal ban v blato. Vzdignil se je narod za svoje pravice in če tudi mora zato teči kri. In tekla je že kri, — na banovo zapoved se je začelo klanje onega naroda, ki je bil sto¬ letja s svojimi prsi edina trdnjava proti turškim navalom, ki je leta 1848, prvi vstal, da reši Dunaj in Avstrijo. In na ta narod streljajo naši c. kr. avstrijski polki kakor na divjo zverino! Hedervaryjeva vlada je sicer prepovedala opozi- cijonalnim časopisom pod kaznijo obustavljenja, da ne smejo poročati o groznih dogodkih, ali vzlic temu in vkljub najpredrznejšim lažem vla¬ dinega časopisja je izvedel svet grozovitosti, s katerimi hoče Hedervary „ pomiriti" narod. V Križevcih se je mesarilo na grozovit način. Štirideset kmetov je mrtvih. Groze vstajajo človeku lasje na glavi, ko čita o takem „ miroljubnem “ delovanju namest nika Njegovega Veličanstva cesarja, grofa Khuen- Hedervaryja, bana kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, onega bana, ki ga je imenoval zastopnik hrvatskega naroda, sedaj zaprti dr. Potočnjak, „navadnega goljufa" in ponudil zato tudi dokaz resnice. In ali ni imel prav? Ali mu ni rekel premalo ?! In ta „navadni goljuf" je še vedno hrvatski ban, še vedno poglavar zemlje, še vedno zapo¬ veduje moriti hrvatsko ljudstvo. Dunajska vlada se ne zmeni za njegovo paševanje in odgovarja na tozadevne interpela¬ cije v državnem zboru, da jo Hrvatska ne briga prav čisto nič, Ne briga jo čisto nič, da naši avstrijski vojaki na banovo povelje streljajo hrvatski narod, ne briga jo, če banovi vohuni vohunijo po naših avstrijskih mestih, in ne briga jo, da tudi v Avstriji že narod vstaja, kakor se je zgodilo v Dalmaciji. Ali morda čaka še kaj hujšega ? In mi Slovenci, najbližji bratje v klavnico prodanega hrvatskega naroda? Ali naj mirno gledamo, ko pada brat za bratom kot žrtva banovega nasilja? Ne! Trst je že pokazal, da gorko čuti za ubogi hrvatski narod, Ljubljana ne bo zaostala in mi štajarski Slovenci, mi tudi ne smemo zaostati. Naša politična društva naj skličejo v svoja središča shode, na katerih naj naš narod izreče svoje sočutje zatiranim bratom onstran Sotle in svoje najgloblje ogorčenje, da naša dunajska vlada zatiska oči, da ne bi videla grozodejstev na Hrvatskem. Prisiliti moramo vlado, da se stori konec banovanju grofa Khuen- Hedervaryja, ki je edini pravi krivec vseh zlo¬ činov hrvatske vlade, da ga nadomesti mož, ki bo v resnici z blagim ravnanjem in v prvi vrsti z izpolnjevanjem zakona pomiril hrvatski narod. Nadejamo se. da ta naš poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Pokažimo, da nam slovensko • hrvatsko bratstvo ni samo na jeziku, kadar imamo čašo v roki, ampak da znamo besede tudi pretvoriti v dejanja. In to je v se¬ danjem položaju naša najsvetejša dolžnost! Resolucije sprejete na vseslovanskem dijaškem shodu na Dunaju dne 14. t. m. 1. Slovansko dijaštvo dunajsko, zbrano na shodu v „Ressource“ dne 14. maja 1903. 1. po¬ življa visoko c. kr. vlado, da nemudoma ukrene vse potrebno za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Pri tem jo opozarja na spomenico, v kateri je že leta 1901 utemeljilo nujno potrebo po slovenski univerzi v Ljubljani: ustanovitev iste je neobhodno potrebna za kulturni in ma- terijelni procvit jugoslovanskih narodov, znanost LISTEK. Tat. Spisal Juraj Lubič. Visok plemič je dal v blestečih prostorih svojega zgodovinsko znamenitega gradu soirejo. Najimenitnejša gospoda se je tukaj zbrala v redko zabavo. Gospodar je bil z neverjetno pre¬ brisanostjo postavil v današnji spored najsijaj¬ nejše, presenetljive točke, tako da je imel vsakdo izmed vabljencev svojo zabavo. Instrumentalna in vokalna glasba, dramatični prizori, ples, du¬ hovita konverzacija, razne moderne igre, bufet, kakor nalašč pripravljen za dobrojedce, vse, vse je bilo na razpolago. Dražestne dame, lepe kakor pomlad, lahne kakor cefir, očarale so s svojimi milimi pogledi družbo. Bile so tako ljubeznjive, tako sladke, kakor da bi jih bila sama ljubezen na svojih krilih prinesla v te čarokrasne pro store. Marsikomu je drhtelo srce v razkošni sreči; marsikateri se je vprašal, ali je to vse mogoče ali le sanja, sanja sladke sanje ljubezni. Tudi jaz sem bil v mamljivem krogu teh rajskih vil Prša so mi bila polna neznanih mi čustev žarki pogledi krasotic so me žgali v srce, iz njihovih čarobnih ust sem kar požiral sladki dih in vonj teh nedolžnih tel?s mi je zapiral sapo. Sanjal sem bdeč. Moja duša je pretrgala vse okove in je zletela v brezkončje pregrešnega hrepenenja, blaznega poželjenja Takega blažen stva do tedaj nisem poznal. Zdelo se mi je, kakor da bi vsaka teh krasotic le mene iskala v ljubezni, kakor da bi jaz v svoji zamaknje¬ nosti vsaki posebe moral odkriti svoje srce. Čutil sem se visoko nad zemsko maloto, da bil sem v edenu, nikjer drugje ne more biti tako. Graščak in njegova soproga, oba mladi impo¬ zantni prikazni, sta se prikazivala, skrbeč za red, za potrebe vsakogar, za neprisiljeno zabavo. Marsikateri kozarec šampanjca mi je stekel po grlu; mislil sem, da uživam samo ljubezen; saj so mi krasotice venomer napivale; trkalo se je, da je milo zvonilo — omamilo me je In ko sanjam najslajše sanje, nastane hkrati v vseh prostorih grobna tišina. Gospodar naz¬ nanja, da je neka dama izgubila prstan z bri¬ ljantom, za katerega ji sicer ni ravno toliko glede materijelne vrednosti, katerega idealna vrednost pa je brezmejna. Prosi, da bi najditelj ta prstan njemu izročil. Vse je obmolknilo, vse se je spogledalo. Čutil sem, da mi je na mah zastalo srce, kri mi je izginila iz obraza, potem pa je zopet bruhnila v njega, kakor da bi me hotelo zaliti. Ne vem zakaj. Bilo mi je, kakor da bi me bil kdo pahnil iz raja ter me treščil ob trda tla. Vprašali so me, kaj da mi je. Jaz sem bil v zadregi; hotel sem govoriti, toda samo jecljal sem. Delal sem, kakor da bi hotel dragoceni prstan po tleh iskati, toda, kako sem bil pri tem neroden! Vse je vstalo, iskalo, pov¬ praševalo, nastal je cel dirndaj, jaz pa sem stal kakor pribit, kakor da bi več ne sodil v to družbo. Splošno zmešnjavo sem porabil v to, da sem se izmuzal iz blestečih prostorov in sem že bil zunaj v mrzli noči. Nekdo jo zakričal za menoj: Tat! Plaho sem se ozrl. Ne žive duše nikjer. In tat, tat, tat! je kričalo vse okolu mene. Prijel sem se za čelo, bilo mi je, kakor da me zapušča zavest, vzravnal sem se, hitel sem, tekel sem proti domu. Tuintam srečam človeka, vsak je dvignil roko, ter pokazal na me: Tat, tat! Bil sem iz sebe. Zakopal sem se v postelj, se pokril čez glavo ter sem skušal zaspati. Toda kadar sem malo zadremal, me je vzbudil krik: Tat! da sem planil kvišku in so se mi lasje ježili. Še le proti jutru sem ves onemogel zaspal. Ko se zopet vzdramim, je bil dan. Zavedal se sprva nisem ničesar. Zdelo pa se mi je, da mi leži cel hrib na prsih in da je moja glava v devetindevetdesetih okovih. Bolelo me je nekaj 232 pridobi z njo novo središče, država pa zares sposobne uradnike. 2. Slovensko dijaštvo dunajsko močno ob čuti nedostatke, ki so nastali na univerzah avstrijskih, najbolj pa na univerzi dunajski sedaj, ko prehaja pouk iz dogmatično • praktiškega v teoretiško akademiški, ki se naj goji v inštitutih. Izmed nedostatkov, ovirajočih možnost moder¬ nega, teoretiško akademiškega pouka, je največji prenapolnjenje naše univerze, ki je v mnogih inštitutih naravnost neznosna. Razbremenitev v korist novih provincijalnih univerz: — slo¬ venske v Ljubljani ter češke v Brnu, ki bodo z manjšim številom slušateljev lažje ustrezale svo¬ jemu namenu, — se nam vidi nujno potrebna, da se bodo številnejši mogli navajati k samo¬ stojnemu znanstvenemu raziskovanju, in da na¬ stane med zavodi blagonosno tekmovanje v zna¬ nosti, — kar bo storila vis. vlada tem lažje, ker ne ustreže s tem le dijaštvu, ki bo i potem ob¬ iskovalo dunajsko univerzo, in sebi olajša spo- polnitev tega zavoda, marveč zopet enkrat ustreže živemu klicu po enakopravnosti slovan¬ skih narodov. 3. Slovansko dijaštvo odločno protestuje | proti temu, da bi se preložila italijanska preda¬ vanja v Inomostu na slovenski teritorij, v Trst ali Gorico, ker meni, da bi Nemcem na ljubo sklenjena preložitev na slovenska tla bila nasilno žrtvovanje slovenskega naroda, in pa, da se stavi s tem ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani v nevarnost. 4. Te sklepe sporoči dijaštvo po posebni deputaciji eksc. gospodu naučnemu ministru. 5. Jugoslovansko dijaštvo dunajsko poživlja s tem vodilne faktorje med narodom in pred vsem gg. poslance jugoslovanske, da zastavijo vse svoje sile v realizacijo naših zahtev, ostale gg. slovanske poslance pa prosi, da njihovo akcijo izdatno podpirajo._ Gospodarji, ne pokončavajte gozdov! (Poroda inženir Ferdo Lupša.) (Konec.) Znano je, da poletni dež prav prijetno vpliva na prehudo vročino. V krajih, kjer pa ni gozda, dežuje le prav redkokrat, toda koder je veliko obširnih gozdov, tamkaj tudi ne bode nikdar primanjkovalo blažene deževne kapljice. Ne da se tajiti, da so nasledki dežja v gozdih popolnoma drugačni nego po golih in pustih gričih ali suhih planjavah. Bodi si, da se vsuje še tako huda in močna ploha, gozdnim tlom navadno prav nič ne škoduje, kajti gosto listje je takorekoč zaščita, ono ulavlja mnogo dežnice, tako da curlja ona le polagoma skozi listje na tla, kjer je ta neko¬ liko posrkajo v hrano vsem gozdnim rastlinam, nekoliko se je pa zbira v podzemeljskih tokih in žilah, iz katerih zajemajo hladni vrelci in po v srcu, peklo, grozno peklo. Jaz premišljujem, tuhtam, kar mi zopet zagrmi na uho: Tat! Kakor blazen planem iz postelje dirjam vun, vun — ne vem kam. Vsak obraz, ki sem ga srečal, je bil za me obtožba. Hiše so se pred mano obračale, kazale mi svoje ozadje; veter je strašno tulil v mojih ušesih, drevesa so grabila s svojimi brezkončnimi vejami poželjivo po meni, da sem jim komaj všel; bližnja reka pa je vzrastla, spenjala se proti meni, vabeč me v svojo globino. Grozno, grozno 1 Samega sebe sem se bal. Prišel sem do hladnega vrelca. Pomočil sem si senca, čelo, celo glavo. Zdelo se mi je, da mi je nekoliko odleglo. Prihajal mi je ne¬ koliko spomin na prejšnji večer. Dame zape¬ ljivke, prave sirene, glasba, šampanjec, divna magična razsvetljava in — jojmene! Kaj je bilo to! Ali je to mogoče? Mrzel znoj mi je stopil na čelo. Spomnil sem se male prigode — eh, te sanje — to ne more biti res — pa vendar _ segel sem v žep — za Boga! Tu je dokaz — ha, dokazi Kako je mogel drugače prstan z briljantom priti v moj žep? Spomnil sem se, kako sem ga zagledal na tleh, ta le prstan, kako me je nevzdržljiva sila zgrabila — vrgel sem svoj robec nanj in pobral, pobral vse 3 kupaj, robec in prstan, in spravil — spravil — ha, ukral — pa izginil — tat — tat!- •*> »odo, ki .udi» Vsled tega odteka le , e količkaj goma v dolino ne da bi k Skodova^m tedaj ni pog ojev, da bi na¬ stali hudourniki ali povodnji. Nadaljna posledica velikih gozdov je ta da ti očiščujejo zrak. Po mestih se namreč, n* neizmerno onečisti po dihanju Ipd« « ter po izparivanju mnogovrstnih smrduh tvar.m Tak izprijen zrak diha drevje, a aje spet čistega, našemu zdravju potrebnega. Ni to¬ rej treba dolgo iskati vzrokov, zakaj da bolehn ljudje, meščani in drua po letu kaj rad, četudi le za nekoliko tednov, zahajajo v gozdnate kraje in na kmete. Naj mi bo dovoljeno končno še omeniti po sledico, ki tudi za dobro razvijanje stoječih, torej še ne posekanih gozdov ni brez pomena, kar sem opazoval posebno po naših krajih. Stelje se potrebuje pri kmetih veliko, posebno sedaj, ko se je začela pospeševati živinoreja. Dosedaj, ko smo imeli še velike gozde, dobival je kmet stelje, kolikor je je le potreboval, pa vprašanje je, ali je bode tudi v prihodnje dobival zadosti? Če pa ni prave in obilne stelje, tedaj je se¬ veda tudi živina mršava in malo vredna, tedaj ni pravega gnoja za njive, travnike in vinograde, in posledica so slabi pridelki — kmet postane še večji siromak! Če pa se jemlje stelja prepogosto iz gozdov, tedaj to škoduje gozdnemu drevju, ker se to za¬ držuje v rasti. Drevje potrebuje namreč, kakor tudi vsaka druga rastlina za rast gnoja; brez tega se razvija to zanikrno, kako žito na njivi, ki ni pognojena. Gnoj pa se nareja v gozdu edino le iz popadlega listja, katero, če nekaj časa leži na mestu, segnije, in samo s tem gnilim listjem se tukaj gnoji, če se torej jemlje stelja prepogosto iz gozda, tedaj ne dobiva drevje dovolj redilne snovi. Nadalje se pa pri pogostem grabljenju tudi nekoliko zemlje izgrabi, korenine pridejo na površje, drevesna rast postane medla, in končno začne drevje slabeti. V takih gozdih se prav rad vgnezdi knaver in se zaležejo gosenice, če pa pride nad gozd ta nadloga, tedaj ne preostaje nič drugega kakor posekati ga. Torej kmetje, če hočete imeti lepe in zdrave gozde, morate — hočete ali nočete — jemati steljo iz njih zmerno, to je, ne vsako leto na enem in istem prostoru! Iz tega sledi, kako velevažno je umno ra¬ vnanje z gozdi za kmeta, sicer nastopijo kmalu še slabši časi. Naloga vsakega zavednega gospo¬ darja torej bodi, pred sem skrbeti za ohrambo gozdov; planjave, na katerih sedaj raste po mnogih krajih le praprot, vresje, grmovje in druge rastline, naj se izpremene v gozde, kar je za zboljšanje kmetskega stanu danes že prepotrebno 1 Jaz obče čislan uradnik, sodnik celo, pa — tat! Joj, joj, kaj bo? kaj bo? O tem treba trezno premišljevati, dokler je še čas, potem se lahko zgodi nekaj grozovitega! Pa jaz bi trezno premišljeval, ko sem ves zmeden, pijan, blazen — samo neumne misli mi blodijo po glavi — kako bi se dala cela stvar uravnati brez tožbe, brez sodbe, ko še nihče o meni nič ne ve! Ha, spomnim se, kako je bilo moje vedenje, kako sem izginil iz družbe; slab tat! Ali nisem samega sebe izdal, ali nisem sam na sebe obrnil sumnjo, da sem jaz storilec — jaz — jaz.- -J voo JO Moja služba, moje dostojanstvo, moja ekzist Z Bogom uradnik, z Bogom sodnik! — ogibno je — v prepadu sem! Oh moja moji otroci! Brez kruha — vsi brez krul jaz sam brezdomovinec, cigan, katerega v: lahko opsuje in opljuje — rešitve ni ve Samomor? — To ni rešitev. To bi bila poti moje krivde - pa moji otroci - samomor otroci — s prstom bi kazal svet na nje ■ — izmazati se bo treba na kak način — 1 lopovov je bilo že oproščenih — pogum \ - Pogum? Ha, kje pa je pogum! - sa obupan, slaba bilka sem, s katero vetrič u svoje burke — oh zadušiti me hoče — ka Celjske in štajarske novice, ( Celjski Sokol 11 ,) zvest svojemu program priredi tudi letošnje leto več izletov v bli žnjo slovensko okolico. Prvikrat poleti Sokol v civij ai ooravi dne 7. junija v Trnovlje, pa ne samo zato, da se bo vadil redovnih vaj na prostem. Sok 0 . lovi izleti v našo okolico imajo še drug namen, Našim slovenskim okoličanom hočemo pojasniti namen sokolskih društev, povabiti hočemo vs 6 o-štene in zavedne slovenske fante, da priato. nHo našemu društvu, kjer jih sprejmemo s pravi* bratskim veseljem. V našem društvu bodejo sprejeti kot naši bratje; tu ne poznamo razlike stanov. Vsak nam je ljub in vsakega spoštujemo, nai je delavec, kmetovalec ali še tako velik do. stojanstvenik, ako deluje in žrtvuje svoje zmož- nosti v prid naše domovine. Prepričam smo, da je mnogo slovenskih fantov v naši okolici, ki bodo radi pristopili v sokolske vrste in ki bodo z nami skupno čuvali slovensko posest. — Drugi izlet se bo vršil v sokolski opravi in z godbo dne 21. junija v Bukov žlak. Priredila se bo ve lika javna telovadba in ljudska veselica. Za danes samo omenimo, da bo na tem izletu prvič na¬ stopil sokolski naraščaj in da se bodo izvajale proste vaje. Vse druge letošnje izlete objavimo nravočasno. Brate Sokole pa vabimo v soboto (Volitve v celjski mestni zastop) so se vršile prve dni tekočega tedna. V ponedeljek je volil tretji razred. Volilcev v tem razredu je 753 in na volišče jih je je prišlo vkljub vsemu bob¬ nanju celjskih mogočnežev, vkljub „sijajnemu“ volilnemu shodu, le 366. In teh 366 Nemcev in nemčurjev se je potilo od 9. ure zjutraj pa do pol 9. ure zvečer, da so oddali svoje „štimce“ svojim ljubljencem Josipu Achleitnerju, dr. Jabor- neggu, Janezu Koroschetzu, Otonu Kustru, Karlu Mortlu, Julčetu Rakuschu, Karlu Teppeiu in Ja¬ nezu Terscheku. Namestnikom so bili izvoljeni: Anton Eichberger, Anton Neubrunner, Jože Srimz in Jože Wallentschag. — V drugem razredu je prišlo od 71 volilcev le 46 na volišče. Izvoljeni so: Rudolf Costa -Kuhn, Karol F er jen, Jože Konig, dr. Negri, Jože Pallos, Fritz Rasch, Jurij Skoberne in Marko Trattnik, Namestniki: Franc Karbeutz, Avgust Lakitsch, Luka Putan in Ludovik Kossar. V prvem razredu je razvila nemškutarija velikansko agitacijo, ker se je bala, da se Slovenci udeleže volitve. Vse je moralo na volišče, kar „leze ino gre“. In tako so spra vili na volišče od 194 volilcev 104 možičke, iz česar se razvidi, da bi ne bila Slovencem ravno zmaga pretežka, ako bi se bili volitve udeležili, ker je ostalih 90 glasov slovenskih in tudi izmed onih, ki so volili „Nemce“, bi bil marsikdo volil z nami, ako bi bili postavili svoje kandidate. Izvoljeni so: Jože Bobisut, France Donner, dr. Je¬ senko, dr. Kovatschitsch, Anten Paul, Maks Rauscher, dr. Schurbi in Fric Wehrhan. Namest- naj pomagam! — Pa kako so grozno urni! & nikdar ni bil v Avstriji noben državni pravdnik, noben preiskovalni sodnik, noben sodni dvor tako grozno uren, kakor meni nasproti. Stojim že pred sodbo. Pričakujem jo, kakor pričakuje morilec smrti — kako bi se pripravil na njo! Zakon, ki pripoveduje o tatvini — hu, tatvini! je za me vrv, katera mi stiska vrat, da mi zapira sapo — vse se strinja do zadnje pičic« — tat sem, tat, kakršen mora biti. —■ Ob! Morda bi šlo na kak način! — Tam nekje f ospredji kazenskega zakona govori paragraf da se hudodelstvo neupošteva, ako je bil storilec popolnoma pijan, brezzavesten — to le bo® trdil prosil bom priče, da to potrdijo —- °b> ne, ne, — Bog ne daj! Iz enega hudodelstva * drugo! — Na stran s tem — morda bo vseeno dobro izšlo. — Ako me pa obsodijo! Oh pom 3 ' gajte! Roka pravice me grabi z železnimi kremp 1 !' — Erinije se trgajo za me — zmaj me lovi - kak grozen pogled ima — kako peklensko žrelo ! — Ze grabi po meni — pomagajte — pomagaj te! Umikam se, stiskam se, skušam kričati — g lasU mi zmanjkuje - roke stezam v obrambo - * aC zaropoče — jaz spregledam, — svetilka leži raz- i a na tleh, iz mojih izmučenih prs p a 80 izvrje hvaležen vzdihljaj: Čast Bogu, da* 0 le sanje! 233 niki: Karl Freiberger, Hans Gutmann, Oton Schwarzl iu Leopold Wambrechtsamer. Nemški bog daj vsem tem gospodom toliko lima na nji¬ hove zastopniške stolčke, da se v treh letih ne prekucnejo žnjih. (Iz naših narodnih delavskih krogov) nam pišejo: Celje je res ubogo, kar se tiče v resnici narodnih gostiln. »Narodni dom", »De- lavsko podporno društvo" in »Jelen", drugih narodnih gostiln nimamo, ali tudi te tri nam ne ugajajo prav popolnoma. Najlažje te tri naše gostilne karakterizujemo nekako takole: »Na- rodni dom" je za gospodo. »Delavsko društvo" za delavce in »Jelen" je mednaroden. V »Narodnem domu" ni prostorov, v katerih bi se mogel pre¬ prosti delavec po svoje zabavati, kajti v veliko sobo si ne upa, rdeča soba je majhna in ima že svoje stalne goste, ki jo napolnijo do zadnjega kotička, če se pa sedi spodaj pod stopnjicami, se pa zdi človeku, kakor bi ne bil v gostilni. V »Narodnem domu" ni pravih prostorov za navadno ljudstvo. — »Delavsko podp. društvo" je glede prostorov tako stisnjeno, da malo večja družba že ne najde mesta. Pa ne samo to. Gostilničar ima gotovo najboljšo voljo, da bi kolikor mogoče postregel svojim gostom, ali vezan je na voljo slavnega odbora, ki skrbi za pijačo. Pivo je žalsko in ugaja vsakemu, drugače pa je z vinom. Ne čudimo se, da tožijo gosti in odbor. Odbor naj bi preskrbel dobrega vina in že takointako majhni prostori bi ne bili prazni. Seveda bi bilo želeti, da bi si preskrbelo »Društvo" prikladnejših prostorov, ali če to že ni mogoče, naj bi vsaj poskrbelo, da bi v sedanje prostore privabilo svoje člane, slovenske delavce, z dobro pijačo, saj je ravno »Delavsko podp. društvo" edini lokal v Celju, v katerem se čuti naš de¬ lavec v resnici domačega. — Celjski nemčurji dobro vedo, da je naše preprosto ljudstvo rado veselo, in trudijo se na vse moči, da ga zvabijo k sebi. Zato mu nudijo dobro hrano in pijačo, prepuščajo mu lepe prostore v zabavo, kjer se ob vinu in plesu po svoje poveseli. In dobro računajo ti prekanjenci, ker vedo, da jim bo omizje, na katerem stoji po par »Štefanov" več dalo zaslužiti, kakor marsikdo drugi. Le vpra¬ šajte naše ljudi, zakaj rajši zahajajo k »Zamorcu" in drugam, ne pa v »Narodni dom" in »Delavsko podporno društvo", katerega člani so večinoma vsi, in povedali vam bodo. Za svoj denar pač vsak zahteva zabave in razvedrenja, seveda vsak po svoje. Če ga ne najde tu, gre pa drugam! (Iz obrtniških krogov) nam zopet prihajajo pritožbe, da se naše slovensko občinstvo kaj malo zmeni za svoječasne opomine celjskega obrtnega društva in za naše pozive, da naj se ne pozabi, da naši obrtniki žive le od zaslužka, ki jim ga daje slovensko občinstvo. Nemci ne naročajo pri naših ljudeh, temveč šele najstrožje pazijo, da ne bi se kdo izmed njih izgubil h kakemu našemu človeku. Pisali smo že precej ostro o malomarnosti našega občinstva v tej zadevi, ali tudi naše ostre besede niso izdale bogvekaj. Morda bomo le morali tako začeti, kakor smo že obljubili. Ali naj poskusimo ? Komu je dal n. pr. gospod X. slikati svoje prostore? Ali ni¬ mamo v Celju slovenskega slikarja, katerega ne morejo dovolj prehvaliti? Da, ali naj morda g. Sikošek živi od zraka in vode vkljub svoji izvežbanosti, ako pa naše občinstvo naroča svoja dela drugod? To se pravi norčevati se z ljudmi. Najprej vabimo svoje ljudi v Celje, ko pa pridejo k nam, jih pa odbijamo. Čast in poštenje našim obrtnikom in njihovemu trdnemu narodnemu prepričanju, da ostanejo vkljub ta¬ kemu ravnanju zvesti svojim narodnim načelom. Na zadnjem občnem zboru celjskega obrtnega društva smo slišali iz ust naših obrtnikov trpke izlive opravičenega ogorčenja, ali razmere od tedaj se niso zboljšale, dela se po starem kopitu slej ko prej. Odslej priobčimo brez milosti vsako tako pritožbo s polnim imenom dotičnega ne- marneža. — Obenem opozarjamo naše občinstvo v mestu in po deželi, da naj se sedaj, ko se začnejo birme, pri kupovanju daril spomnijo slovenskih obrtnikov. Posebno priporočamo na¬ šega celjskega obrtnika, sladčičarja in medičarja Pokornega, ki je vsled svojega narodnega pre¬ pričanja že okusil marsikako grenko. Naodpust Ijivo bi bilo, ako bi se v takih slučajih kupovalo pri naših narodnih nasprotnikih, naše ljudi pa preziralo. (Naši Nemci med seboj ) Človek bi mislil, da so celjski Nemci, oziroma nemčurji med seboj tudi tako dobri, kakor so složni, kadar se gre za boj proti Slovencem. Ali kdor bi to mislil, se zelo, zelo moti, kajti pri njih velja staro geslo nekdanjih nemških roparskih vitezev. kdor je močnejši je gospod. — Kupil je sluga nemške šparkase prostorček nad onim blatnim jezerom ob cesti na Teharje, da si zgradi hišico. Ali ne boš Jože! Revček ni poprej obračunal s svojimi mejaši. Ubošček je pozabil, da mora za dobavo gradiva poskrbeti za dovoz, katerega mu zapira nič več kot en sam seženj širok jezik Baum gartnerjevega posestva. Posojilnični sluga je plačal za ves svoj svet, 925 sežnjev, 1650 kron, torej niti seženj po 2 K, njegov sosed Baum- gartner pa zahteva za prevoz za časa zidanja preko svojega en seženj širokega posestva celih 160 kron, Tako je uboščeku nemogoče zgraditi si hišico, ker z vozom ne sme blizu, z gradivom na hrbtu pa preko mestnega blatnega jezera ne more plavati, 160 K mu je pa tudi preveč pla¬ čati. — Takšni so torej ti ljudje med seboj; kako bi se človek še čudil, da niso proti nam boljši. (Wolf in njegova soproga, rojena Ste- pischneggova.) Kakor smo že svoj čas poročali, je Wolfovi soprogi življenje z njenim plemenitim gospodom soprogom postalo nekoliko težavno. Na vsak način se hoče ločiti od njega, ki je bil svoj čas njen, ali žalibog ž njo vred tudi bog drugih. Mož, ki je tako slaven, kakor je Wolf, ne more in ne sme biti izrečna last enega edinega človeka, kar je Wolf sam prav dobro spoznal, spoznati pa ni hotela njegova žena, rojena Stepiscbneggova. Gotovo so one omazane sodnijske razprave našim bralcem še dobro v spominu, ko se je Wolfu dokazovala njegova brezmejna nesramnost, ko se mu je tudi očitalo, da pretepa svojo soprogo, da jo pusti stradati itd. Sedaj je gospa Wolfova, rojena Stepiscbneggova, podprla svojo prošnjo, da bi smela s svojimi otroci stanovati ločeno od moža, z novim do¬ kazom Wolfove ljubezni, ki ji jo je pokazal z grožnjo, da bo storil tako, kakor je storil gostil¬ ničar Forchgott na Dunaju, ki je ustrelil ženo, otroke in sebe. Iz srca radi verjamemo, da gospej Wolfovi, rojeni Stepischneggovi, ni po¬ sebno prijetno živeti v bližini tako ljubečega soproga, ali spominjamo se neke izjave: »Rajši p . ., kakor pa Slovenca"! Sodišče ni ugodilo prošnji. Razprava se bo vršila še ta mesec. (»Vahtarca" in »Štajerc".) Dosedaj smo še vedno mislili, da je naša nasprotnica iz celjske rotovške ulice še kolikortoliko časopis, s katerim bi se dalo vkljub vsej njegovi klavrni hudobnosti vendarle še izhajati. Ali zadnja številka nam je pokazala, da je padla »vahtarca" na tako nizko, nizko stališče, da ž njo ne more nikdar več po¬ šten človek stopiti v dotiko. Mislili smo, da možje v »vahtarčinem" uredništvu vsaj še cenijo toliko svojo in svojega lista čast, da se ne bra¬ tijo s tako pokveko na polju časnikarstva, kakor je ptujski »Štajerc". Ali, kakor smo že rekli, zadnja številka »vahtarce" nam je odvzela zad¬ njo trohico spoštovanja, ki jo mora imeti pošten nasprotnik napram svojemu nasprotniku Odkar posnema »vahtarca" svoje »slovenische Zeitungs- 8timmen“ po »ptujski kroti", nam je nič več in nič manj kakor »Štajerc" sam — list brez pre¬ pričanja brez značaja — izmet časnikarstva! (Osrečevalni nemški jezik.) Vsi nemšku- tarski in nemški listi so lažnjivo poročali o zad njem shodu »Celjskega pol. društva" v Ljubečnem ter so nekako porogljivo naglašali, da je pri go¬ voru o rabi slovenskega jezika pri vojakih rekel neki kmet govorniku: »Jaz poznam bolje razmere pri vojakih, kakor Vi. Da sem postal podčastnik, imam se edino za¬ hvaliti znanju nem škega jezika. Kra¬ njec, ki ni bil tako srečen, da bi znal nemški, moral mi je konja čistiti, na katerega mi je bilo treba samo sesti." Brez ozira na to, da je vse to izmišljeno, in je morda kak nemškutar to le v uredništvu »vah¬ tarce" povedal, zdi se nam vendar potrebno na take neumnosti sledeče odgovoriti: Zadnji teden smo videli v Mariboru cel eskadron dragoncev, ki so drgnili in čistili svoje konje, da je kar teklo od njih, In vendar so bili ti dra¬ gonci sami Nemci!! Torej ji m je znanje nemškega jezika prokleto malo pomagalo! Saj bi na ta način morali biti nemški vojaki sami podčastniki ! In tudi imamo med nemškimi ljud stvom toliko revežev in beračev, da je naš kmet, ki govori samo slovenski, še pravi bogatin pred njimi! Pojdite se torej solit z vašo blagodejno nemščino ! (Učitelji-kolesarji) se vabijo na skupno potovanje o Binkoštihk »Zavezinemu" zborovanju v Brežicah z izletom v Zagreb. Celjski okoličani, Savinjčani in kojim je prilika ugodna, zbrali bi se 29. t. m. do večera v Celju (Narodni dom). Severni in vzhodni tovariši pa v Poljčanah (Hartner) ali Šmarju pri Jelšah (Jagodič) Skupni sestanek na razpotju pri »Ciganu" (Zigeuner- Wirt) v šmarskem okraju. Odhod iz Celja ob 5. uri, iz Poljčan ob 6 uri zjutraj, pri »Ciganu" ob 7. uri. Pot bi bila: Celje-Št. Jurij-Šmarje- »Cigan" (oz. Poljčane-Podplat-„Cigan") Pnstava- Sv. Peter sv. gore-Bizeljsko-Brežice. Oglasi in navodila pri Fr. Voglarju, učitelju v Celju. (Št. Jurij ob juž. žel.) Veselje je, če se začne kmetska mladina zavedati ter delovati na narodnem polju. — V tem oziru tudi Šent- jurčani ob juž. žel. nismo nazadnjaki. Dne 10. majnika 1.1. se je pokazalo kako vrlo napreduje naša mladina. Ob 4. uri popoldne se je vršila veselica v prostorih g. Al. Nendla. Najprej je zaigral krepki tamburaški zbor, potem zapel mešani zbor, nadalje ste se vršili dve gledališki predstavi, spremljani s tamburanjem in petjem. Prva igra »Jeza nad petelinom in kes", po vse¬ bini ni nič kaj posebnega. Vkljub priprosti vse¬ bini nam je igra jako ugajala, ker se je zelo dobro igralo. Veliko je pripomoglo k temu, da so bile uloge primerno razdeljene. Vse je bilo tako živahno, da je bilo veselje. Kar smo rekli 0 prvi igri, to velja tudi o drugi »Kmet Herod". Mi samo želimo, da bi nam še večkrat pripra¬ vila naša mladina kakšno tako prijetno popoldne. Tudi iz trga jih je bilo nekaj, da se jih ni še več udeležilo, je bila vzrok veselica v Šmarju. (Šmartinska občina v Rožni dolini) je imenovala nadučitelja g. Antona Lajnšica, koji je deloval 30 let v zgoraj imenovani občini kot učitelj, soglasno častnim občanom. Trud, katerega ima ljudski učitelj v šoli in izven nje, se sploh ne da poplačati. Ce pa vidi, da njegovo priza¬ devanje ni bilo zastonj, da najde blagodejen od¬ mev pri svojih soobčanih, gotovo mu je to bod¬ rilo v njegovem delovanju ter mu nekoliko olajša težo življenja. Tudi Rožnodolska občina je to uvidela ter odlikovala svojega nadučitelja z naj¬ višjo častjo, ki jo sploh ima pravico komu po¬ deliti. Želimo, dragi gosp. Lajnšic, da bi še nam neupokojenim ostali i nadalje ljub prijatelj, želimo da bi uživali v pokoju mnogo pokoja! (Zahvala) Za šolarsko knjižnico v Plešivcu so darovali gg.: dr. J Sernec, zdravnik v Celju 1 K; dr. Fr. Mayer, odvetnik v Šoštanju 1 K; V. Kolšek, c. kr. notar v Šoštanju 8 knjig za Plešivec in 8 knjig za šolo v Ravnah; Fr. Rajšter, župan v Šoštanju 1 K; Jakob Vrečko, učitelj v Šoštanju 3 K; M. Fras, c. kr. sodni kancelist 60 h; Kovač, tajnik v Velenju 60 h; J. Volk posestnik v Šoštanju 40 h. Velecenjenim daro¬ valcem izreka se tem potom v imenu šolske mladine najsrčnejša zahvala. Prijatelji izobrazbe in napredka posnemajte to dobrodušno delo. Šolsko vodstvo v Plešivcu, dne 18. maja 1903. (Nenavaden mrlič.) Posestnika Jožefa Bi¬ tenca iz Šmartnega pri Gornjemgradu so pogre¬ šali od 14 januarja 1.1. Vsak vaščan, posebno sorodniki so si mislili, da potuje, kakor po na¬ vadi, Bog ve, kje po svetu. Stanovanje, v katerem je bival vedno sam, je bilo zaprto. Toda, ker ga le ni bilo od nikoder toliko časa, dasi se je pisalo in poizvedovalo na raznih krajih in bol¬ nišnicah, seveda brezuspešno, posebno pa, ker bi moral plačati neke sodne stroške, je odredila sodnija, da se vzamejo inventarično na zapisnik premičnine imenovanega posestnika. In res, žu¬ panstvo v Bočni je odredilo stvar na dan 14. maja t. 1., t. j. ravno po preteku štirih mesecev, kar ga pogrešajo. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, se je moralo v isto vlomiti. Prvi prostor je bila spalnica; tu je bila postelj prazna. Ko pridejo 231 do kuhinjskih vrat,J ki so imele vdeto precej veliko steklo se je videlo posestnika Jožefa Bitenc ležečega mrtvega na tleh. Imel je neko¬ liko postlano na tleh pri Štedilniku. Njegov po¬ ložaj je bil kakor mirno spečega človeka. Bil je pa ves izpremenjen in plesnjiv, da ga ni bilo možno poznati. Seveda po Štirih mesecih ni to nič čudnega. Najbrže ga je zaduSil puh iz Šte¬ dilnika v spanju. V spalnici je bilo mogoče premrzlo, zato si je postlal v kuhinji pri Šte¬ dilniku. Rajni je bil premožen, a je precejSen del svojega premoženja v podobi tisočakov po¬ tratil s potovanjem po svetu, ki mu je pa bore malo hasnilo, ker je navadno potoval gluh in slep. Človeka ni hotel nikoli imeti pri sebi, zato je tud' kot čudak zapustil ta svet. (Čitalnica v Konjicah) priredi v najbližjem času v svojih prostorih v .Nar. domu* s sode lovanjem članov deželnega glediSča v Ljubljani gledališki igri »Hnzarji* in .Ženski Otelo*. Slo¬ venci iz Konjic in okolice! Požrtvovalni gospodje igralci iz Ljubljane sc niso ustrašili niti truda, niti ogromnih stroSkov, temveč z namenom, pokazati Slovencem, katerim ni mogoče obisko vati ljubljanskega gledališča, na kaki visoki sto¬ pinji stoji isto, s tem Siriti narodno zavest ter ob enem vse Slovence navduSiti za prirejanje gled. iger, katere veliko vplivajo na probujo slovenskega naroda, hitijo od kraja do kraja. Dolžnost vseh zavednih Slovencev iz Konjic in okolice je, pustiti vse ozire, kateri odvračajo tega ali onega od poseta prireditev v .Nar. domu" v Konjicah v nemar in se udeležiti teh predstav zlasti, ker se nam tako redkokrat nudi kaka zabava! Na veselo svidenje tedaj v .Narodnem domu". (Brežice.) V soboto, dne 23. t. m. in v ne¬ deljo 24. t. m. igrajo slavnoznani narodni igralci iz Ljubljane igri .Ženski Otelo“ in ,Huzarji“. Tržani in kmetje, udeležite se teh predstav v polnem Številu. Zagotavljamo, da Vam ne bode žal. (Ptuj.) Naš zadnji dopis iz Ptuja je spravil vse tamošnje Nemce in nemškutarje po koncu. Najprej se je razkoračila stara ptujska klepetulja .Pettauer Zeitung*, za njo pa je pricapljal seveda • tudi kruljavi »Štajerc*. Oba se grozno jezita, da se ne dajo slovenski kmetje več vloviti v ,Štajerčeve“ mreže. Naš list imenujeta klerikalen, kar nas jako malo boli, kajti znano je, da je pri teh ljudeh sploh vsak zaveden Slovenec, bodisi kmet, obrtnik, uradnik ali duhovnik — klerikalec, dočim je vsak, ki trobi v nemSkutarski rog naprednjak. Bilo bi nas torej v resnici sram, ako bi nas taki nemSki budali, kakor sta »Šta¬ jerc* in .Pettauer Zeitung* imenovali naprednjake. (Iz Runeo pri Ormožu.) Dne 17. t. m. je zborovalo .Kmetijsko društvo za Lešnico in okolico*. Udeležencev je biio nad 100. G. pred¬ sednik F. Vabič je pozdravil navzoče in pred¬ stavil potovalnega učitelja g. J. Beleta in sever¬ nega brata Čeha g. Zagla. V dveinpolurnem predavanju nam je izvrstni strokovnjak g. Bele slikal moderno vinarstvo in udeležence vzpod¬ bujal k složnemu društvenemu delovanju. Gosp. podpredsednik Ig. Kuharič se je g. potovalnemu učitelju zahvalil in mu zaklical na svidenje v jeseni! — Gospod predsedsednik je na to pre- čital došle dopise. Društvo je pristopilo .Društvu za varovanje avstr, vinarstva* v Kremsu. Po sprejemu novih udov, katerih je sedaj 131, se je zaključilo zborovanje. Prihodnji sestanek se vrSi prihodnji mesec. (Germanizacija na gornjeradgonskem so¬ dišču.) Članek v 38. številki .Domovine* z dne 15. maja je obudil vseobče zanimanje. Ljudstvo je začelo pozorneje gledati in opazovati svoje stanje. Posebno nas je razburil nek slučaj na gornjeradgonskem sodiSču, ki pa ni ravno slučaj, ker se itak vedno dogaja. Od Sv. Jurija ob Ščav¬ nici se je vršila pravda zavoljo' nekega zemljišča. Stranki ne razumete niti trohice nemške besede, in vendar se je obravnavalo samo v nemškem jeziku. Le najvažnejša vprašanja so se stavila slovenski. Tudi obsodba se je prečitala le v nemškem jeziku. — Tako! Sedaj pa vprašamo: Kako pridemo mi do tega, da se pri gornje¬ radgonskem sodišču obravnava in sodi edino le v nemškem jeziku in to še celo proti izključno slovenskim strankam? Ali je c. kr. okr. scdnija , Goraji Radgon, 2 germanizira slovenski okraj zadn j 0m času Slovenci plačevati davke, i ^ ugodi nagim silno narastli, hočemo tudi, Dr avice. zahtevam in da s. upoštevajo »e Upamo, da se kaj takega v . dogodi. Sicer pa znamo, kam se ob ■ (Gornjeradgonski tamburaši imajo .majniški izlet* ako bo lepo Sv Trojici v Sv. goricah v nedeljo, dne' in priredijo pri gostilničarju Ferdu . * 0 v tni koncert s petjem in tamburanjem z ako velikim sporedom. Zavedne Trojičane m s pa vabimo na veseli skupni sestanek. Na svidenj . Letno poročilo društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Koncem četrtega društvenega leta je imelo društvo 55 rednih udov, 7 ustanovnikov in 16 podpornih članov. V petem društvenem letu, t. j. od 24. aprila 1901 do 9, novembra 1902 je na novo pristopilo 45 udov, izbrisati se jih je moralo 8 vsled neizpolnjevanja dolžnosti nasproti društvu, tako da je društvo koncem petega društvenega leta štelo 92 rednih udov; število ustanovnikov in podpornih članov je ostalo neizprenjeno. Ti člani so plačali: 1. Na pristopnini zne¬ sek po 51 K 20 v; 2. na mesečnini 481 K 40 v; 3. na podporninini 21 K, skupaj 553 K 60 v,— Daljni dohodki društva so bili: 4. prirastle obresti a) pri posojilnici v Celju 35 K 88 v, b) pri poštni hranilnici 4 K 86 v, skupaj 40 K 74 v; 5. do¬ hodek koncerta 24. marca 1901 100 K; 6 done sek I. skupine v Trstu 30 K 80 v; 7. vrnjene pogojne podpore 192 K 53 v; 8. pri poštni hra¬ nilnici vzdignjena gotovina 153 K 94 v; 9. stanje blagajne 24. marca 1901 39 K 45 v; skupni dohodki so torej znašali 1111 K 6 v. — Podpore se je podelilo dvanajsterim članom: a) nepogojne v znesku po 42 K, b) pogojne (v brezobrestnih posojilih) 291 K — skupaj 333 K, c) rednim članom se je odpisala mesečnina na določen čas, trem pa zavrnila prošnja za podpore z ozirom na § 12 društvenih pravil. — Daljni društveni izdatki so d) za poštnine in koleke 50 K 95 v, e) za knjige in časopise 28 K 87 v, f) za porav¬ nanje tiskarjevega računa za društveno glasilo .Slov. pisarna* 75 K 34 v, g) za upravne stroške 51 K 70 v, b) za upravne stroške II. skupine (25 % mesečnine) 13 K 48 v, i) v celjsko poso¬ jilnico naložena glavnica in kapitalizovane obresti 480 K 13 v, k) stanje blagajne 10. novembra 1902 68 K 59 v, skupni izdatki so bili 1111 K 6 v. — Društveno premoženje obstoji torej iz: I. V celjski posojilnici na knjižico št. 5974 nalo¬ žene glavnice po 1135 K 88 v; II. pri poštni hranilnici naložene glavnice po 158 K 77; III. pri rednih članih pogojne podpore po 315 K 65 v; IV. vrednosti pisarniške oprave po 86 K 99 v; V. stanje blagajne po 68 K 59 v, — skupaj 1765 K 88 v. V petem društvenem letu so se rešile dru¬ štvene zadeve pri 21 rednih in eni izvenredni odborovi seji. Odbor je poskusil pridobiti istrske in dalmatinske odvetniške in notarske uradnike, da se pridružijo organizaciji in razposlal istim do 200 vabil, na katera pa se niti eden ni od¬ zval. Pač pa sta naznanila svoj pristop eden odvetnik in eden notar; ostalo je pa samo pri naznanilu, — pozneje pa nista dala več o sebi slišati. Koj v početku tega društvenega leta se je odbor z vso vnemo zavzel, da se uvedenje ne¬ deljskega počitka v odvetniških uradih uzakoni. V to svrho sebno zborovanje dne 22. septembra katerem se je sklenilo izdelati konu in ga po naših poslancih vladi predložiti Pri tem zborovanju se je tudi sestavila resolucija za predrugačenje vladinega načrta zakona za zavarovanje zasebnih uradnikov in obit.elji istih za starost in onemoglost v 11 točkah. Te zadeve je potem državni poslanec gosp Josip Žičkar na prošnjo odborovo izročil socijalno političnemu od¬ seku Sklenilo se je tudi v dogovoru z bratskim društvom moravskih tovarišev v Brnu, izdajati skupno društveno glasilo, kateri in notarskih se je priredilo po- 1901, pri načrt temu za- »»led indolence dragih bratskih društev izTedeb Druge slovenske novice. iTTmrl je) v Ljubljani tamošnji notar g 0sp dr Rupert Bežek po kratki bolezni. Bil j e * strokovnjak in je bil eden izmed onih redkih slovenskih pravoslovcev ki so v svoji stroki lovali tudi znanstveno. N. v m. p.. (Slovenci za Hrvate.) V Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m. velik protestni shod, na katerem bodo ljubljanski Slovenci protestirali nroti dogodkom na Hrvatskem m izrazili svoj 6 sočutje banovim žrtvam. Shod se vrši v veli ki dvorani ljubljanskega .Mestnega doma . (Valvazorju), slavnemu kranjskemu 2g0 . dovinopiscu, bo postavila naučna uprava Spo . meni k v Ljubljani. Model je izgotovil domaCi kipar prof Gangl, soha se bo pa vlila na Dunaju. Spomenik bo stal v parku pred deželnim mu- sejem v Ljubljani. (Roparska družba) se klati po gozdih v radeškem okraju na Dolenjskem. Ljudstvo je v vednih skrbeh za svoje življenje in imetek, Treba bi bilo, da se orožništvo pomnoži in pre¬ iščejo in očistijo gozdi te sodrge. (Medveda), tri stote težkega, je ustrelil g. Josip Strle, posestnik v Koritnicah pri Knežaku na Notranjskem, v nedeljo, dne 17. t. m. To je že tretji medved, katerega je ustrelil g. Strle, (Protestantovska gonja na Koroškem.) V Železni Kapli so imeli včeraj protestantovsko božjo službo, dasiravno ni v Kapli niti toliko protestantov, kolikor je prstov na eni roki. Se¬ veda je s tem »Proč od Rima* zvezan tudi lov na slovenske kmete, da bi se vjeli na nemčurske limanice, toda upamo, da se bodo naši ljudje znali obraniti teh pruskih brenceijnov. (Ponesrečil se je) v Kotmarivasi na Ko¬ roškem Štefan Prosekar, član znane narodne rodbine. Padel je s kolesom in se poškodoval. Iskal je prepozno zdravniške pomoči. Prepeljali so ga v celovško bolnico, kjer je umri vsled zastrupljenja krvi. Pokojnik je bil vrl narodnjak. Čast njegovemu spominu. (Železniški sprevodnik ponesrečil.) Spre¬ vodnik Rogelsberger je padel v Divači s tovor¬ nega vlaka pod kolesa, ki so ga popolnoma raztrgala. (Stražnik morilec.) Stražnik Colomban iz Tržiča na Goriškem je spremljal iz Trsta izgna¬ nega Colauttija na dom. V Ronkih sta stopila v gostilno, da popijeta liter vina. Kar naenkrat udari stražnik Colauttija s pestjo po obrazu. Ta mu udarec vrne, na kar potegne stražnik sabljo in prebode Colauttija skozi srce. Pravijo, da je stražnik zblaznel. (Toča.) V soboto je padala v goriški okolici kakor oreh debela toča, ki je naredila precej škode. (Tržaški Slovenci za Hrvate) V nedeljo se je vršil v telovadnici »Tržaškega Sokola 8 ljudski shod ob velikanski udeležbi, bilo je nad 2000 udeležencev, na katerem se je izrekel oster protest proti ravnanju bana in njegovih privr¬ žencev, proti postopanju skupne vlade, ki daje banu avstrijske polke na razpolago in proti vo¬ hunstvu Hedervaryjevih vohunov v Avstriji. Značilno je, da je bila prva brzojavka uredništva »Soče*, s katero je isto pozdravilo shod tržaških Slovencev, zaustavljena !! (Kdo je v Trstu »tujec* ?) Mizarski mojster Josip Bonazza ima 30 delavcev, med katerimi je šest italijanskih podanikov, pet Slovencev in drugi so Tržačani. Dokler so bili sami Italijani, domači in inozemski, v delavnici, so bili vsi »domačini*, ko pa je mojster najel onih pet Slovencev iz Kranjskega, ga je nekdo zatožil na magistratu, da najema »tujce*, ko »domačini* nimajo dela. Magistrat ga je v resnici pozval na odgovor. Torej smo avstrijski Slovenci v ^rstu »tujci*, italijanski podaniki pa »domačini 8 - Tako je spoznal tržaški magistrat in tako mora menda tudi biti. (Tržaška »Edinost*) ima med slovenskim časopisjem prilično ravno isto stališče, kakor naša »Domovina*. Kakor smo se mi, zamerila se i« tudi ona gospodi v Ljubljani, katera ji predbaciva med drugim tudi to, da je opustila boj pB* Lahom kakor bodo menda tudi nam kmalu očitali, češ da smo opustili boj proti Nemcem- »Edinost odgovarja na to obdolžitev takole 235 »Položenje vodilne gospode na Kranjskem je menda nekoliko drugačno kakor tu ob periferiji. Izjavljamo pa, da prenehamo z rekriminacijami na naslov Ljubljane isti hip, ko bomo videli, da so začeli — to velja na naslov obeh taborov —proti Nemcem rabiti vsaj polovico tiste energije, kolikor je kažemo mi v borbi proti Italijanom!* (V Trstu) so začeli stavkati mizarski po¬ močniki. Stavka jih okrog 800. (Bomba v Trstu) V ponedeljek zvečer je v ulici Sanita pred realko, ravno ko je vozil mimo voz električne železnice eksplodirala bomba. Ponesrečil ni nihče. Pozneje so našli na trač¬ nicah električne železnice ostanke bombe, ki je bila napolnjena z dinamitom. Storilcev še niso dobili. (Banka „Slavija“.) Življenski oddelek tega slovanskega zavarovalnega zavoda izkazuje za prvo četrtletje 1903 tako sijajne uspehe, da jih e treba upoštevati. V teh treh mesecih je bilo predloženih 1950 oglasil za kapital K 5,295 760—, od katerih se je sprejelo 1507 za K 4,108 960—. Kapitaovl in pokojnine bilo je v tej dobi izpla¬ čano K 372 052-50 V dobi svojega obstanka iz¬ plačala je banka v vseh oddelkih K 73 962 032 88, rezervni fondi so narasli na K 26,906 032 32, dividende pa je bilo dosedaj členom izplačane K 1 061 385 37, ker »Slavija* kot vzajemen zavod razdeljuje ves čisti dobiček med svoje člane. Iz navedenih številk je jasno, da občinstvo priznava prednosti tega velikegi slovanskega zavoda, ka¬ teri se šteje vsled svojega mogočnega razvoja med prve v Avstriji. Narodno-gospodarsko sta¬ lišče pa zahteva od vsakega Slovana, da se pri izbiri zavarovalnic obrne do zavoda, ki je znan, da je dober in vseskozi slovanski, Poročilo o izteku dne 5. aprila t. 1. v Žalcu vršiv- šega se glavnega zborovanja južno- štajarskega hmeljarskega društva. Društveni predsednik, g. dr. Mih. Bergmann pozdravi takoj po 3. uri popoldne došle društve- nike in goste, povdarja tužno bodočnost našega hmeljarstva vsled nakanjenega zvišanja carine v Nemčijo in snujočega se provenijenčnega za¬ kona, omeni ogromno nalogo, katera vsled tega zadene južnoštajarsko hmeljarsko društvo, opo¬ minja hmeljarje k vzajemnemu delu in otvori glavno zborovanje. I. Društveni tajnik poroča potem o delovanju sledeče: Južnoštajarsko hmeljarsko društvo je tudi v prošlem 22. letu svojega obstanka bilo de¬ lavno. Glavna skupščina je zborovala dne 6. aprila in tiskano poročilo o izteku tega zborovanja se je poslalo udom, oblastvom in avstrijskim hme¬ ljarskim društvom. Odborovih sej bilo je 19, pri katerih se ie poleg raznih sklepov sestavilo 13 poročil o rasti hmelja, o vplivu vremena nanj, o škodljivcih in boleznih ter končno o tržni ten¬ denci ter cenah hmeljskih, katera so se priobčila v sledečih listih: »Hopfsn- und Brauerzeitung* v Žatcu, »Hopfen- und Brauerzeitung* v Norim- bergu, »Gambrinus* na Dunaju, B Oesterreichische Brauer- und Hopfenzeitung* v Pragi, „Deutscher Bierbrauer* v Stuttgartu, „AUgemeine Braumeister Zeitung* vBerolinu, „Deutcher Brauerei-Anzeiger* v Monakovem. Ta poročila so se nadalje tudi še razposlala hmeljarskim društvom v Fiirstenfeldu, Žatcu, Daubi, Auschi, Poleppu, Rakonici in No- rimbergu, kakor tudi cesarskemu nemškemu kon¬ zulatu na Dunaju in posameznim večjim hmelje tržcem. Dne 9. septembra 1. 1. se je bilo odposlalo tudi brzojavno poročilo norimberškemu časopisu za hmeljarstvo — »Ntirnberger Hopfenzeitung* — sledeče vsebine: »Obiranje končano, kupovanje živahno, cene 55—75 in „likof“, tendenca čvrsta*. Že dolgo časa ni imel hmelj tako omah¬ ljivih cen, kakor v prošlem letu; cene so se me¬ njavale od 50—130 gld pr kg. Povprečna cena mu je bila vendar le samo 70 gld. Tržna ten¬ denca je bila vseskozi zelo živahna, in blago je zamenjavalo v najkrajšem času svoje lastnike. To je dokaz, da je bilo isto najboljše kakovosti. Kar se tiče množine pridelanega hmelja, se mora opomniti, da ni dosegla one iz 1. 1901 (6500 met. stotov). Sodnijsko zaprisežena izvedenca sta bila naprošena dne 31. avgusta J. 1. po g. Hahnu, da da sta razsodila o nekem pravnem slučaju. Poskuševalnemu zavodu za pivovarstvo v Pragi se je tudi v prošlem letu vposlala mala množina hmelja v preskuševalne namene. Poprava in razsvetljava gomile ustanov- nika našega hmeljarstva — Josipa Bilger — se je tudi lani preskrbela na račun hmeljarskega društva. Pri dne 17. junija 1. 1. vršeči se III. odborovi seji se je sklenilo na predlog župana, g. Josipa Širce, pozivati županstva po Časopisih, naj se za ustmeni pouk hmeljarjev o obiranju, sušenju in shranjevanju hmelja obračajo na hmeljarsko društvo. Nadalje se je na predlog prej imenovanega g, Josipa Širce sklenilo pri VIII odborovi seji dne 12. avgusta 1. L, da se naprosi c. kr. poljedelsko ministrstvo za ustanovitev službe potovalnega učitelja za hmeljerejo. Dotična vloga še čaka rešitve. Glasom sklepa glavne skupščine z dne 6 aprila 1902 se je vložila pri c. kr. poljedelskem ministrstvu vseskozi utemeljena prošnja za zvi¬ šanje vsakoletne, južnoštajarskemu hmeljarskemu društvu dovoljene subvencije, koja prošnja pa še do danes ni rešena. Na nadaljno izvajanje sklepa navedene glavne skupščine, glede množine na posameznih želez ničnih postajah Savinjske in Šaleške doline vsako leto pretovorjenega hmelja, se je naprosilo c. kr. železniško ministrstvo, naj bi naročilo general¬ nemu ravnateljstvu južne železnice, da izroči navedene podatke južnoštajarskemu hmeljar¬ skemu društvu na njegovo prošnjo. To prošnjo je rešilo c. kr. železniško ministrstvo tako, da se generalnemu ravnateljstvu imenovane železnice priporoča, prošnjam hmeljarskemu društvu ustre¬ zati — primorati k temu se generalno ravnatelj¬ stvo ne mere. S ponosom in posebnim zadovoljstvom sme zreti vodstvo južnoštajarskega hmeljarskega društva na po njegovem prizadevanju ustanov¬ ljeno hmeljsko pripravljalnico. Taista se je že v lanski seziji izročila prometu ter bila po hmelj¬ skih trgovcih koj od začetka rabljena v veliki meri, da se je dokaz nujne potrebe tega zavoda sijajno obnesel. Daši se je otvoritev vsled nepričakovanih zaprek zakasnila skoraj tri tedne, imela je hmelj- ska pripravljalnica vendar že v svojem prvem poslovnem letu bruto dohodka okolu 2000 kron. Kakor znano, si je stekel za to prevažno zadevo južnoštajarskega hmeljarstva največjo zaslugo g. Jos. Širca. II. Letni račun, kateri izkazuje 639 94 K do¬ hodkov in 659*44 K izdatkov, se je pregledal po gg. Antonu Goršeku in Francu Virantu ter odobril. III. Volitev društvenega odbora se je izvedla, kakor sledi: Načelnik: g. dr. M. Bergmann, njegov namestnik: g. Fran Roblek; tajnik in blagajnik: g. Anton Petriček; odborniki: gg. Karol Janič, Josip Širca in Vinko Wabič. (Konec prihodnjič.) Društveno gibanje. (Klub biciklistov B Celjskega Sokola*) opo¬ zarja svoje člane in slavno občinstva na cestno dirko, ki jo priredi v nedeljo, 24. t. m. po sporedu, kako smo ga že priobčili. (Savinjsko učiteljsko društvo) zboruje v četrtek, dne 28. majnika 1.1. ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Braslovčah po naslednjem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja in do¬ pisi. 2. Geometrične podobe in poočitovanje njih medsebojnega razmerja (poroča gosp. Maršic). 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. (Vabilo) k I. občnemu zboru prostovoljne požarne brambe v Arji vasi, ki se vrši dne 7. junija 1903 ob 4. uri popoldne v gostilni gosp. Martina Razboršek v Arjivasi. Spored: 1, Pozdrav. 2. Govor o veliki važnosti požarnih bramb. 3 Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora. 5. Pred¬ logi in nasveti. 6, Šaljiva dražba v korist nove požarne brambe. Med točkami sporeda in slednjič pri prosti zabavi petje. K prav obilni udeležbi najprijazneje vabi ustanovni odbor. (Iz Konjic.) V nedeljo, dne 24. majnika t. 1. ob 3, uri popoldne vršil se bode v društveni sobi ustanovni občni zbor bralnega društva po sledečem dnevnem redu: 1. Volitev predsednika zboru 2 Volitev odbora. 3. Določitev udnine. 4. Slučajnosti. Pripravljalni odbor, („Športno društvo Maribor*) naznanja vsem cenjenim g. kolesarjem, ki se hočejo ude¬ ležiti velike slavnosti „Ciril in Metodove* družbe dne 7. rožnika v Mariboru, da jim bode preskr¬ belo prenočišča in shrambe za kolesa; dotičniki naj se pa poprej najmanj do 1. rožnika 1903 blagovolijo javiti pri predsedniku omenjenega društva, g. dr. Ivan-u Glaser-ju v Mariboru. (»Bodočnost*.) Ker čujem od raznih strani, da bi mnogi rodoljubi radi podpirali mlado dru¬ štvo »Bodočnost* v njega težavnem delu bodisi z denarjem, bodisi s knjigami, javljam tem potom, da se za sedaj pošilja vsaka podpora na naslov podpisanega. Pripominjam, da naj bodo knjige pripravne za kmetsko ljudstvo. Osobito so dobre gospodarske knjige ' dobrodošle. — Vekoslav Špindler, medicinec v Gradcu, Hauptplatz 15, II. Stiege, III. Stock. (Slov. izobraževalno in zabavno društvo »Naprej* v Gradcu) priredi v nedeljo, dne 24. maja 1903 prvi zabavni večer s sledečim spo¬ redom: 1. pl. Farkaš: „Koračnica Zvonimira*, tamburaški zbor. 2 Kocjančič: »Šopek narodn;h pesmi*, moški zbor. 3. Brož: »Venec slovenskih pesmi*, tamburaški zbor. 4. dr G, Ipavic: „0 mraku*, moški zbor. R. Fašalek: »Leži; leži*, četverospev. 5. A. Dubuque: »Ptičica*, brač solo g. jur. C. Krek s spremljevanjem na glasovirju g. jur. KI. Vobič. 6 V. Vodnik: »Zadovoljni Kranjec*, moški zbor. 7. pl. Farkaš: »Sretan imendan", tamburaški zbor, 8. pl. Zajc: »Hrva¬ ticam*, tamburaški zbor. Prosta zabava. Zače¬ tek ob 8. uri zvečer. Lokal: »Hotel Triest*. Vstopnina za osebo 30 vin. Odbor. (»Slovenska Matica*) vabi na CXXXII. od- borovo sejo v Ljubljani, v sredo dne 27. velikega travna 1903 ob petih popoldne v društveni pi¬ sarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Po trditev zapisnika o CXXXI, odborovi seji. 3. Po¬ ročilo o računih za 1. 1902. 4. Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tajnikovo poročilo. 6 Eventualia. Predsednik Fr. L e v e c. (Klub slovenskih agronomov na Dunaju) naznanja sestavo novega odbora za III. tečaj svojega obstanka. Izvoljeni so bili: Predsednik: cand. agr. Rado Lah. Podpredsednik: cult tehn. Franjo Papež. Tajnik: stud. agr, Josip Holc Bla¬ gajnik: stud. forest. Franjo Pahernik. Preglednik: cand, forest. Janko Urbas. Dopisi. Šmihel pri Pliberku. Dne 7. junija t. 1. prirede igralci dramatičnega društva iz Ljubljane pod vodstvom g. Danila pri nas dve gledališki predstavi »V Ljubljano jo dajmo* in »Oče in očim, ali ženski O telo* in sicer prvo ob 4 uri popoldne, drugo ob pol 8. uri zvečer. Ker je to edina predstava na Koroškem, katero bodo priredili ljubljanski igralci, je to velepomenljiv dan in se zaradi tega vabijo vsi zavedni Slovenci k najmnogobrojnejši udeležbi, da naši nasprotniki uvidijo, da nas ne bodo še tako hitro pohrustali, kakor bi radi — in da v naših prsih bije srce za dom. Izven Koroške pa vabimo slavna slovenska društva, da prirede ta dan svoje izlete v Šmihel, ker je zveza z vlakom za obe igri jako ugodna, za prihod in odhod in nikomur ne bode žal, kdor še ni videl slovenskega Šmihela z njegovo krasno lego in okolico, pogled na Peco in krasno Podjunsko dolino. Oddaljen je Šmihel od Pliber¬ škega kolodvora 20 minut. Za zabavo bode skrbelo med igrami znano pevsko in tamburaško društvo »Gorotan* iz Šmihela. Videli bodete 12 čvrstih kmetskih fantov, kaj ti premorejo. Na svidenje torej dne 7. junija v Šmihelu, ko si bodemo štajarski, kranjski in koroški Slovenci podali roke ter si obljubili, da hočemo 236 složno in 8 skupnimi močmi pobijati naše na¬ sprotnike — tlačitelje slovenskega naroda. Pri¬ dite torej v obilnem številu, da nas pokropite in navdušite za narodni boj, da ne obupamo osameli. __ Politični pregled. (Državni zbor.) V torkovi seji je bil na dnevnem redu nujni predlog poslanca B'ankinija glede dogodkov na Hrvatskem. Pred sejo je in terpeliral posl. Wolf zaradi poštnega oficijala Pogatschnigga, znanega protestantskega agita¬ torja. Posl Ploj je interpeliral zaradi jezikovnih razmer pri graškem nadsodišču Biankini je nato v dolgem govoru, ki ga je začel hrvatski, ute meljeval nujnost predloga. Rekel je, da je potr¬ pežljivost Hrvatov dosegla vrhunec. Ne ve se koliko ljudi je že bilo dosedaj obešenih. Ječe so polne. Zaprti so vsi uredniki opozicijonalnih listov. Do tedaj je bilo po vojakih ubitih devet najst oseb. Izmed policajev, orožnikov in vo¬ jakov ni nihče ranjen, kar je dokaz, da narod ne krši zakona. Kčrber mu je odgovoril, da ostane na svojem stališču, da se avstrijski drž. zbor nima pravice vmešavati v enostranske zadeve. Govorili so še poslanci Dyk, Žitnik, Perič in Vukovič in končno še Biankini svoj zaključni govor. Prvi predlog, da vlada odstrani banove vohune iz naših krajev, in tretji, da naj vlada ukrene, da se razburjenje poleže, nista dobila dvotretjinske večine, drugi pa, da naj vlada pojasni vzroke, zakaj se je uvedla pre iskava proti ljubljanskim tiskarnam, je bil sprejet. Potem se je nadaljevala razprava o ne i deljskem počitku Danes je zopet seja. (Imunitetni odsek) je sklenil izročitev posl. Schonererja, Steina, Wolfa, Malika in Holanskega. Izročitev posl. Tavčarja se jz zavrnila. (»Jugoslovanska Zveza 1 *) ima zopet načel nika dr. Šušteršiča Podnačelnikom je bil izvo ljen posl. dr. Ploj. (Za italijansko univerzo v Trstu) so skli cah italijanski dijaki v Trstu shod, ki se je vršil včeraj ob veliki udeležbi. Protestiralo se je proti dogodkom na univerzi v Inomostu in sprejelo rezolucijo v kateri se zahteva ustano vitev italijanskega vseučilišča v Trstu. (O dogodkih na Hrvstskem) govori naj jasnejše brzojavka, ki jo priobčujemo na drugem mestu. Grozno je, kar se izve z one strani, ali to so le me'"~hosti. kajti potanko se ne more izvedeti, ker preži policija na vsako pismo, ki pride na Hrvatsko in gre iz Hrvatskega. Res niča je, da so ječe prenapolnjene, ravnotako bolnice, v katerih že ni prostora za ranjence in umirajoče. Po vseh koncih in krajih Hrvatske se strelja na narod, kakor na divjo zver. V Za grebu se bije pravi boj po vseh ulicah. Ban je zapovedal, da časopisi ne smejo priobčiti o do¬ godkih ničesar drugega kakor samo tficijelna poročila brez vsakega komentarja. Drugače bi se dotične tiskarne takoj zaprle. Položaj je v obče tako resen , da se je bati res občega vstanka. Čudno je, da se ves svet briga za do godke v Macedoniji, za Hrvatsko nihče, niti naš gospod Korber. Radovedni smo, ali bo cesar sprejel dalmatinske poslance v avdijenci. da mu pojasnijo razmere na Hrvatskem. (Novo bolgarsko ministrstvo) je takole sestavljeno: General Petrov predsedstvo in zu¬ nanje zadeve; Petkov notranje zadeve; Grenadiev pravosodstvo; Šišmanov nauk; Manušev finance; Savov vojno in Popov trgovino. (Macedonija) Dozdaj so zaprli 24 prefe sorjev in okrog 900 ljudskih učiteljev, ker jih sum'jo, da so v zvezi z dinamitnimi atentati. Albanci se upirajo turškim četam in so napadli taborišče maršala Ruždi paše. (Na Ruskem; so zasledili revolucijsko gi banje med častniki. V Petrogradu se je neki častnik ustrelil, da bi se izognil kazni radi re voludijonarne agitacije. (Francoska zbornica) je začela razpravo o vladinem postopanju ob zapiranju redovnih Sol. Zbornica je z veliko večino odobrila vladino politiko in izrekla zaupanje ministrskemu pred sedniku Combes u. Grozne vesti iz Zagreba. (Brzojavka „Edinosti ). ZAGREB 20. (Privatno. Od Sv greba do štajarske meje v pismu tu brzojavno.) V žalosti pomijam vam sledeče vesti, ker mi srce bije, ne m vse podrobnosti napisati. Včeraj je 21 obešenih in 40 ubitih. Po ozaj n izmerno grozen in resen. Ne ve se J se more danes zgoditi. Danes je obletnica po smrti hrvatskega bana Jelačiča. Bog da i sreča junačka. Pozdravite ra e Slovence! Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega soprega, oziroma odeta, gospo a MIHAELA PERGER-ja posestnika v Žalcu izražamo vsem cenjenim prijateljem in znan¬ cem najiskrenejšo zahvalo za izraženo sočutje ob smrti in pogrebu nepozabnega rajnega. Po¬ sebno zahvaljujemo prečastito duhovščino in vse slavno občinstvo, ki se je v tako mnogo- brojnem številu udeležilo zadnjega spremstva. (219) Žalujoči ostali. Dobro vino lastni pridelek liter po 24 in 28 krajcarjev toči ^starem g SELISEK Amalija ter se priporoča za obilni obisk. Istotam se proda izvrstno viaogradsko po aestvo z lepo hišo, katera je za poletno stanovanj, posebno primerna. (223) i na Učiteljica petrazrednici v majhnem trgu v Savinjski dolini želi takoj - - - menjati službo - - - učiteljem ali učiteljico v Slovenskih goricah. - N a . j g lov; SREČA 22“, poste restante Maribor, do 2. j u . | (227) 2-1 ni J a 1903 ' Krompir in fižol (228) 3—1 - — - Jhiton Kolenc, trgovec v Celju, Kdor kaj ima, naj takoj naznani. ZAHVALA. Povodom imenovanja nadučiteljem došlo mi je od častitih kolegov, koleginj in prija¬ teljev toliko prisrčnih častitk, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Izrekam torej tem potem vsem onim, ki so se me o tej priliki spominjali, najprisrčnejšo zahvalo. Sv. Martir\ v Rožni dolini, 20. maja 1903. (223) IVAN KVAC, nadučitelj. Naprodaj (224) 3-1 je takoj štaounska oprava še v dobrem stanu in. pa nekaj Tolag-a. — TSTaslov se izve pri upravni- štvu „Domovine“. Prodajalka | izurjena v špecerijski in manufakturni stroki, se takoj sprejme pri Bezenšeku, trgovcu (222) 3—1 na Frankolovem. Proda se V najem želim vzeti b šo. pripravno za trgovino mešanega blaga. Nasi v se izve pri upravništvu „Domovine‘‘. priporoča tiskarna Dragotin Hribarja v Celju. Naznanilo. več dobro pognojenih travnikov s trikratno košnjo, tudi za stavbne prostore primernih, leže- . ... m eih ob novi cesti v Ga- berjih blizu Celja in na Teharjih za gostilno „Pišek“ kakor tudi uto za krmo. ” ’ Več se izve pri lastniku Ivanu Dolinariu ■v Oeliix. J (226) 1 Catežke toplice pri Brežicah se dajo koncem tega leta yf najem. (222)3-1 Oskrbništvo brežiške graščine v Brežicah. Zoper grozdno plesnobo (Oidium 'Tuckeri) ima vinogradnikom na r. zpolago deželna preizkuševalnicav Gradcu (Heinrichstrasse Štev. 47) in deželna preizkuše- valnica v Mariboru zmleto žveplo v vrečah po 50 kg po 8 K (16 K 100 kg). Manj kot 50 kg se ne oddaja. Zmleto žveplo je najfinejše vrste (90—95°/ 0 finosti) in se po deželnih strokovnjakih pred odpošiljatvijo preišče glede čisto.-ti in finosti. Naročniki naj se obenem z dotičnimi zneski in natančnim naslovom (pošta in železniška po¬ staja) obrnejo na eno izmed omenjenih deželnih preji- kuševalnic Vsaki pošiljatvi se doda kratko navodilo glede uporabe. GRADEC, meseca maja 1903. (208) 3-2 Štajarski deželni odbor: Edmund grof Attems, 1 r Slovite žveplene toplice na Hrvatsk 32» Varaždinske toplice ? ob Zagorski železnici (Zagreb-Čakove i 1 so , Ana ' iza P° dvor. svetniku profesorju dr. Lu i- i»04. 58 stopinj Celzija vroč vrelec, neprekoš svojem učinku pri mišičnem in sklepnem revmat trganju, vnetjih in kostolomih, putiki, neuralgiji, i . ,® klb boleznih, kožnih in skrivnih boleznih ...vicni bolezni, mehurnemu katarju, ko srphrmr. 1 ^.i j 0r zastrupljenju s svincem in nr f > p “ boleznih v požiralniku, prsih,. pri želodčnih bolečinah, hamorrhoidih itd. itd. ** Elektrika. **** Masaža. ŠŠ za 2 vsem komfortom, vodovodom, pripr čLu celo fif 2 T Zl *° V0d0 8 ^ po Kntippo* tobra Veli^'t° dprt0; se ? ona tra i a od 1. maja do Stalna tnnUŠt^ raSe ?u park ’ obsežni nasadi, lepi kraljeve onerp^pf’ 0 '^ 3 '’ obstoječa iz članov zagr Kraljeve opere. Plesne zabave, koncerti. Trc^i ^ Na P 0S ^ a Ji Varaždinske toplice nričakuie £ in s k e vljud°nT^ US -- N , a raz P°> a go P S o U Josebni' upravi toplic. P 0S1 ’ da se etične naroči napo Longhfno raVniSke podatke da i e topliSki zdranik Brospekte i n brošure razpošilja gratis in i (179) 12 6 uprava 237 !fll w podobar, slikar in pozlatar v Šoštanju priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča drla, posebno župnijskim predstojništvom za (213) nova slikanja cerkev ali popravil. 3-2 nm »Ti« 111 n rrmTi n um nvi mn n i mi | lil IMI niim ii ni i iivi ii n >n mJiTniTum n i n ii mi« nrirm Lepo stanovanje obstoječe iz štirih sob, kabineta itd., v I. nad¬ stropju se odda v celjski okolici stalni stranki s 1. junijem. Hiša je čisto blizu mesta, ima lepo lego in krasen razgled; zraven hiše je velik vrt in priznano dobra pitna voda. Naslov se izve pri upravništvu „Domo- movme (206) 4-3 mrn i fiTi i n m i nii i 11 n 11 mri i iTlTITlTmTifTlTn Mia. jtsaMSajnaMsa mso. Msa Mia mso. Mia Mia Mia "NAPRODAJ štiri mlade breje krave, dve te¬ lici , zeleno, sladko seno, otava in detelja. Posestvo ,LIV/ID/P (Gaberje (215) 3-2 pri Celju). Tvrdka g. Joaef Wolf v Št. Petru, Savinjska dolina (poprej g. Sfcccker. Hoffmana & Comp.) prodaja debeli premog (Sttičk) ž K 160 per 100 kg, srednji premog (Mittel) & K 1’40 per 100 kg in sicer takoj pri jamah (loko Grube). Premog se zamore vsak čas dobiti. (175) 6—6 Za hmeljarje! 1200 les ===== in dve kompletni sušilnieni opravi (štelaže, peči in cevi) v dobrem stanju, takoj skupaj ali posebej po ceni proda Vincenc Janič pek in trgovec z vinom v Ceiju, Gosposke ulice. V nobenem slovenskem domu, zlasti ne v slo¬ venskih društvenih dvoranah, se ne sme po- (2ll) 3-2 grešati Prešernove sohe ki je uzorno izdelana v velikosti 42 cm, ter stane 7 K. Doprsni Icip Janka Kersnika 25 cm velik, brez podstavka, za 3 krone. V velikosti 22 cm po K 1'80 — s podstavkom — kipca Simona Gregorčiča in Jenko-ta Zabojčke računim za lastno ceno. Vsa čitalniška, bralna, ognjegasna in druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrase svoje domove z domačimi umotvori in vabim' prav vljudno k naročbi JER]\lEJ BAHOVEC trgovina s papirjem in pis. potrebščinami Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Trgovskega pomočnika in nčenca sprejme tvrdka NORBERT ZANIER < (221)3-2 v Sav. dolini. SIN v Št. Petru Naprodaj je lepo zidana hiša v trgu na Sp. Štajarskem. Poslopje je zelo obširno in je pripravno za gostilno. Zraven je tudi veliko zemljišče. — Več pove JOSIP ŽIČKAR v (205) 3-3 SEVNICI št. 84. Naj večje, naj hitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 86 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. Trgovina z železnino „MERKUR PETEi v O ® 1 j Ti, O- t sl š cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele...one, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ skega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebijev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesaike, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "TP1 * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna Gene nizke. ■ ■ . ■ ■ ■■ i I v.vt.v.i. BM vV/.v.v YYv:Yv: : m ~vTv ; Y:Y»' .v.v VVV .Y;Y.v’v ■mm yy.yy.\* v.v.v.v Ive.v.v .V.vlv>' V• v tulil trmbt.-MtAMAtutnUTt.r.t.rkMVki\ »u>.,vtAMt«tiru O- h:r- priv- tovarna stroj ©v 3 "brizgalrtič, kme» (645) 50-50 tij sirih, stroj ©-v , I- moravska melianična tlra.ln.lce cevi ln pasov p. A- SMEKal v Čechu pri Prostjevu in Smichov-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. lili a a 9 priporoča slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrznenju in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodje; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice itd., kmetijsko pojore in Peronospora-brizgalnice. — Blago solidno, elegantno in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A- SNIEKAL v Zagrebu. _ _ iniii II iiiiVii W Iiw IIIIIIIIIIIIIIIIII imi n i! IIIIIIIIIIHIIHI! IIIIIIIIII »I I»II»"...iiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiHim^^ SVOJI K 5V0JIM! ■ , Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu o cm. vu Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in | konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za spomladno in poletno sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- = nižjih cenah. . - — Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. slovensko obrtno društvo v Celju: IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar trgovina z urami, zlatnino 11 in optičnimi predmeti v Gelju v Narodnem domu. itšil letaš!! v Gaberjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi $> z limonado in malinovcem, $> Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. —- Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. pafael ^almič Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih m nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. -— Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna ! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ .Narodni dom' v Pelin ,Pri dobrem pastirju* Cesarja Jožefa trg v “ Graška cesta. Postrežba, točna! Graška cesta. Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije‘‘ v Gelju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. Slamnike najnovejše in najmodernejše. - kakor tudi solnčnike, dežnike, palice, — — rokavice in nogavice — — priporoča Peter Kostič Glavni trg št. 2, CELJE, Glavni trg št. 2 s/ Stajarsko. Za poštna naročila zadostuje pri slamnikih naznaniti velikost v centimetrih, barvo in ceno. ' postrežba hitra in točna! CELJE, Poljske ulice štev. 14 izvršuje vse v nje¬ govo stroko spa¬ dajoča dela, kakor železne ograje, vrata, - - - štedilnike, vodovode, - - vodnjake i. t. d. Vedno v zalogi strelne Q priprave zoper točo. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIKOŠEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št 11 * CELJE * Nove ulice št. 11. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska deia na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela g katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. > ; ► : JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! j] Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE ^ Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. ] Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. 3? o stre izb a točna In solidna I Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Josip Zobu ko še k krojaški mojster , Celje, Glavni trg št. 18. Martin Stojan ml. & Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Gelju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Josip Koštomaj I An *on Topolak trgovec s špecerijskim blagom -v Celju, (nasproti Narodnemu domu.) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga no namizjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc sr*" trgovec 5 špecerijskim blagom, deželnimi pridelki, sadjerr\ in perutnino = = \t CELJU = = V ,j\farodnem domu* in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEOJM krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako¬ vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! Cene nizke! i ; ; ; > v » I t * t c i c % s c i c e g il t I C I |C le s I c c < gostilničar „pri jelenu“ priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. Mrzla in topla kuhinja © © © £« © © © © © vedno na razpolago! iiiinmiiiiiinimiiiii 1 Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjal da sem prevzel # gostilno % v ,Narodnem domu 1 v Celju pristna d cena°vi'n ve 5 no sveže > dobro marčno pivo po nizkih cenah postre S el z najboljšo kuhinj- ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. Celiu. " " — - Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.