Nove Jarše - pozabljeno naselje
Prispevek »V Novih Fužinah je veliko novega«, objavljen v prejšnji številki Naše skupnosti, je zbudil kar precej pozornosti v Novih Jaršah, zlasti v krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž. V tem zapisu smo poskušali orisati razmere v največjem stanovanjskem naselju v Ljubljani, našteti pridobitve zadnjih let in omeniti stvari, ki še kazijo njegovo podobo. Prav naštevanje, kaj vse že iniajo v Novih Fužinah, omenili smo tudi novo ekspozituro Ljubljanske banke, pa je prizadelo krajane Novih Jarš, ki se sami s tako obsežnim spiskom ne morejo pohvaliti, čeprav so se za ureditev naselja mnogi zelo Irudili. Pisanje o Novih Fužinah jih je spodbudilo k odločitvi, da se oglasijo tudi oni in povedo širši javnosti, kakšno je njihovo naselje, s čim so v njem zadovoljni in kaj bi v njemu morali še narediti, da bi iz kraja, kamor zdaj ljudje večinoma hodijo le spat, naredili prostor, v kate-rem bi njegovi prebivalci resnično živeli.
Naši trije sogovorniki iz Kra-jevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž Vinko Tomc, predsednik krajevne organizacije zveze borcev NOV, Ludvik Kreč, podpredsed-nik sveta krajevne skupnosti in Stane Jesih, tajnik krajevne skup-nosti, niso skrivali nejevolje, predvsem pa prizadetosti, ko so spregovorili o mačehovskem od-nosu pristojnih organov (tudi ob-čine) do tega naselja. Počutijo se zapostavljene in na obrobju doga-janja, saj jim v več kot v dvajsetih letih ni uspelo zagotoviti poštnega poslopja, ki bi ga po njihovem mnenju naselje Novih Jarš moralo imeti. Medtem ko so v mlajših naseljih od njihovega, denimo v Štepanjskem in v Novih Fuži-nah, gradili objekte dragega za drugim, so Nove Jarše ostajale pozabljene. Ob dejstvu, da PTT poslopja v Novih Jaršah še danda-nes ni, zbledijo tudi drugi dosežki in pridobitve. Tako postaja PTT poslopje tudi eno izmed meril za uspešno oziroma neuspešno delo krajevne skupnosti.
Naselje Nove Jarše, ki ga se-stavljata krajevni skupnosti Du-šan Kveder-Tomaž in Jože Moš-krič-Ciril, šteje okoli 10 tisoč pre-bivalcev. Kot so ugotavljali naši sogovorniki, je v njem še kar do-
bro urejeno šolsivo, otroško var-stvo, zdravstvo, zadovoljni so tudi z osnovno komunalno opremlje-nostjo. Poštno poslopje pa se jim čedalje bolj odmika, čeprav je že od leta 1967 njegova gradnja zapi-sana v vseh srednjeročnih planih, a je vsakikrat nesrečno izpadla iz njih. Imajo sicer ptt kontejner s ti-soč telefonskimi priključki, ki pa ne zadovoljuje vseh potreb. Pro-blem pa nastane, kadar je po-trebno po priporočeno pošiljko v Moste. Center naše občine je krajanom Novih Jarš od rok; upo-števati je treba, da v tem naselju živi veliko starejših krajanov, ki jih tarejo tudi zdravstvene težave, hkrati pa vožnja do Most ni ravno poceni.
Po vseh letih prizadevanj za po-stavitev poštnega poslopja so v Novih Jaršah počasi začeli obu-pavati. Ne prek delegacije v občin-ski skupščini in ne preko območne in republiške skupnosti za PTT promet, jim ni uspelo uveljaviti svoje želje in postavljene zahteve.
Zdaj, v času krize, so te možnosti še manjše. Na Podjetju za ptt pro-met in skupščini območne PTT skupnosti so jim kar odkrito pove-dali, da do ptt objekta lahko pri-dejo le z zbiranjem denarja in so
udeležbo krajanov ter s pomočjo delovnih organizacij.
To neuspešno prizadevanje za gradnjo ptt poslopja zelo nespod-budno vpliva na razpoloženje ljudi, jim jemlje voljo do dela v krajevni samoupravi, obenem pa vzbuja občutek, da so se v krajevni skupnosti premalo potrudili za uveljavitev svojih zahtev. To se-veda ni tako, poudarjajo naši sogo-vorniki. Krajani navadno ne vedo, koliko naporov - besed, sedenja, papirjev - je potrebno, da se neka zadeva uredi.
Prav zdaj se dokončno ureja sto-ritveni center v Novih Jaršah, ki bo prispeval k živahnejši podobi
tega kraja. Žal pa v tem centru ne bo vseh tistih lokalov, ki so jih krajani želeli in jih tudi potrebu-jejo. Ne bo banke, niti lekarne, Mercatorjeve ali Žitove trgpvine. Kot pravijo v krajevni skupnosti je gradnja zaklonišča tako podražila ceno kvadatnega metra, da so za-radi pomanjkanja denarja od po-nudbe odstopili prav tisti, ki bi jih v krajevni skupnosti radi imeli.
Drugi večji problem v Novih Jaršah je neurejenost dela naselja. Tako ob Clevelandski cesti in na Beblerjevem trgu parkirajo tovor-njaki in cisterne. Ob Clevelandski cesti niso zgrajene predvidene ga-raže, saj zanje zaradi visoke cene
V storitvenem centru Novih Jarš bo 18 lokalov. Odprti so že RTV servis, dva manjša gostin-ska lokala, papirnica s fotokopir-nico, prodajalna kozmctike in urarstvo. V najkrajšcm času pa bodo svoja vrata odprli še cvetli-čarna, minimarket s prodajalno sadja, dve tekstilni trgovini, pro-dajalna časopisov, moški in žen-ski frizer, Loto, mesnica in pro-dajalna športne opieme. Za mes-nico je denar prispevala občina.
ni pretiranega zanimanja. Velik problem postaja hrup ob naselju, ki je posledica obvozne ceste. Prav tako tudi okolica ni v celoti ozele-njena in hortikulturno urejena. Na Beblerjevem trgu se ob dežev-jih nabira voda, v lužah domujejo
tudi žabe. Ta prostor uporabljajo stanovalci stolpnice Beblerjev trg 3 kot parkirišče, ker svojih ureje-nih parkirnih mest nimajo.
Območij, ki kazijo podobo No-vih Jarš, je v naselju še nekaj. V neposredni bližini javnega za-klonišča ob Kvedrovi cesti želijo krajani na naurejenih površinah zgraditi športna igrišča. To ne bi predstavljalo nikakršne težave, če ne bi Sklad stavbnih zemljišč Ljubljana za prenos zemljišča zah-teval 11 milijard dinarjev. Ob tej številki so se v krajevni skupnosti le nasmehnili, saj bi jim že sam prenos zemljišča odvzel vse de-narne možnosli za ureditev povr-šin.
Omenili smo le nekaj največjih pomanjkljivosti, so pa še druge, ki jih je krajevna skupnost naštela v odgovoru na vprašalnik, ki jim ga je poslal ZIL, tozd Urbanizem, v zvezi s pripravo srednjeročnega plana Ljubljane. V njemu so ome-nili še prostor za knjižnico, nove površine za rekreacijo, banko, ki jo sicer imajo v poslopju Blagovno transportnega centra,a se je krajani zaradi neprimerne lokacije bolj malo poslužujejo, hrup v naselju in še drugo.
V krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž se zavedajo, da najbrž tudi sami niso storili dovolj za uresničitev svojih zahtev. Bili so pretihi, premalo so drugim, tako v občini kot v mestu, pripo-vedovali o tem, kaj vse bi v naselju še potrebovali za urejeno življenje. Prav poštno poslopje je ena od tistih stvari, ki se ji nikakor ne morejo odreči.
D. J