Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 5 7, {t. 4 UDK 630 / ISSN 0024-1067 april 2005 uvodnik Superhik ali Robin Hood Na stopni{~u fakultete me je ustavil kolega, ki spada v skupino tako imenovanih “mlaj{ih ekonomistov”. Povpra{al me je, kam se mi tako mudi. Ko je izvedel, da hitim na sejo nadzornega sveta lesnopredelovalnega podjetja, se je kislo (beri cini~no) nasmehnil in dodal, da je ta panoga v Sloveniji brez prihodnosti. Zagotavljal mi je, da bom tistega dne zapravil svoj ~as. V zadnjem ~asu je pri nas vedno glasnej{a skupina mladih ekonomistov pod vodstvom dr. Mi}e Mrka-i}a, ki ima zelo liberalisti~en pogled na bodo~i gospodarski sistem Slovenije. Njihova osnovna teza je, naj vse gospodarske probleme re{uje trg, brez pomo~i dr‘ave. Slovenija naj se usmeri v storitvene dejavnosti. Dr‘ava, ~e ‘e mora ukrepati, naj vzpodbuja le dobra in rasto~a podjetja. Neuspe{nim podjetjem, kamor praviloma sodijo podjetja iz lesnopredelovalne industrije, pa naj preneha subvencionirati poslovanje. Dileme o vlogi dr‘ave pri vzpodbujanju podjetij me mo~no spominjajo na dva lika iz otro{tva. Prvi je Superhik, stripovski junak, ki je jemal revnim in dajal bogatim. [e bolj znani Robin Hood pa je “posloval” ravno obratno. Osebno menim, da je vloga dr‘ave {~ititi {ibkej{e, in jim pomagati postati mo~nej{i. Res pa je, da bi se moral spremeniti sistem subvencioniranja. Dr‘ava sredstev ne bi smela dajati zastonj, temve~ bi morala nastopati kot posojilodajalec ali lastnik. Podjetja tako ne bi mogla prikazovati izbolj{anja poslovnega izida na osnovi dr‘avnih pomo~i, uspe{nost njihovega poslovanja pa bi bila primerljivej{a. Dr‘ava bi na tak na~in mo~neje vplivala na procese zdru‘evanj v industriji. Podjetja v panogi pa bi bila manj diskriminirana, zmanj{ala bi se tudi mo‘nosti delitev subvencij s koruptivnim zna~ajem. Na seji nadzornega sveta smo obravnavali strate{ki na~rt podjetja. Govora o vlogi dr‘ave pri razvoju ni bilo. ^as, ki sem ga prebil na seji, ni bil zapravljen. Podjetju smo za~rtali pot, ki pomeni njegov obstoj in razvoj. Marko HOČEVAR kratke novice kazalo stran stran 96 101 Merjenje dimenzij trahej hrasta (Quercus sp.) na makroskopskem nivoju s sistemom za analizo slike Presku{anje in razvr{~anje lepil za les Testing and classification of wood adhesives LUCIA G avtor Bogdan [EGA Measuring vessel dimensions in oak wood (Quercus sp.) on macroscopic level with image analysis system LUCIA G avtorji Maks MERELA, Primož OVEN, Katarina ČUFAR Superhik ali Robin Hoo d 93 Marko Ho~evar Dr. Mirko Tratnik in Borut Kri~ej dobitnika Jesenkovega priznanja za leto 2005 Sanja Pirc 95 Vpliv razli~ne mehanske priprave lepilne povr{ine na kvaliteto lepilnega spoja Matev` Seljak, Milan [ernek 106 Poskus uni~enja 111 (ali: testiranje vibracijskega brusilnega str Ale{ Likar oja VB 743) “Lesarstvo je perspektivno!” Intervju z dr. Jo`etom Korberjem Sanja Pirc 119 Kakovostna prenova lesarskega {tudija po Bolonjski deklaraciji (II. del) Mirko Tratnik 125 Mednarodni sejem SAIEDUE 2005 - Bologna Stojan Ul~ar 132 iz vsebine 113 Informacije GZS - Zdru`enja za lesarstvo {t. 3/2005 Energiesparrmesse 2005 - v znam enju sekancev in peletov 134 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - Podro~je mizarstvo - 14. del 136 kratke novice Tudi letos denar za vodnjake Poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sta objavila leto{nji javni razpis Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih slovenskih voda. Gre za sredstva, ki jih Helios vsako leto prispeva v svoj ekolo{ki sklad in kateremu strokovno podporo pri delovanje nudi omenjeno ministrstvo. Sredstva se zbirajo od prodaje okolju prijaznih He-liosovih premazov. V preteklih letih je sodelovanje Heliosa, MOP-a in lokalnih skupnosti, ki so sodelovale v projektih obnove slovenskih krajevnih vodnjakov dala ~isto konkretne rezultate. Trideset slovenskih ob~in je s Heliosovo po-mo~jo obnovilo 33 krajevnih vodnjakov po vsej Sloveniji. Helios in MOP ‘elita tudi z leto{njim razpisom poudariti nara{~ajo~i pomen ~iste vode v urbanem okolju in hkrati vzpodbujati prebivalstvo, posebej {e mlade, da svoje vsakodnevne aktivnosti usmerjajo za njeno ohranitev. Tako bodo tudi letos imele prednost prijave, ki jih bodo poslale lokalne skupnosti za dodelitev sredstev iz omenjenega sklada, ~e bodo vsebovale tudi zasnovo vodne u~ne poti. Te pripravijo u~enci osnovnih ali srednjih {ol z namenom, da obnovljen vodnjak v lokalni skupnosti ponovno za‘ivi. Lokalna skupnost, predvsem ob-~ine poskrbijo za na~rt ohranitve ~istega obnovljenega vodnega vira in njegove vklju~itve v o‘je bivalno okolje, tudi z turisti~nega in estetskega vidika. Tako kot lani, bodo tudi letos {tirim najbolj-{im {olam za zasnovo vodne u~ne poti razdelili za milijon tolarjev nagrad. Razpisno dokumentacijo morajo ob~ine oddati do 20. maja 2005. Razpisne pogoje si je mo~ ogledati na spletnih straneh www.helios.si. Rezultati izbora bodo objavljeni v za~etku junija 2005. ijaLeS 57(2005) 3 aktualno Dr. Mirko Tratnik in Borut Kri~ej dobitnika Jesenkovega priznanja za leto 2005 avtorica Sanja PIRC Na sve~ani prireditvi, ki je bila v ponedeljek, 14. marca 2005, na 125-obletnico rojstva profesorja dr. Frana Jesenka, je dekan Biotehni{ke fakultete prof. dr. Jo‘e Osterc v zborni~ni dvorani Univerze v Ljubljani slavnostno podelil Jesen-kova priznanja in Priznanja fakultete za leto 2005. Med nagrajenci sta bila tudi dr. Mirko Tratnik, izredni profesor za podro~je Organizacije in ekonomike lesarstva, ter Borut tehni{ki sodelavec v Katedri hi{tvo. Kri~ej, za po- Prof. dr. Mirko Tratnik, nagrajen za dosedanje pedago{ko delo in svoje organizacijske pa tudi ~love{ke vrednote, je zaposlen na Biotehni{ki fakulteti od leta 1976. @e nekaj let je vodja Katedre za organizacijo in ekonomiko lesarstva ter pomo~nik prodekana na Oddelku za lesarstvo, odgovoren za pedago{ko dejavnost. Njegova strokovna in znanstvena aktivnost je zelo ob{irna, njegova bibliografija pa obsega pomembna znanstvena in strokovna dela. Jesenkovo priznanje za 2005 si je prislu‘il z dosedanjim delom in svojimi organizacijskimi pa tudi ~love{-kimi vrednotami, predvsem pa izjemno aktivnostjo v letu 2004 na podro~ju prenove {tudija lesarstva v skladu z Bolonjsko deklaracijo. Borut Kri~ej, nagrajen za svoje zgledno strokovno in pedago{ko delo, ki uve- ljavlja dobro ime Biotehni{ke fakultete v doma~em in mednarodnem prostoru , je bil sprejet na BF avgusta 1970 kot tehni{ki sodelavec na takratni Katedri za mehansko predelavo lesa, in je v letih, ko na katedri ni bilo asistenta, ‘al danes ‘e pokojnemu prof. Mihevcu pomagal v vlogi pedago{kega in raziskovalnega sodelavca na pod-ro~jih strojne obdelave lesa, lepljenja in povr{inske obdelave lesa. Za vaje iz predmeta povr{inska obdelava lesa je sooblikoval za tisti ~as povsem nov, sodoben koncept vaj, s poudarkom na obvladovanju kakovosti povr{inskih sistemov. Kri~ejevo delo presega naloge, ki bi jih moral opravljati kot teh-ni{ki sodelavec, njegove aktivnosti pa mo~no prispevajo k ugledu celotne Biotehni{ke fakultete v doma~em in celo v mednarodnem prostoru. Konec leta 2003 je postal predsednik Dru{tva in‘enirjev in tehnikov (DIT) Ljubljana; dru{tvo je dobilo popolnoma nov zagon in ima pomembno vlogo povezovalca BF Oddelka za lesarstvo s slovensko lesno industrijo. Borut Kri~ej je tudi avtor ali soavtor raz-li~nih strokovnih ~lankov, njegova bibliografija za obdobje 1973-2004 pa vsebuje za tehni{kega sodelavca nepredstavljivih 258 enot. Po mnenju predlagateljev in komisije je Jesenkovo priznanje nagrada odli~-nemu sodelavcu tudi za njegove podobne osebnostne lastnosti. Biotehni{ka fakulteta podeljuje Jesen-kova priznanja od leta 1973, v spomin na dr. Frana Jesenka, znanega slovenskega botanika, kot najvi{ja ~astna priznanja za dose‘ke pri vzgojno-izobra‘evalnem delu in pomembna objavljena znanstvena in strokovna dela, za tehni~ne re{itve, iznajdbe in odkritja, za selekcijo in vzgojo novih sort rastlin in ‘ivali na podro~ju strokovnega dela in v proizvodnji. Priznanje se lahko podeli vsako leto enemu posamezniku za njegovo ‘ivljenjsko delo na podro~ju pedago{kega, raziskovalnega ali strokovnega dela. Jesenkova priznanja za {tudente podeljuje Biotehni{ka fakulteta najbolj{im diplomantom dodiplomskih in podiplomskih {tudijskih programov, pri katerih je BF izvajalka ali soizvajalka od leta 1993 dalje. revijaLes 57(2005) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*811.14:630*176.1 Quercus sp. originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Merjenje dimenzij trahej hrasta (Quercus sp.) na makroskopskem nivoju s sistemom za analizo slike -LUCIA G Measuring vessel dimensions in oak wood (Quercus sp.) on macroscopic level with image analysis system - LUCIA G avtorji: Maks MERELA, LIP Radomlje d.d., Pelechova 15, Radomlje in Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina VIII/34, 1000 Ljubljana, Primož OVEN, Katarina ČUFAR, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina VIII/34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Sistem za analizo slike Lucia G smo uporabili za avtomatsko merjenje dimenzij trahej na makroskopskih vzorcih hrasto-vine (Quercus sp.). Predstavljen je problem priprave povr{ine lesa ter zajem in urejanje slike za avtomatsko merjenje premerov, povr{in in obsegov trahej ranega lesa. Med razli~nimi na~ini priprave vzorcev smo najbolj{e rezultate dobili, ko smo jih zbrusili z brusnim papirjem granulacije 320 in povr{ino obarvali s ~rnim alkoholnim flomastrom. V traheje smo nato vtrli prah bele krede in sliko posneli z digitalnim fotoaparatom, na-me{~enim na stereomikroskop ter jo shranili v formatu TIF. Sliko smo obdelali z digitalnimi filtri, jo binarizirali in dolo~ili referen~ni okvir za merjenje. Rezultati ka‘ejo, da je s programom za analizo slike Lucia G mogo~e pri ven~astoporoznih vrstah na makroskopskem nivoju z zadovoljivo natan~nostjo meriti dimenzije tra-hej ranega lesa. System for image analysis Lucia G was used for measuring vessel dimensions of oak wood (Quercus sp.) on macroscopic level. We present the problem of sample preparation as well as capturing and processing of images for automatic measurements of diameters, areas and perimeters of early wood vessels. After testing various methods of sample preparation we found out that the best results were obtained when the samples were sanded with paper of granulation 320 and the surface stained with black alcohol marker. Vessel lumina were then filled with white chalk dust, and finally the images were captured by a digital camera attached to a stereo microscope and saved in TIF format. We improved the images by using digital filters, converted them to binary images and defined measurement frames. The results confirmed that the image analysis system Lucia G enables measurements of early wood vessel dimensions in ring porous species on macroscopic samples with satisfying accuracy. Klju~ne besede: analiza slike, hrast, Quercus sp., les, traheje Key words: image analysis, oak, Quercus sp, wood, vessels UVOD Analiza slike je ra~unalni{ko podprta tehnika, ki omogo~a pretvorbo slikovne (vidne) informacije v {tevilske podatke (prim. Levani~, 1999). V anatomiji lesa jo lahko med drugim uporabljamo za merjenje razdalj, dimenzij celic in ugotavljanje dele‘ev celi~nih lumnov ter sten na mikroskopskem nivoju. Analiza slike se ‘e ve~ let uspe{-no uporablja za raziskave lesa iglavcev in listavcev. Tako so npr. raziskovali les vrst Pinus sylvestris (Reme in Helle, 2002), Picea abies (Spiecker et al., 2000, Reme in Helle, 2002), Abies alba (^ufar in Vilhar, 2004), Fagus sylvatica (Sass in Eckstein, 1995), Quercus sp. (Spiecker et al., 2000, Garcia-Gonzalez in Eckstein, 2003) ter Castanea sa-tiva (Fonti in Garcia Gonzalez, 2004). Danes trg po dostopni ceni ponuja ve~ komercialnih sistemov za analizo slike, vendar {e nobeden ni prirejen izklju~-no za specifi~ne potrebe anatomije lesa. V Katedri za tehnologijo lesa uporabljamo sistem Lucia G, ki so ga razvili za raziskave v biologiji, medi- revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj Slika 1. Pre~na prereza hrastovine: (a) gladko obdelana povr{ina lesa, kot jo vidimo s stereomikroskopom, (b) posnetek 20 µm debelega anatomskega preparata (Quercus robur L.), posnetega s svetlobnim mikroskopom. Zaradi la‘je obdelave in analize je slika, zajeta s stereomikroskopom, (a) usmerjena tako, da je rani les na levi strani. cini, kristalografiji itd. Analiza slike vklju~uje izbiro in pripravo objekta, zajem in obdelavo slike ter merjenje izbranih struktur, ki je lahko polavtomatsko ali avtomatsko. Polavtomatsko merjenje poteka tako, da izmerimo vsak objekt (celico) posebej, za avtomatsko merjenje pa si izberemo dolo-~eno povr{ino na sliki in program samodejno izmeri vse objekte, ki so v izbranem obmo~ju. Metoda omogo~a enostavno in hitro merjenje objektov, kar je bistvena prednost pred zamud-nej{im ro~nim merjenjem z merilnimi plo{~icami. Rezultat analize slike je preglednica s {tevilskimi podatki (prim. Levani~, 1999). Celice obi~ajno merimo na anatomskih preparatih, ki jih opazujemo s svetlobnim mikroskopom (npr. Zorec, 2004, ^ufar in Vilhar, 2004). V tem primeru praviloma pridobimo kvalitetne slike tkiv, pomanjkljiva pa sta zamudna priprava preparatov in relativno majhna povr{ina tkiva za merjenje. Izjemno pomembna je tudi metodologija obdelave slike. Zorec (2004) je raziskoval uporabo digitalnih filtrov programa Lucia G in njihov vpliv na potek in variabilnost meritev, torej na rezultate analize slike. Predlagal je kombinacijo digitalnih filtrov, s kateri- mi na mikronivoju lahko izbolj{amo natan~nost meritev. V pri~ujo~i {tudiji smo ‘eleli sistem za analizo slike Lucia G uporabiti za merjenje makroskopskih vzorcev hrastovine (Quercus sp.). Cilj naloge je predstaviti problematiko priprave povr{ine lesa ter zajema in urejanja slike za avtomatsko merjenje premerov, povr{in, in obsegov trahej ranega lesa. MATERIAL IN METODE PRIPRAVA MATERIALA, ZAJEM IN KALIBRACIJA SLIKE Za raziskave smo uporabili zra~no suhe vzorce hrastovine (Quercus sp.). Pre~ne povr{ine vzorcev smo zbrusili na tra~nem brusilnem stroju z brusilnimi papirji granulacije 80, 120, 180, 240 in 320. Na tako pripravljenih po-vr{inah je bilo mogo~e s stereomikro-skopom razlo~iti vse anatomske strukture: traheje ranega in kasnega lesa, trakove, vlakna, traheide ter aksialni parenhim (slika 1 a), ki jih navadno opazujemo s svetlobnim mikroskopom (slika 1b). Da bi dosegli ve~ji kontrast med tra-hejami in preostalim tkivom, smo gladko zbru{eno povr{ino lesa {e dodatno obdelali. Obarvali smo jo z barvili, ki jih sicer uporabljamo za barvanje anatomskih preparatov (astra modro, safranin, fast green in toluidin modro). Poleg tega smo vzorce lesa obarvali tudi z rde~im in ~rnim flomastrom na alkoholni in vodni osnovi. Po barvanju smo na povr{ino natresli prah bele krede in ga narahlo utrli v pore. Tako smo dosegli bolj{i kontrast med belimi, s kredo zapolnjenimi porami, in preostalim temno obarvanim tkivom. Na sliki 2 so prikazani pre~ni prerezi lesa hrasta, obarvanega z razli~nimi barvili. Velikost vidnega polja je bila 10,8 x 8,1 mm. ijaLeS 57(2005) 4 raziskave in razvoj Vzorce smo opazovali s stereomikro-skopom Olympus SZ-PT, ki omogo~a zvezno spreminjanje pove~ave. V na{em primeru se je izkazal kot najbolj smiseln zajem slike pri najmanj{i (6,8 x) pove~avi, tako da je bil premer vidnega polja 12 mm. Na ta na~in smo dosegli dobro lo~ljivost trahej ranega lesa in dokaj veliko vidno polje. Slike smo zajeli z digitalnim fotoaparatom Nikon Coolpix 995, name{~enim na stereomikroskop. Sliko smo umerili tako, da smo izmerili znano razdaljo med dvema to~ka-ma na merilni plo{~ici, ki smo jo po-lo‘ili na opazovani objekt. Ta podatek smo uporabili za kalibracijo slike, preden smo jo obdelali v programu Lucia G in na njej opravili meritve. OBDELAVA SLIKE IN MERJENJE Ker ra~unalni{ki paket Lucia G podpira ve~ino slikovnih formatov, smo nadaljnje korake obdelave opravili na vzporednih slikah, shranjenih v formatih TIF in JPG. Sliko smo v nadaljevanju obdelali z digitalnimi filtri programa Lucia G. Najprej smo izbolj-{ali kontrast, svetlost in ostrino slike ter intenzivnost barv. Tako smo dosegli najve~ji kontrast ter izostrili meje med trahejami in okoli{kim tkivom. Pri zajemu slike s stereomikroskopom smo opazili, da rob slike ni oster, kar je posledica pomanjkljivosti optike in neravnosti objekta. Ostrina vpliva na natan~nost meritev, zato smo za merjenje izbrali le osrednji del slike, ozna-~en z okvirom (slika 3b). V naslednjem koraku smo opravili klasifikacijo oz. binarizacijo slike. To je postopek, ki pretvori strukture na sliki v bele in ~rne piksle. Ta faza je v analizi slike najpomembnej{a, saj dolo~i, kateri piksli nosijo informacijo (so del struktur, ki jih merimo) in kateri ne (prim. Levani~, 1999). V na{em primeru so bili beli piksli nosilci infor- macij (bele traheje), ~rni pa so del slike, ki ni vklju~en v merjenje (slika 4). Pred meritvami, ki potekajo samo na binarizirani sliki, smo preverili, ~e so kot nosilci informacij ozna~ene samo strukture, ki jih ‘elimo meriti (lumni trahej ranega lesa). Ker so se belo obarvale tudi razpoke in traheje kasnega lesa, smo opravili popravke z digitalnimi filtri. Slika 4 prikazuje binarizirano sliko po tem, ko smo jo obdelali z digitalnimi filtri iz menija programa Lucia G. Meritve so potekale na binarizirani sliki, kjer so bile kot nosilci informacij ozna~ene samo strukture, ki smo jih ‘eleli meriti. Podro~je merjenja smo dolo~ili z okvirjem (slika 4). V ta na- men smo uporabili ukaz View Frame. Okvir lahko nastavimo ro~no ali pa ga dolo~imo z ukazom Measurement Frame, kjer vtipkamo natan~no pozicijo in dimenzijo podro~ja. Ko smo na dokon~no obdelani sliki dolo~ili okvir za merjenje, smo izbrali parametre merjenja na nosilcih informacij (trahejah ranega lesa). Program Lucia G omogo~a merjenje kar 44 razli~nih parametrov. V na{i raziskavi smo merili samo premere, obsege in povr{ine lumnov trahej ranega lesa. Poleg merjenih parametrov smo dobili tudi podatek o {tevilu izmerjenih trahej in o povr{inskem dele‘u trahej na merjeni povr{ini. Merjenje je potekalo popolnoma avtomatsko. Rezultati so revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj se izpisali v preglednici, ki smo jo prenesli v program Microsoft Excel za nadaljnjo obdelavo. Vse uporabljene korake obdelave slike in merjenja smo si na koncu poenostavili s pisanjem “makrov”, ki so nam omogo~ili avtomatsko izvajanje sosledja ukazov z dolo~enimi nastavitvami. REZULTATI IN DISKUSIJA Pri uporabi razli~nih na~inov za obdelavo povr{ine lesa smo ugotovili, da najbolj{e rezultate dobimo, ~e les zbru-simo z brusnim papirjem granulacije vsaj 320. Na ta na~in smo dobili gladko povr{ino in ostro sliko z razlo~nimi celicami v lesu. Pregled slik je pokazal, da najbolj{i kontrast med celi~nimi stenami in porami dose‘emo z uporabo ~rnega alkoholnega flomastra, zadovoljiv kontrast pa dobimo tudi z uporabo rde~ega flomastra. Barvila, ki se uporabljajo za barvanje anatomskih preparatov, so se izkazala kot manj primerna. Za dosego kontrasta smo morali uporabiti prah bele krede in ga vtre-ti v pore. @al je kreda zapolnila tudi razpoke v lesu, kar je motilo nadaljnjo obdelavo slike in merjenje. Zajem slike smo v na{em primeru opravili s stereomikroskopom in digitalnim fotoaparatom ter dobili kvalitetne “sta-ti~ne” slike, ki smo jih pred obdelavo in merjenjem shranili na trdi disk. Sliko smo zajeli tudi z digitalno kamero in dobili t.i. “‘ivo” sliko. Objekt smo pomikali skozi vidno polje mikroskopa in sproti spremljali sliko povr{ine na monitorju ra~unalnika, pri ~emer slike ni bilo treba shraniti. Takoj ko sliko za~nemo obdelovati z digitalnimi filtri, postane stati~na (zamrznjena), da lahko na njej opravimo meritve. Po opravljeni meritvi se lahko vrnemo nazaj na ‘ivo sliko in se zopet prestavimo na novo podro~je merjenja. Metoda “‘ive” slike s kamero se je izkazala kot ijaLeS 57(2005) 4 zelo primerna za merjenje ve~je povr-{ine oz. ve~jega {tevila branik na istem vzorcu. Preverili smo tudi mo‘nost zajema slik z opti~nimi ~italci (skenerji). Izkazalo se je, da na ta na~in lahko zajamemo ve~jo povr{ino lesa. Skeniranje moramo izvesti pri visoki resoluciji (nad 600 dpi). Slika zadovoljive kvalitete je bila zelo velika (ve~ MB), zato sta bila obdelava in merjenje objektov po~asnej{a. Med vsemi preverjenimi metodami se je za merjenje dimenzij celic (trahej pri hrastu) izkazala za najprimernej{o metoda zajema slike s stereomikro-skopom in digitalnim fotoaparatom, ker so bile tako meje med lumni in ce-li~nimi stenami najbolj jasne in tudi kalibracija slike je bila najbolj na-tan~na. Med razli~nimi formati slik, ki smo jih preverili, se je kot najprimernej{i izkazal format TIF, ki je na sliki ohranil vse informacije, pomembne za analizo. Preverili smo tudi uporabo formata JPG, kjer se je izkazalo, da je pri shranjevanju slike pri{lo do izgube dolo-~enih informacij, pomembnih za merjenje oz. nadaljnjo obdelavo slike. Za avtomatsko merjenje dimenzij je nujna binarizacija slike, kjer dolo~imo delce na sliki, ki so nosilci informacije, in jih ‘elimo izmeriti. V na{em primeru je binarizirana slika vsebovala veliko “{umov”. To so bili objekti na sliki, ki niso bili nosilci relevantne informacije, a jih je ra~unalni{ki sistem prepoznal kot tak{ne (traheje kasnega lesa, aksi-alni parenhim, razpoke). Ve~ino {umov smo lahko odpravili avtomatsko z digitalnimi filtri. V na{em primeru smo najbolj{e rezultate dobili po uporabi digitalnih filtrov iz menija programa Lucia G: Erode Binary (1,2), Dilate Binary (1,2), Clean Binary (2,2), Close Holes Binary (4,2), Fill Holes, Mor-pfho Separate Objects (15,100). Z uporabo teh filtrov smo s slike pre~ne povr{ine hrastovine odstranili traheje kasnega lesa in druge manj{e strukture, ve~je razpoke pa smo odstranili “ro~– no” z orodjem Image Edit. Slednji omogo~a popravljanje slike na podoben na~in kot programi za risanje, kjer lahko dori{emo in izbri{emo strukture na sliki. Ko smo sliko dokon~no obdelali, smo izmerili premere, obsege in povr{ine lumnov trahej ranega lesa. Po zamudni pripravi objekta, zajemu in binari-ziranju slike je bilo merjenje opravljeno izredno hitro. Na sliki 5 prikazujemo primer rezultatov meritev, ki so se izpisali v posebnem okvir~ku ob sliki. Ukaz Object Data je odprl pogovorno okno, v katerem so izpisani podatki meritev in osnovna statistika (povpre~na vrednost, standardni odklon ter minimalna in maksimalna vrednost). Program Lucia G omogo~a tudi izpis grafa fre-kven~ne porazdelitve, v na{em primeru frekven~ne porazdelitve povr{in lumnov trahej ranega lesa (slika 5). Vse podatke smo za nadaljnjo obdelavo izvozili v program Excel, mo‘en pa je tudi izvoz v druge programe. Slika 4 prikazuje rani les dveh branik, kjer smo merili lumne trahej ranega lesa. V preglednici 1 je prikazana osnovna statistika meritev, kjer lahko vidimo, da smo na povr{ini 25 mm2 izmerili 92 trahej s povpre~nim premerom 233 µm, povpre~no povr{ino 50 x 103 µm2 in povpre~nim obsegom 798 µm. Dele‘ trahej na povr{ini je bil 0,18. Iz preglednice 1 je razvidno, da smo izmerili traheje ranega lesa premera od 34 do 499 µm. Minimalne dimenzije merjenih objektov nastavljamo s filtrom Clean Noise in o~itno smo v na{em primeru merili tudi nekaj trahej kasnega lesa. Da bi preverili natan~-nost meritev, smo svoje rezultate primerjali s podatki iz literature. Wagen- Pin raziskave in razvoj führ (1996) za dob (Quercus robur L.) navaja tangencialni premer trahej ranega lesa od 150 do 350 µm in kasnega lesa od 30 do140 µm. Grosser (1977) za rani les navaja premere trahej do 400 µm, za kasni les pa med 20 in 30 µm. V {tudiji, opravljeni na velikem {tevilu branik doba (Quercus robur L.), sta Garcia-Gonzales in Eckstein (2003) pri analizi trahej ranega lesa izmerila traheje premera od 80 do 565 µm. ^eprav je bila na{a raziskava metodo-lo{ke narave in meritev nismo ponovili na velikem {tevilu vzorcev, so na{e meritve primerljive z navedenimi. Na osnovi tovrstnih meritev sta Garcia-Gonzales in Eckstein (2003) ugotovila tesno zvezo med koli~ino padavin in povr{inami trahej ranega lesa v posameznem letu. Podobno sta Fonti in Garcia-Gonzalez (2004) pokazala, da sta {tevilo in povr{ina trahej ranega lesa pri doma~em kostanju (Castanea sativa) v tesni zvezi s temperaturami in padavinami v letu nastanka lesa. Obe {tudiji sta pripomogli k bolj{em razumevanju povezave med anatomsko zgradbo lesa in ekolo{kimi razmerami, v katerih je drevo raslo, ter nakazujeta, da bo v prihodnje analiza slike {e bolj nepogre{ljiva v raziskavah lesa. Na{i rezultati ka‘ejo, da je z analizo slike na makroskopskem nivoju, vsaj pri ven~astoporoznih vrstah, mogo~e dovolj natan~no meriti dimenzije tra-hej ranega lesa. To pravzaprav pomeni, da se za nekatere histometri~ne analize lesa z opisano pripravo povr{ine lesa lahko izognemo zamudni pripravi anatomskih preparatov. S tem je omogo-~eno hitro merjenje ve~jega {tevila vzorcev pri obse‘nej{ih analizah. Delo s programom Lucia G je mogo~e poenostaviti tudi s pisanjem “makrov”, ki omogo~ajo avtomatsko izvajanje sosledja ukazov z dolo~enimi nastavitvami. Slika 5. Izpis rezultatov meritev in graf frekven~ne porazdelitve Preglednica 1. Rezultati merjenja lumnov trahej ranega lesa dveh zaporednih branik (Quercus sp.) - podatki so podani v µm Number of Fields 1 Number of Objects 92 Objects per Field 92 Measured Area 2,5524e*007 [µm2] Objects per Area 3,6078e006 /[µm2] Area Fraction 0,180643 Feature Mean St.Dev Minimum Maximum MinFeret 190,5 78,4 34,4 344,4 MaxFeret 300,8 1271 52,9 498,9 EqDiameter 232,9 98,4 43,0 416,0 Area 50.116,4 34.955,2 1.450,1 135.911,0 Perimeter 797,9 336,6 133,3 1396,9 1. ^ufar K., Vilhar B. 2004. Quantitative evaluation of wood anatomy in silver fir (Abies alba Mill.) with image analysis. Phyton Horn, (In print). 2. Fonti P., Garcia Gonzales I. 2004. Suitability of chestnut earlywood vessel chronologies for ecological studies. New Phytologist, 163:77 - 86. 3. Garcia Gonzales I., Eckstein D. 2003. Climatic signal of earlywood vessels of oak on a maritime site. Tree Physiology, 23:497 - 504. 4. Grosser D. 1977. Die Hölzer Mitteleuropas. Ein mikro-photographischer Lehratlas. Springer-Verlag Berlin, Heidelberg, New York, 208 s. 5. Levani~ T. 1999. Ra~unalni{ko podprta analiza slike mikro - in makro objektov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59: 141 - 16 7. 6. Reme P.A., Helle T. 2002. Assessment of transverse dimensions of wood tracheids using SEM and image analysis. Holz als Roh - und Werkstoff, 60: 277-282. 7. Sass U., Eckstein D. 1995. The variability of vessel size in beech (Fagus sylvatica L.) and its ecophysi-ological interpretation. Trees - Structure and Function. 9: 247-252. 8. Spiecker H., Schinker M.G., Hansen J., Park Y.I., Ebding T., Döll W. 2000. Cell structure in tree rings: novel methods for preparation and image analysis of large cross sections. IAWA Journal. 21: 361-373. 9. Wagenführ R. 1996. Holzatlas, Fachbuchverlag, Leipzig, 688 s. 10. Zorec A. 2004. Merjenje dimenzij celic lesa s programom za analizo slike. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 59 s. revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj UDK: 630*824.85 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Presku{anje in razvr{~anje lepil za les Testing and classification of wood adhesives avtor Bogdan [EGA, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, bogdan.sega@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Lepila za lepljenje lesa razvr{~amo v dve osnovni skupini: lepila za nekon-strukcijsko uporabo, ki jih nadalje delimo {e na plastomerna in duromerna lepila, in lepila za konstrukcijsko uporabo. V ~lanku so opisne metode, s katerimi ugotavljamo lastnosti lepilnih spojev, na podlagi katerih lepila razvr{~amo; podana pa je tudi razvrstitev lepil. There are two main groups of wood adhesives: 1st) adhesives for non-structural applications, which are further divided to termoplastic and termosseting wood adhesives and 2nd) adhesives for load bearing timber structures. This article describes test metods which are intended to obtain performance data for the classification of adhesives. Classification of wood adhesives is also presented. Klju~ne besede: nekonstrukcijska uporaba, konstrukcijska uporaba, D1, C1, Tip I Key words: non-structural applications, load bearing, D1, C1, Type I 1. U VOD V Sloveniji v zadnjem desetletju po-spe{eno sprejemamo kot slovenske nacionalne standarde (SIST) evropske standarde (EN). [ir{emu krogu strokovne javnosti je stanje standardizacije na podro~ju lepljenja lesa, ker gre za novej{e standarde, oz. ker je evropska standardizacija {e vedno v fazi nastajanja in se nenehno dopolnjuje, razmeroma slabo poznano. V tem prispevku so opisane preskusne metode, na podlagi katerih razvr{~amo lepila, podana pa je tudi razvrstitev lepil za lepljenje lesa, ki jo najdemo v SIST EN standardih. Metode, s katerimi presku{amo kakovost zlepljenosti lesnih tvoriv, ter zahteve, ki jih le-ta glede zlepljenosti morajo dosegati, bodo prikazane kasneje. 2. RAZVRŠČANJE LEPIL ZA LEPLJENJE LESA Lepila za lepljenje lesa lahko razdelimo v dve osnovni skupini (sl. 1): 1. lepila za nekonstrukcijsko uporabo, ki jih nadalje delimo {e na: a) plastomerna lepila in b) duromerna lepila, 2. lepila za konstrukcijsko uporabo. Slika 1. Razvrstitev lepil za les ijaLeS 57(2005) 4 raziskave in razvoj 2.2 LEPILA ZA NEKONSTRUKCIJSKO UPORABO 2.2.1 Razvrstitev lepil Plastomerna lepila za nekonstrukcij-sko uporabo razvr{~amo v trajnostne razrede D1, D2, D3 in D4 /3/, duro-merna lepila za nekonstrukcijsko uporabo pa v razrede C1, C2, C3 in C4 / 11/. Podro~ja uporabe lepil oz. lepljen-cev in pogoji, ki so jim so le-ti lahko izpostavljeni, so prikazani v pregl. 1. 2.2.2 Preskusna metoda Lepila razvr{~amo v trajnostne razrede na podlagi natezne stri‘ne trdnosti spojev s preklopom /4/. Dve 5 mm debeli polradialni oz. radialni bukovi lameli, ki imata povpre~-no gostoto ? 700 kg/m3 in 12 % vla‘-nost, ploskovno zlepimo pri pogojih, ki jih predpi{e proizvajalec lepila. Po dokon~ni utrditvi lepila zlepljeni lameli raz‘agamo v presku{ance dol‘ine 150 mm in {irine 20 mm (sl. 2). Sledi priprava presku{ancev po predpisanih postopkih umetnega staranja, nato pa natezna obremenitev presku-{anca do poru{itve. Kot rezultat podajamo povpre~no stri‘no trdnost najmanj 10 presku{ancev v N/mm2 in povpre~ni dele‘ loma po lesu v %. Opisana preskusna metoda se uporablja tudi pri ugotavljanju odpornosti lepilnih spojev na stati~no obremenitev /1/ in pri ugotavljanju trdnosti spojev pri povi{ani temperaturi (t. i. metoda WATT’91) /2/. 2.2.3 Zahteve Plastomerna lepila dolo~enega traj-nostnega razreda morajo izpolnjevati zahteve, prikazane v pregl. 2, duro-merna lepila pa zahteve v preglednici 3. Preglednica 1. Trajnostni razredi in primeri uporabe lepil za nekonstrukcijsko uporabo /3/, /11/ Trajnostni razred Podro~je uporabe in primer klimatskih pogojev D1 / C1 Notranja uporaba, kjer je ravnovesna vla‘nost lesa ur < 15%. D2 / C2 Notranja uporaba, z ob~asnimi kratkotrajnimi izpostavitvami kondenzirani vodi in/ali ob~asno visoki RZV, kjer je ur<18%. D3 / C3 Notranja uporaba, s pogostimi kratkotrajnimi izpostavitvami teko~i in kondenzirani vodi in/ali visoki RZV. Zunanja uporaba v pokritih prostorih. D4 / C4 Notranja uporaba, s pogostimi dolgotrajnimi izpostavitvami teko~i ali kondenzirani vodi. Zunanja uporaba, kjer so izdelki izpostavljeni neposrednim vremenskim vplivom, so pa povr{insko za{~iteni. Preglednica 2. Pogoji priprave presku{ancev in zahteve za plastomerna lepila /3/ Na~in priprave Trdnost lepilnega spoja T (N/mm2) Trajnostni razred [t . Trajanje in pogoji D1 D2 D3 D4 1 7 dni v standardni klimia >10 >10 >10 >10 2 7 dni v standardni klimi 3 h v vodi 20±5 oC 7 dni v standardni klimi >8 3 7 dni v standardni klimi 4 dni v vodi 20±5 °C >2 >4 4 7 dni v standardni klimi 4 dni v vodi 20±5 oC 7 dni v standardni klimi >8 5 7 dni v standardni klimi 6 h v vreli vodi 2 h v vodi 20±5 °C >4 a standardna klima 20/65 (temperatura 20±2 oC / relativna zra~na vla‘nost 65±5 % (klimatske pogoje vedno podajam v obliki: temperatura/relativna zra~na vla‘nost). revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj Preglednica 3. Pogoji priprave presku{ancev in zahteve za duromerna lepila /11/ Na~in priprave Trdnost lepilnega spoja T (N/mm2) Trajnostni razred [t . Trajanje in pogoji C1 C2 C3 C4 1 7 dni v standardni klimi >10 >10 >10 >10 2 7 dni v standardni klimi 1 dan v vodi 20±5 °C >7 >7 >7 3 7 dni v standardni klimi 3 h v vodi 67±2 °C 2 h v vodi 20±5 °C >4 4 7 dni v standardni klimi 3 h v vreli vodi 2 h v vodi 20±5 °C >4 Preglednica 4. Razvrstitev lepil za konstrukcijsko uporabo /5/ Temperatura med uporabo Pogoji okolja Primer Tip lepila > 50 °C Niso dolo~eni Dalj{a izpostavitev visoki temperaturi < 50 °C RZV > 85 % pri 20 0C Polna izpostavitev vremenskim vplivom RZV ≤ 85 % pri 20 0C Ogrevani in zra~eni prostori. Zunaj za{~iteno pred vremenskimi vplivi. Kratke izpostavitve vremenskim vplivom. Preglednica 5. Na~in priprave stri‘nih presku{ancev in zahteve za sile loma Oznaka Priprava /6/ Zahteve /5/ Tip I Tip II Najmanj{a sila loma (N) A1 7 dni v standardni klimi (20/65) 2000 2000 A2 4 dni namakanje v vodi 20±5 °C Preskušamo mokre vzorce. 1200 1200 A3 4 dni namakanje v vodi 20±5 oC Rekondicioniranje v standardni klimi. Presku{amo suhe vzorce. 1600 1600 A4 6 h v vreli vodi 2 h namakanje v vodi 20±5 oC Presku{amo mokre vzorce. 1200 ni zahteve A5 6 h v vreli vodi 2 h namakanje v vodi 20±5 oC Rekondicioniranje v standardni klimi. Presku{amo suhe vzorce. 1600 ni zahteve 2.3 LEPILA ZA KONSTRUKCIJSKO UPORABO Opisane so preskusne metode in podana razvrstitev lepil za nosilne lesene konstrukcije na osnovi fenola in ami-noplastov (ureaformaldehidna (UF), melaminformaldehidna (MF) in mela-minureaformaldehidna (MUF) lepi- la). Standardi za druga sinteti~na lepila za konstrukcijsko uporabo so trenutno {e v pripravi oz. v obliki osnutka evropskega standarda. Obstaja sicer tudi standard, ki podaja razvrstitev in zahteve za kazeinska lepila za lepljenje nosilnih lesenih konstrukcij /10/, vendar sem se v tem prispevku omejil le na predstavitev standardov za lepila na osnovi fenola in aminoplastov. Ta lepila razvr{~amo v dve skupini /5/ • Tip I in • Tip II. Primeri uporabe lepil so prikazani v preglednici 4. Lepila za konstrukcijsko uporabo razvr{~amo na podlagi: • stri‘ne trdnosti lepilnih spojev /6/, • odpornosti proti delaminaciji /7/, • pre~ne natezne trdnosti po cikli~ni obremenitvi s temperaturo in vlago /8/ ter • stri‘ne trdnosti po izpostavitvi delovanju lesa /9/. ^e ho~emo razvrstiti konstrukcijska lepila, moramo torej poleg nateznega stri‘nega preskusa, ki je enak kot pri nekonstrukcijskih lepilih, izvesti {e tri dodatne preskuse. Zahteve, ki jih morajo konstrukcijska lepila izpolnjevati, podaja standard SIST EN 301. V nadaljevanju so na kratko opisane vse {tiri preskusne metode, podane pa so tudi zahteve za lepila. Stri‘na trdnost lepilnih spojev /6/ Stri‘no trdnost konstrukcijskih lepil ugotavljamo s presku{anci, ki smo jih iz‘agali iz dveh ploskovno zlepljenih bukovih lamel na enak na~in kot pri nekonstrukcijskih lepilih /4/. Na~ini umetnega staranja spojev in zahteve so podane v preglednici 6. Odpornost proti delaminaciji / 7/ Odpornost lepljenega stika proti raz-slojevanju ugotavljamo na 75 mm dolgih presku{ancih iz‘aganih iz nosilcev, ki jih zlepimo iz vsaj {estih “neradi-alnih” smrekovih lamel dimenzij 500 mm x 150 mm x 30 mm. Pogoji lepljenja so definirani v standardu. ijaLeS 57(2005) 4 raziskave in razvoj Presku{ance prepojimo z vodo ter jih nato izpostavimo su{enju. V preglednici 6 so opisani pogoji za visokotempe-raturni in nizkotemperaturni postopek priprave presku{ancev. Posledica vla‘nostnega gradienta, ki se vzpostavi v lepljencu med su{enjem, so notranje napetosti, zaradi katerih se v lepilnih spojih na ~elih presku{ancev pojavijo pre~ne natezne napetosti. Neustrezni spoji se zaradi teh napetosti razslojijo. Merimo dol‘ino razslojenih spojev na ~elu presku{anca, rezultat pa podajamo kot relativni dele‘ skupne dol‘ine vseh razslojenih spojev v primerjavi s skupno dol‘ino vseh spojev na ~elu presku{anca. Zahteve Standard /5/ dopu{~a do 5 % razslo-jitev spojev pri lepilih tipa I in do 10 % razslojitev spojev pri lepilih tipa II. Natezna trdnost po cikli~ni obremenitvi /8/ Vpliv kislinskih po{kodb lesnih vlaken zaradi cikli~nih obremenitev s temperaturo in vlago na pre~no natezno trdnost lepilnih spojev ugotavljamo tako, da izpostavimo presku{ance (pripravimo jih iz smrekovih lamel dimenzij 800 mm x 60 mm x 60 mm, ki smo jih najprej po dol‘ini pre‘agali na pol ter jih, po skobljanju oz bru{enju, ponovno zlepili (sl. 3)) 4 ciklom priprave, ki so prikazani v pregl. 7. Slika 3. Presku{anci za ugotavljanje pre~ne natezne trdnosti lepilnih spojev /8/ Preglednica 6. Priprava presku{ancev za delaminacijski preskus /7/ Priprava Parametri Enota Visokotemperaturni Nizkotemperaturni postopek za lepila postopek za LEPILA tipa I tipa II Impregnacija Absolutni tlak (vakuum) kPa 25 ± 5 (voda 10 - 25 oC) Trajanje min 15 Absolutni tlak kPa 600 ± 25 Trajanje h 1 [t. impreg. ciklov - 2 25 ± 5 15 600 ± 25 1 2 Su{enje Temperatura °C 65 ± 3 27,5 ± 2,5 Vla‘nost zraka % 12,5 ± 2,5 30 ± 5 Hitrost zraka m/s 2,25 ± 0,25 2,25 ± 0,25 Trajanje h 20 90 [tevilo ciklov [tevilo celotnih ciklov (cikel je sestavljen iz - 3 2 dveh impreg. ciklov in enega su{enja) Preglednica 7. Klimatski pogoji posameznih delov cikli~nega preskusa /8/ Del Trajanje (h) Temperatura (oC) RZV (%) A 24 50 ± 2 87,5 ± 2,5 B 8 10 ± 2 87,5 ± 2,5 C 16 50 ± 2 < 20 Po kon~ani pripravi presku{ance uravnovesimo v standardni klimi 20/65. Nato jih obremenimo z natezno obremenitvijo do loma ter iz sile loma in povr{ine lepilnega spoja izra~unamo pre~no natezno trdnost lepilnih spojev. Zahteve /5/ Sila loma ne sme biti manj{a od 2,5 kN, oz. povpre~na sila loma presku-{ancev, ki so bili izpostavljeni cikli~ni pripravi, ne sme biti za ve~ kot 20 % ni‘ja od povpre~ne sile loma kontrolnih presku{ancev, ki niso bili izpostavljeni cikli~ni pripravi. Stri‘na trdnost spojev po izpostavitvi kr~enju /9/ Vpliv kr~enja lesa na stri‘no trdnost ugotavljamo na presku{ancih, ki jih pripravimo tako, da kri‘no zlepimo 3 smrekove lamele (sl. 4). Vla‘nost lamel pred lepljenjem mora biti 17,5 ± 0,5 %. Slika 4. Kri‘no zlepljen presku{anec /9/ Po lepljenju presku{ance najprej skli-matiziramo v klimi 20/65, nato jih su-{imo v klimi 40/30, dokler ne dose‘ejo pribli‘no 8,5 % ravnovesno vla‘nost; ter jih na koncu zopet uravnovesimo v klimi 20/65. Ker poteka kr~enje dveh sosednjih lamel v razli~nih smereh, nastanejo v spoju velike stri‘ne napetosti, zaradi ~esar lahko pride do po-{kodb spoja. Po kon~ani pripravi pre- revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj sku{ance stri‘no obremenimo do poru-{itve (sl. 5) in izmerimo silo loma oz. stri‘no trdnost lepilnega spoja. Slika 5. Presku{anec, pripravljen za izvedbo preskusa stri‘ne trdnosti /9/ Zahteva /5/ Povpre~na sila loma ne sme biti manj{a od 30 kN /5/. 3. SKLEP V prispevku je podana razvrstitev lepil za les. Plastomerna lepila za nekon- strukcijsko uporabo razvr{~amo v razrede: D1, D2, D3 in D4; duromerna lepila za nekonstrukcijsko uporabo pa v razrede: C1, C2, C3 in C4. Lepila za konstrukcijsko uporabo, ki so izdelana na osnovi fenola in aminoplastov, razvr{~amo v dve skupini: Tip I in Tip II. Nekonstrukcijska lepila razvr{~amo samo na podlagi stri‘ne trdnosti lepilnih spojev, pri razvr{~anju konstrukcijskih lepil pa poleg stri‘ne trdnosti spojev upo{tevamo {e odpornost lepila proti delaminaciji, odpornost lepila na cikli~no obremenjevanje s temperaturo in vlago ter odpornost lepila na obremenitve, ki so posledica kr~enja lesa. Opisane preskusne metode so prvenstveno namenjene za ugotavljanje lastnosti lepil za potrebe njihovega razvr-{~anja, niso pa namenjene za pridobivanje podatkov za trdnostne izra~une, niti niso nujno pravi kazalec lastnosti lepljencev med uporabo. Prav tako tudi niso namenjene za ugotavljanje primernosti lepil za izdelavo lesnih plo{~. literatura 1. prEN 14256 Adhesives for non-structural wood applications - Test method and requirements for resistance to static load 2. prEN 14257 Adhesives - Wood adhesives - Determination of tensile strength of lap joints at elevated temperature (WATT’91) 3. SIST EN 204:2002 - Razvrstitev plastomernih lepil za les za nekonstrukcijsko uporabo 4. SIST EN 205:2003 - Lepila - Lepila za les za nekonstrukcijsko uporabo - Ugotavljanje natezno stri‘ne trdnosti spojev s preklopom 5. SIST EN 301:1998 - Lepila na osnovi fenolov in aminoplastov za nosilne lesene konstrukcije -Razvrstitev in zahteve 6. SIST EN 302-1:2004 - Lepila za nosilne lesene konstrukcije - Preskusne metode - 1. del: Dolo~anje trdnosti lepljenega stika pri vzdol‘ni natezno stri‘ni obremenitvi 7. SIST EN 302-2:2004 - Lepila za nosilne lesene konstrukcije - Preskusne metode - 2. del: Dolo~anje odpornosti lepljenega stika proti razslojevanju -delaminaciji 8. SIST EN 302-3:2004 - Lepila za nosilne lesene konstrukcije - Preskusne metode - 3. del: Ugotavljanje vpliva kislinskih po{kodb lesnih vlaken, nastalih zaradi cikli~nih obremenitev s temperaturo in vlago, na pre~no natezno trdnost 9. SIST EN 302-4:2004 - Lepila za nosilne lesene konstrukcije - Preskusne metode - 4. del: Ugotavljanje vpliva kr~enja lesa na stri‘no trdnost 10. SIST EN 12436:2002 - Lepila za nosilne lesene konstrukcije - Kazeinska lepila - Razvrstitev in zahteve kakovosti 11. SIST EN 12765:2002 - Razvrstitev duromernih lepil za les za nekonstrukcijsko uporabo kratke vesti Lip Bled lani posloval z dobi~kom Podjetje Lip Bled je po ve~ letih poslovanja z izgubo lani spet ustvarilo dobi~ek v vrednosti ve~ kot 205 milijonov tolarjev. Dru‘ba je prihodke od prodaje pove~ala za skoraj sedem odstotkov, na nekaj manj kot 8,1 milijarde tolarjev. Kar 6,3 milijarde tolarjev so ustvarili na tujih trgih, na doma~em pa 1,8 milijarde, je razvidno iz podatkov, ki jih je dru‘ba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ikea prekinja sodelovanje s Tomosom Koprski Tomos bo prihodnje leto {vedski dru‘bi Ikea prenehal dobavljati komponente za pohi{tveno industrijo. V Ikei so se namre~ kljub dobremu sodelovanju, ki se je iz leta v leto krepilo, pred nedavnim odlo~ili, da s 1. januarjem 2006 sodelovanje s Tomo-som prekinejo. [vedi so doslej pri To -mosu letno kupili za okoli 2,6 milijarde tolarjev pohi{tvenih komponent, ki jih imajo zdaj namen uva‘ati iz vzhodne Evrope in Kitajske, torej tr‘i{~ s cenej-{o delovno silo, so sporo~ili iz Tomosa. Izpad prometa bo imel za posledico tudi zmanj{evanje {tevila zaposlenih, poro~a STA. Poslovno sre~anje strojnikov, plasti~arjev, tekstilcev in lesarjev Euro Info Center Ljubljana bo 31. maja v M-hotelu v Ljubljani organiziral poslovno sre~anje za podjetja s podro~ja strojni{tva, plastike, tekstila in lesne oziroma pohi{tvene industrije. Udele-‘ilo se ga bo predvidoma okoli 180 podjetij iz desetih evropskih dr‘av: Avstrije, Italije, Srbije in ^rne gore, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, s Kosova, iz Makedonije, Nem~ije, Gr~ije in Slovenije. Ker bo sre~anje organizirano v okviru evropskega projekta Interreg, je udele‘-ba brezpla~na. Ve~ informacij na telefonu 01/58 91 875 ali elektronskem naslovu (barbara.kostomaj@pcmg.si). ijaLeS 57(2005) 4 raziskave in razvoj UDK: 630*824.89 trokovni ~lanek (Professional Paper) Vpliv razli~ne mehanske priprave lepilne povr{ine na kvaliteto lepilnega spoja avtorja Matev‘ SELJAK in Milan [ERNEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina C. VIII/34, SI-1001 Ljubljana 1. U VOD Lepljenje lesa je pogost tehnolo{ki postopek, saj z njim izbolj{amo nekatere mehanske in fizikalne lastnosti lesa, kot sta trdnost in dimenzijska stabilnost, izbolj{amo kvalitativni in kvantitativni izkoristek lesne surovine ter oblikujemo proizvode takih dimenzij in oblik, ki naju~inkovitej{e zadovoljijo predpisane zahteve /7/. Prednost razli~nih postopkov lepljenja je, da lahko iz manj kvalitetne lesne surovine s sistemati~nim iz‘agovanjem napak in s ponovnim dol‘inskim, {irinskim ali debelinskim spajanjem proizvajamo kvalitetne kon~ne proizvode. Kvaliteten lepilni spoj dose‘emo, ~e poskrbimo za ustrezen proces oblikovanja lepilnega spoja. Zagotoviti moramo prav{nji nanos lepila, zadosten prenos na nasprotno lepilno povr{ino, dobro omo~itev povr{ine lesa, optimalno penetracija lepila v pore lesa in v celi~no steno ter primerno utrjevanje lepila pri optimalnih parametrih lepljenja (vla‘nost lesa, vmesni ~as, tlak stiskanja, temperatura stiskanja in ~as stiskanja) /5/. Trden lepilni spoj je pogojen z dobro adhezijo med lepilom in lesom. Ker je adhezija neposredno odvisna od povr{inskih lastnosti obeh materialov, je priprava povr{ine lesa klju~nega pomena za lepljenje. Povr-{ina mora imeti ustrezne morfolo{ke lastnosti, biti mora ~ista in aktivna /5. V lesni industriji uporabljamo razne na~ine mehanske priprave lepilne povr-{ine. Najpogostej{i na~ini so skobljanje (klasi~no in z rotolesom), bru{enje in ‘aganje. Tako pripravljene povr{ine lesa se razlikujejo po hrapavosti, odprtosti por, povr{inskih razpokah in po{kodbah, kar vpliva na kvaliteto lepljenja. V tem prispevku je prou~evan vpliv na~ina mehanske priprave lepilne povr{ine na omo~itev lesa in na trdnost lepilnega spoja. 2. MATERIAL IN METODE V raziskavi smo uporabili dve komercialno pomembnej{i lesni vrsti, in sicer smrekovino (Picea abies Karst.) in bu-kovino (Fagus sylvatica L.). Les smo pripravili v obliki lamel po standardu SIST EN 205. Vse lamele so bile pripravljene z dolo~eno nadmero za kas-nej{o obdelavo oziroma razli~no mehansko pripravo lepilne povr{ine. Lamele smo sedem dni klimatizirali v standardni klimi s temperaturo 20±2 °C in relativno zra~no vla‘nostjo 65±5 %. Nato smo lamele razdelili v {tiri skupine in za vsako skupino uporabili drug na~in mehanske priprave lepilne povr{ine. Izvedli smo klasi~no skob-ljanje (kombinirani mizarski stroj MiniMax, CU 410 K) in skobljanje z rotolesom (LEDINEK, 400 D-S) ter grobo in fino bru{enje povr{ine (kontaktni brusilni stroj SCM, SANDYA 3). Za grobo bru{enje smo uporabili brusni papir z granulacijo brusnih zrn 60, za fino pa 150. Brusili smo s {iro-kotra~nim brusilnim strojem, s katerim smo lahko zagotovili enakomerno bru{enje po celotni povr{ini. Vse lepilne povr{ine smo po kon~ani mehanski pripravi o~istili s stisnjenim zrakom. Nato smo iz vsake lamele na obeh koncih od‘agali po en presku{anec {irine 5 centimetrov, ki smo ga uporabili za ugotavljanje kontaktnega kota oziroma omo~itve lesa z lepilom (slika 1). Osrednji del lamele (600 x 104 x 5 mm) smo uporabili za lepljenje z urea-for-maldehidnim lepilom (UF), tip LEN-DUR® 120 iz Nafte Lendava, in z me-lamin-urea-formaldehidnim lepilom (MUF), tip MELDUR H97 iz Me-lamina Ko~evje. 2.1. Ugotavljanje kontaktnega kota Omo~itev oziroma kontaktni kot kapljice lepila na povr{ini lesa smo ugotavljali posredno na osnovi merjenja vi{ine in {irine kapljice. Lepilo smo na presku{anec nana{ali 5 do 10 mm od roba preizku{anca z 2 ml injekcijsko brizgalko. Takoj po nanosu smo kapljico 22-krat pove~ali z mikroskopom OLYMPUS in jo nato 35 sekund sne- revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj mali z digitalnim fotoaparatom. Posnetek smo prenesli na ra~unalnik in s programom OLYMPUS CAMEDIA MASTER 2,5 iz njega izlo~ili digitalne slike kapljice lepila pri 0., 1., 2., 5., 10., 15., 20., 25. in 30. sekundi. Nato smo s programom za analizo slike OLYMPUS DP-SOFT izmerili vi{ino kapljice lepila (h) in {irino kapljice (a), ki je bila v stiku z lesom (slika 2). Ob predpostavki, da ima kapljica lepila obliko krogelnega odseka, smo kontaktni kot izra~unali po ena~bi /1/: 2.2. Ugotavljanje stri‘ne trdnosti lepilnega spoja Vpliv mehanske obdelave lepilne povr{ine na kvaliteto zlepljenosti smo ugotavljali s preskusom stri‘ne trdnosti po standardu SIST EN 205 /3/. V ta namen smo po dve lameli zlepili pri izbranih parametrih lepljenja (preglednica 1) in izdelali stri‘ne presku-{ance, ki smo jih nato razdelili v {tiri skupine. Pred ugotavljanjem stri‘ne trdnosti smo posamezno skupino pre-sku{ancev pripravili po enem izmed {tirih na~inov po standardu SIST EN 12765 (preglednica 2). 3. REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1. Vpliv mehanske obdelave lepilne povr{ine na omo~itev z lepilom V splo{nem smo ugotovili, da je bil kontaktni kot UF lepila najve~ji na lepilni povr{ini, pripravljeni z rotole-som, nekoliko manj{i na bru{eni povr-{ini in najmanj{i na klasi~no skobljani povr{ini lesa (preglednica 3). Za~etni kontaktni kot UF lepila je na smre-kovini, skobljani z rotolesom, zna{al 100,2 °, na bukovini pa 103,1 °. Povr-{ina lesa, ki je bila bru{ena, se je nekoliko bolje omakala z UF lepilom, saj je revijaLes 57(2005) 4 Slika 1. Priprava lamel za lepljenje in presku{ancev za merjenje kontaktnih kotov Slika 2. Na~in merjenja vi{ine in {irine kapljice lepila na povr{ini lesa Preglednica 1. Parametri lepljenja lamel za ugotavljanje kvalitete zlepljenosti Parameter Vrednost Nanos lepila UF lepilo 200 g/m2 MUF lepilo 200 g/m2 Tlak stiskanja Smrekovina 1,0 N/mm2 Bukovina 1,5 N/mm2 Temperatura stiskanja UF lepilo 120 °C MUF lepilo 130 °C ^as stiskanja UF lepilo 7 min MUF lepilo 10 min Preglednica 2. Priprava presku{ancev pred ugotavljanjem kvalitete zlepljenosti /2/ Priprava Klimatski pogoji priprave I. 7 dni v standardni klimi II. 7 dni v standardni klimi 1 dan v vodi (20±5) °C III. 7 dni v standardni klimi 3 ure v vodi (67±2) °C 2 uri v vodi (20±5) °C IV. 7 dni v standardni klimi 3 ure v vreli vodi 2 uri v vodi (20±5) °C raziskave in razvoj Preglednica 3. Kontaktni kot (o) UF in MUF lepila na smrekovini in bukovini v odvisnosti od ~asa in od na~ina mehanske priprave lepilne povr{ine Vrsta lesa Vrsta lepila Vrsta obdelave Čas (s) 0 1 2 5 10 15 20 25 30 SMREKOVINA UF Klasično skobljanje 87,0 73,1 65,7 55,4 49,0 46,2 44,8 43,4 42,8 Rotöles skobljanje 100,2 87,3 781 62,7 51,4 46,4 43,3 41,5 39,8 Fino bru{enje 92,8 78,6 70,3 57,2 49,7 46,5 44,3 43,1 42,0 Grobo bru{enje 92,2 80,2 71,6 57,8 48,2 43,8 41,3 39,7 38,4 MUF Klasično skobljanje 88,3 79,3 74,9 68,1 64,9 62,6 61,9 60,8 60,1 Rotöles skobljanje 107,3 98,2 91,8 811 72,3 67,8 65,3 63,5 62,4 Fino bru{enje 104,4 95,2 89,6 81,7 75,4 72,5 70,8 69,7 68,6 Grobo bru{enje 99,8 91,9 86,9 81,7 75,4 72,5 70,8 69,7 68,6 BUKOVINA UF Klasično skobljanje 85,6 75,7 69,3 59,9 52,5 49,1 47,2 45,7 44,5 Rotöles skobljanje 1031 92,8 85,3 73,4 63,6 58,2 54,5 52,2 50,3 Fino bru{enje 96,5 83,1 75,1 62,9 53,8 49,7 47,2 45,7 43,9 Grobo bru{enje 98,8 87,6 80,3 68,3 581 53,2 49,7 47,8 46,1 MUF Klasično skobljanje 98,3 91,2 86,4 791 74,6 72,4 71,1 70,0 69,0 Rotöles skobljanje 110,9 105,1 1011 94,9 89,8 86,9 84,9 83,5 82,5 Fino bru{enje 102,0 93,4 87,9 80,8 75,9 73,6 72,0 71,3 70,5 Grobo bru{enje 101,6 94,5 90,3 83,9 79,3 76,7 75,7 74,6 73,9 bil kontaktni kot na fino bru{eni smre-kovini 92,8 ° in na grobo bru{eni 92,2 °, medtem ko je bil kontaktni kot na fino bru{eni bukovini 96,5 ° in na grobo bru-{eni 98,8 °. Razlike v omo~itvi med fino in grobo bru{eno povr{ino niso bile zna-~ilne. Najbolj{e omo~enje povr{ine oziroma najni`ji kontaktni kot je bil ugotovljen na klasi~no skobljani bukovini (85,6 °) in smrekovini (87,0 °). Tudi za MUF lepilo je bil za~etni kon- taktni kot najve~ji na lepilni povr{ini, pripravljeni z rotolesom, manj{i na bru{eni povr{ini in najmanj{i na klasi~-no skobljani povr{ini. Ugotovili smo, da UF lepilo bolje omaka povr{ino lesa kot MUF lepilo. Razlika v za~etnem kontaktnem kotu med UF in MUF lepiloma je bila nekaj stopinj, nato pa se je ta razlika s ~asom ve~ala in je bila po 30 sekundah od nanosa kapljice lepila na povr{ino lesa tudi do 30,2 °. Te razlike so posledice razli~ne kemijske sestave UF in MUF lepila in s tem povezane razli~ne povr{inske napetosti in viskoznosti teh dveh lepil /5/. Dinamika zmanj{evanja kontaktnega kota je bila najve~ja takoj po nanosu kapljice lepila na povr{ino lesa (0-10 s), nato pa so bile spremembe manj izrazite in po 30 sekundah zanemarljive (slika 3). Na povr{ini, ki je bila pripravljena z rotolesom, smo ugotovili naj-ve~ji padec kontaktnega kota (tudi do 60 ° v 30 sekundah), kar ka‚e na dejstvo, da je bila penetracija lepila zelo intenzivna. Znano je, da je povr{ina, obdelana z rotolesom, bolj odprta in lahko lepilo bolje oziroma globlje penetrira /4/. 3.3. Trdnost lepilnega spoja Trdnost lepilnega spoja je bila v splo{-nem odvisna od vrste lepila, vrste lesa, na~ina priprave presku{ancev in vrste mehanske priprave lepilne povr{ine (preglednica 4). Ugotovili smo, da je trdnost lepilnega spoja padala z nara-{~ajo~o ostrino priprave presku{ancev (od I. do IV.), kar je bilo pri~akovano. Priprava I. (klimatiziranje v standardni klimi) namre~ ni oslabila lepilnega revijaLes 57(2005) 4 raziskave in razvoj spoja in je lom kvalitetno zlepljenih lamel potekal prete`no po lesu, medtem ko je priprava I V. mo~no oslabila lepilni spoj in je lom potekal prete`no po lepilnem spoju. V primerih, ko je lom potekal po lesu, so bile ugotovljene razlike v trdnosti predvsem zaradi razli~nih trdnostnih lastnosti med bukovino in smrekovino. V primerih, ko je lom potekal po lepilu, so bile ugotovljene razlike v trdnosti predvsem zaradi razli~nih trdnostnih in trajnost-nih lastnosti med UF in MUF lepilom. 3.4. Vpliv mehanske obdelave lepilne povr{ine na trdnost lepilnega spoja Stri`na trdnost lepilnega spoja presku-{ancev, ki so bili pred ugotavljanjem trdnosti izpostavljeni standardni klimi (priprava I.), ni bila statisti~no zna-~ilno odvisna od mehanske priprave lepilne povr{ine (slika 4). Razlog za to je bil visok odstotek loma po lesu – kohezijski lom, na kar pa priprava povr{ine ne vpliva. Odstotek loma po lesu je pri smrekovih presku{ancih zna{al 100 %, pri bukovih pa od 93 do 100 %. To pomeni, da loma po lepilnem spoju prakti~no ni bilo, zato je bila izmerjena stri`na trdnost lesa, ki pa je pogojena z anatomsko zgradbo lesne vrste in ne z na~inom priprave lesne povr{ine. Ker ima bukovina bistveno ve~jo trdnost kot smrekovina, so bile velike razlike v trdnosti med bukovimi in smrekovimi presku{anci pri~a-kovane. Stri`na trdnost lepilnega spoja smrekovih presku{ancev, ki so bili pred ugotavljanjem trdnosti umetno pospe{eno starani (priprava presku{ancev IV.), ni bila bistveno odvisna od mehanske priprave lepilne povr{ine (slika 5). Trdnosti lepilnega spoja bukovih presku-{ancev, ki so bili lepljeni z UF lepilom, prakti~no ni bilo mo~ izmeriti, saj so le-ti razpadli `e med pripravo presku-{ancev. Vpliv mehanske obdelave Preglednica 4. Stri`na trdnost (N/mm2) UF in MUF lepilnega spoja glede na vrsto lesa in na~in mehanske priprave lepilne povr{ine Vrsta Vrsta Vrsta Način priprave preskušan cev lesa lepila obdelave 1. II. III. IV. SMREKOVINA UF Klasično skobljanje 6,46 4,27 2,76 1 Rotöles skobljanje 5,29 4,78 2,16 0,46 Fino bru{enje 4,79 5,36 4,42 0,75 Grobo bru{enje 6,54 3,34 3,80 1,36 MUF Klasično skobljanje 6,04 5,25 4,18 4,06 Rotöles skobljanje 4,82 4,68 4,46 4,36 Fino bru{enje 6,17 6,07 4,06 4,58 Grobo bru{enje 6,42 2,94 4,66 3,62 BUKOVINA UF Klasično skobljanje 9,50 5,54 3,01 0 Rotöles skobljanje 12,36 6,64 2,83 0 Fino bru{enje 11,27 753 3,69 0 Grobo bru{enje 11,44 8,30 2,58 0 MUF Klasično skobljanje 11,46 9,17 7,62 2,08 Rotöles skobljanje 10,20 8,85 7,35 2,24 Fino bru{enje 12,94 8,70 9,01 5,06 Grobo bru{enje 10,69 7,26 6,10 4,87 Slika 4. Stri`na trdnost lepilnega spoja v odvisnosti od na~ina obdelave lepilne povr{ine (priprava presku{ancev I.) lepilne povr{ine je bil ugotovljen le za bukove presku{ance, lepljene z MUF lepilom, kjer so fino in grobo bru{ene povr{ine izkazovale do 2,5-krat ve~jo trdnost od skobljanih. Pri finem bru-{enju je bil lom po lesu 15 %, pri grobem pa 60 %, medtem ko je bil lom po lesu pri klasi~nem in rotoles skobljanju 0 %. Ugotovili smo razlike v stri‚ni trdnosti UF in MUF lepilnega spoja (slika 6), kar je bilo predvsem izrazito za pre-sku{ance, ki so bili med pripravo izpostavljeni vodi (priprave presku{ancev II., III. in IV.). UF lepilo je manj odporno proti vodi kot MUF lepilo / 6/, zato je bil tak rezultat pri~akovan. Po standardu SIST EN 12765 lahko v raziskavi uporabljeno MUF lepilo uvrstimo v trajnostni razred C3. V ta razred spadajo duromerna lepila za les za nekonstrukcijsko uporabo v: ijaLeS 57(2005) 4 raziskave in razvoj Slika 5. Stri`na trdnost lepilnega spoja v odvisnosti od na~ina obdelave lepilne povr{ine (priprava presku{ancev IV.) Slika 6. Vpliv na~ina priprave bukovih presku{ancev na stri`no trdnost lepilnega spoja • notranjih prostorih s pogostimi kratkotrajnimi izpostavitvami tekoči ali kondenzirani vodi in/ali visoki relativni zračni vlažnosti in • zunanjih pokritih prostorih. 4. SKLEP Z raziskavo smo ugotovili, da omoči-tev lesa z UF in MUF lepilom ni bila statistično značilno odvisna od načina mehanske priprave površine. Najnižji kontaktni kot ali najboljša omočitev površine bukovega in smrekovega lesa z UF in MUF lepilom je bila sicer ugotovljena na lepilni povr{ini, ki je bila pripravljena s klasi~nim skobeljnim strojem, nato na bru{eni povr{ini in na povr{ini, pripravljeni z rotolesom. Kontaktni kot UF in MUF lepila je padal s ~asom – spremembe so bile naj-ve~je v prvih petih sekundah po nanosu lepila na povr{ino lesa. Najve~je zmanj-{anje kontaktnega kota (tudi do 60 ° v 30 sekundah) smo ugotovili na povr{i-ni, ki je bila skobljana z rotolesom, kar ka`e na dejstvo, da je bila penetracija lepila zelo intenzivna. Povr{ine, obde- lane z rotolesom, so bolj odprte, zato lepilo la`je penetrira v les /4/. Mehanska priprava lepilne povr{ine je vplivala na trdnost lepilnega spoja, vendar je bila odvisna tudi od vrste lepila, vrste lesa in na~ina priprave presku{ancev pred testiranjem. Pri I. in II. na~inu priprave presku{ancev (SIST EN 12765) nismo ugotovili razlik v trdnosti lepilnega spoja glede na razli~no mehansko pripravo lepilne povr{ine. Pri III. na~inu priprave pre-sku{ancev smo ugotovili najve~je trdnosti lepilnega spoja pri smrekovih presku{ancih, lepljenih z UF lepilom, kjer je bila lepilna povr{ina pripravljena z grobim in finim bru{enjem. Pri I V. na~inu priprave presku{ancev smo najve~je trdnosti lepilnega spoja ugotovili pri bukovih presku{ancih, lepljenih z MUF lepilom, kjer je bila lepilna povr{ina pripravljena z grobim in finim bru{enjem. Zahvala Avtorja ~lanka se zahvaljujeta podjetju LESTRO-LEDINEK, d.o.o. iz Ho~, ki je omogo~ilo skobljanje lamel z roto-lesom. 1. Bogner, A.; Modifikation der Holzoberfläche zur Verbesserung der Verleimung. Holz als Roh-und Werkstoff, 49 (1991); 271-275. 2. EN 12765; Classification of thermosetting wood adhesives for non-structural applications. 2001; 1-8. 3. EN 205; Test methods for wood adhesives for non-structural applications –Determination of tensile shear strength of lap joints. 1991; 1-8. 4. http://www.ledinek.com/slo/program/ rotoles.html (16.3.2005) Ledinek-Lesnoobdelovalni stroji 5. Marra, A.A.; Technology of wood Bonding: Principles in Practice. New York, Van Nostrand Reinhold. (1992); 61-90. 6. [ernek, M.; Vpliv bistvenih dejavnikov na penetracijo in trdnost UF lepilnega spoja pri lepljenju bukovine. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo. (1999); 9-34. 7. [ernek, M.; Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine. Les, 54 (2002) 9; 276-280. revijaLes 57(2005) 4 znanje za prakso Poskus uni~enja (ali: testiranje vibracijskega brusilnega stroja VB 743) avtor Ale{ LIKAR V dobrih dveh desetletjih pou~evanja prakti~nega pouka na lesarski {oli sem spoznal marsikaj. Med drugim tudi dejstvo, kako lahko dijaki polomijo, razbijejo in kako druga~e uni~ijo ve~ino stvari, ki se sicer zdijo neuni~ljive. Pa da ne bo nesporazuma: v veliki meri tega ne narede nala{~ (~eprav se najde tudi kak{en tak primer), le njihovi, {e neizdelani ob~utki za uporabo strojev in pripomo~kov so glavni krivec povzro~ene {kode. Skratka: orodje in oprema je ves ~as pod velikim pritiskom in samo res kvalitetni izdelki zdr‘e dalj ~asa. Prav iz tega razloga sem se odlo~il, da jim dam v neomejeno uporabo vibracijski brusilnik VB 743, izdelek podjetja Hidria-Perles d.o.o. (Iskra ERO), ki so ga nam posodili z namenom testiranja vzdr‘ljivosti. Stroj~ek je pri{el v roke dijakom popolnoma nov in sedaj, po {estih mesecih res intenzivne uporabe, lahko naredim nekaj sklepov. Uporabnost in vse o tem stroj~ku sem ‘e opisal v reviji LES pred slabim letom dni, zato le omemba, da je bila takratna varianta {e brez hitrovpenjalne mizice z dodatkom “je‘ka” in seveda v normalni (ne profesional) izvedbi. Dodatek za luknjanje brusnega sredstva je bil tudi pri tem modelu zelo uporabna zadeva, pa ne samo za uporabo z odsesovalno napravo, prav tako je perforacija pomembna za izmet prahu, ki bi se sicer nabiral na papirju. To pa kar krepko podalj{a ‘ivljenjsko dobo brusnega papirja in omogo~a hitrej{o obdelavo povr{in. Uporaba brusnih papirjev s tekstilno prevleko je vsekakor mnogo bolj{a, ‘al pa je te vrste papirjev kar prehitro zmanjkalo. V ve~ini Iskra EKO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 ijaLeS 57(2005) 4 znanje za prakso Bru{enje izdelkov vi{jih letnikov Uporaba pri izdelavi projektnih izdelkov tehnika Brusilnik po prestanem testu – po{kodovana je le obloga na osnovni plo{~i ~asa so zaradi tega dijaki stroj~ek uporabljali z vpetim papirjem s prijemalnimi vzmetmi. Nekoliko manj{i efekt bru{enja je bil seveda opazen, vendar je to nadomestila zagnanost na{ih dijakov. Stroj~ek smo maksimalno uporabljali pri vseh mogo~ih (in v~asih tudi nemogo~ih) opravilih, v rokah so ga imeli dijaki razli~nih starosti, programov in predznanj. Lahko bi dejal, da je bil test eden tistih najbolj krutih, ki si jih lahko zamislimo, primerljiv morda edino z uporabo rent-a-car avtomobilov … V vsem navedenem ~asu, torej od oktobra 2004 do aprila 2005, smo zabele‘ili skupno prek 400 ur efektivne uporabe. Da bi kar se da kvalitetno ugotovili njegove meje, smo ga uporabljali v dveh izmenah pouka, skupno pet u~iteljev s svojimi dijaki. V nekaterih primerih je nepretrgano obratoval tudi ve~ kot tri ure, ko so si ga dijaki podajali za bru{enje svojih izdelkov. Skupno povr{ino obru-{enih izdelkov ocenjujem na ve~ kot 700 m2, morda tudi nekaj ve~. Moram pa poudariti, da se to bile v glavnem manj{e povr{ine, velikosti od 200x300 mm pa do 1000x600 mm. Nekaj kvadrature smo nabrali tudi pri obnovi skobeljnikov, ti so bili bru{eni s papirji nizkih granulacij, 60 in 80. Skupno je bilo obdelanih 32 sko-beljnikov in na nekaterih je bilo treba odvzeti povr{ino krepko prek 2 mm. Ker imamo v delavnicah, kjer smo stroj~ek presku{ali, le {e dva te vrste, je bil interes za uporabo razumljivo velik. Z zanimanjem sem lovil komentarje, ko so primerjali VB 743 z drugima dvema (ELU): vse na njem je bilo “kul” pa “d’best”, ve~inoma so ugotavljali da je to tisto pravo, da se z njim lahko obdela povr{ine hitreje, da je la`ji, da je priro~nej{i – skratka da je OK. In so bili kar enotni v mnenju, da je to eden bolj{ih stroj~kov, poleg tega pa {e – na{ izdelek. In kaj je fizi~ni rezultat tega {estmese~nega “zlorabljanja”? Predvsem presenetljivo dejstvo je, da jim ga kljub mojim ob~asnim spodbujanjem v “trdo” delo ni uspelo niti pregreti, {e manj pa uni~iti kak{nega od vitalnih delov, kljub temu da je bilo ohi{je na trenutke krepko vro~e. Res je sedaj podloga za vpenjanje tekstilno oblo`enih brusnih trakov na nekaj mestih, zlasti na robovih, skoraj neuporabna, zato pa so vse druge stvari take, kot morajo biti. Ni~esar {e ne nakazuje na mo`nost okvare, vsi vpenjalni deli so skoraj tak{ni kot prvi dan, motor te~e mirno in presenetljivo tiho v primerjavi z drugimi. Ta njegova mirnost je bila tudi eden glavnih argumentov dijakov, ko me je zanimalo, “zakaj pa je Iskra bolj{a”. Poleg te`e, kar sem `e omenil, so dijaki pohvalili tudi priro~nost in dejstvo, da ga je kljub montiranemu papirju nizke granulacije (60) skoraj nemogo~e toliko obremeniti, da bi se pri~el ustavljati. Iz vsega povedanega lahko sklenem, da je brusilnik prestal ta najtr{i mo‘ni test ve~ kakor zadovoljivo in ne verjamem, da bi se ji kaj bistvenega zgodilo v naslednjih nekaj mesecih, verjetno tudi letih. O~itno je narejena za profesionalno uporabo in pri normalnem uporabniku bo verjetno vzdr‘ala dlje, kakor ve~ina drugih primerljivih modelov. revijaLes 57(2005) 4 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Podpis pogodbe o sodelovanju med Gospodarskim razstavi-{~em in GZS-Zdru‘enjem lesarstva pri organizaciji mednarodnega sejma Ljubljanski pohi{tveni sejem (2005-2010) Vse ~lane GZS-Zdru‘enja lesarstva obve{~amo, da je bila podpisana pogodba o sodelovanju med Gospodarskim razstavi{~em in GZS-Zdru-‘enjem lesarstva pri organizaciji mednarodnega sejma Ljubljanski pohi{t-veni sejem, in sicer za obdobje 2005-2010. POGODBO o sodelovanju pri organizaciji mednarodnega sejma LJUBLJANSKI POHI[TVENI SEJEM 1. ~len Pogodbeni stranki ugotavljata, da je organizator prireditve sejma “Ljubljanski pohi{tveni sejem” Gospodarsko razstavi{~e d.o.o., Zdru`enje lesarstva pa bo sodelovalo pri strokovnem delu izvedbe te prireditve. 2. ~len Zdru‘enje bo opravljalo naslednje naloge: 1. Zdru‘enje bo pripravilo Pravilnik za ocenjevanje razstavnih izdelkov ter imenovalo 5 ~lanov komisije v kateri bo sodeloval tudi en ~lan GR. 2. Zdru‘enje se obvezuje pridobiti za sejem ~im ve~je {tevilo ~lanic zdru‘enja. 3. Zdru‘enje bo pomagalo pri izdelavi nomenklature. 4. Zdru‘enje se obvezuje, da bo vse spremljajo~e aktivnosti, ki jih ima predvidene v teko~em letu, osredoto~ilo na termin sejma. Gospodarsko razstavi{~e d.o.o. ima naslednje naloge: 1. GR pokriva ~lanicam zdru‘enja ~lanarine in druge stro{ke (C.E.I.-Bois, FEIC) za teko~e leto v vi{ini 11.000 EUR po srednjem te~aju Banke Slovenije (s tem, da v naslednjih letih ne sme zvi{anje presegati 30 % te vrednosti). GR bo zneske pla~al po izstavljenih fakturah s strani mednarodnih zdru‘enj, vendar po pla~ilu ra~unov ~lanic za nastop na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu za teko~e leto, katere bodo koristile popuste po tej pogodbi. 2. GR poskrbi za ustrezno promocijo sejma. 3. GR se obve‘e, da bo za izvedeno ocenjevanje izdelkov pokrilo stro{ke v skladu s Pravilnikom, ki ga bosta sprejela GR in Zdru‘enje. 4. GR zagotavlja ~lanicam Zdru‘enja za nastop na leto{njem sejmu naslednje popuste na ceno m2 neopremljenega razstavnega prostora: - 15% na ~lanstvo - 10% na stalnost - na kvadraturo: nad 50 - 100 m2 - 6% nad 100m2 - 10% ^e ~lanica Zdru‘enja - razstavljavec, predra~una po pogodbi (obrazec A) ne bo poravnala, ni upravi~ena do nika-kr{nega popusta in zanjo veljajo enaki pogoji sodelovanja, kot za vse ostale razstavljavce, ki niso ~lani Zdru‘enja. 3. ~len Pogodba se sklene za dobo pet let in sicer za ~as od leta 2005 do 2010. 4. ~len Pogodbeni stranki podpi{eta vsako leto, dokler traja ta pogodba, aneks, ki bo eventuelno dopolnjeval program iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 3/2005 ISSN 1581-7717 april 2005 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA IZHODI[^A UO GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA GLEDE PRENOVE GZS IMM KÖLN 2006 AIESEC MEDNARODNA IZMENJAVA PRAKS PRILOGA: URNIK INFOPIKA GZS Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 57(2005) 4 GZS - Zdru`enje lesarstva dela oziroma naloge, Združenja in Gospodarskega razstavišča d.o.o. za tekoče leto. IZHODIŠČA UO GZS-ZDRUŽENJA LESARSTVA GLEDE PRENOVE GZS Na zadnji, 3. seji UO GZS-Združenja lesarstva, je g. Tomšič Peter (JAVOR Pivka) podal glavne smernice predsedstva GZS-Združenja lesarstva glede izhodišč prenove GZS, kar jemljejo člani UO GZS-Združenja lesarstva kot priložnost, da se na GZS resnično kaj spremeni (priporočila članov UO o prenovi GZS so poštena). G. Tomšič je v imenu predsedstva najprej ponovno poudaril, da poslovna skupnost v Sloveniji potrebuje neko skupno točko oz. obliko organiziranosti in da GZS s svojo tradicijo in infrastrukturo nedvomno zmore opravljati to nalogo, zato ni diskusija v tem GZS da ali ne temveč v tem, kakšno zbornico člani resnično potrebujemo. Razmišljanje je predstavil v obliki tez: Teza {t. 1: Potrebna je takojšnja in radikalna prenova GZS. GZS mora redefinirati ter profilirati svoje poslanstvo (cilje in naloge) in ga omejiti glede na jasno izražene skupne (nadkonku-renčne) interese članstva. Teza {t. 2: Združenje lesarstva vidi poslanstvo GZS predvsem na štirih temeljnih področjih: • skrb za (so)ustvarjanje prijaznega poslovnega okolja v najširšem smislu (sodelovanje pri oblikovanju gospodarske, delovnopravne in davčne zakonodaje ipd. ter pokrivanje regionalnega vidika -vloga območnih zbornic). To nalogo naj bi opravljala celotna struktura GZS (centrala, panožna združenja in območne enote) in iti pomeni povečevanje konkurenčnosti domačega gospodarskega prostora. • panožno delovanje pomeni drugi izjemno pomemben temelj delovanja GZS na nacionalni in nadnacionalni ravni, saj je to temeljni princip združevanja gospodarskih subjektov tudi v EU. S tem je zagotovljen tudi vpliv pri oblikovanju evropske zakonodaje (direktive). To nalogo že danes uspešno opravljajo panožna združenja, vendar je treba njihovo vlogo ter finančne resurse znotraj GZS bistveno povečati. • panožna združenja postanejo ključni partner, (z delodajalske strani), v socialnem dialogu s sindikati. Menimo, da hipertrofija organiziranosti na strani delodajalcev (GZS, ZDS, profesionalni pogajalci - predlog) slabi pogajalsko moč, povečuje potrebo po nenehnih “notranjih” koordinacijah ter s tem slabi samo vsebino pogajanj. Pogajajo naj se neposredni udeleženci socialnega partnerstva - podjetja v okviru panoge. • informacijska infrastruktura je področje, za katerega ima GZS že razvit kompetenten sistem (SKEP), ki ga priznavamo tako gospodarstveniki kot vlada in druge institucije. Teza {t. 3: GZS naj v okviru obvezne članarine ne nudi storitev, ki jih je možno pridobiti na trgu oz. so predmet poslovanja njenih (obveznih) članov. V kolikor GZS nudi tovrstne storitve, mora to izvajati strogo v skladu z ekonomskimi principi, vključno z njihovim transparentnim financiranjem ter transparentnim prikazom stroškov, povezanih s tovrstnimi storitvami. Kot primer tega je t.i. globalni center znanja, ki ga članice v okviru obvezne ~lanarine ne potrebujemo, hkrati pa tovrstne storitve ponujajo {tevilne ‘e uveljavljene izobra‘evalne institucije, in{tituti in univerze. ^e ga ‘e ‘elimo imeti, naj zbornica poi{~e investitorje. Teza {t. 4: Organizacija in vodenje GZS naj se spremenita. Zavzemamo se za sistem, po katerem bi zbornico nepoklicno vodil predsednik - ugledni gospodarstvenik enega izmed najve~jih slovenskih podjetij, generalni (izvr{ni) direktor pa bi zbornico vodil operativno in poklicno. Menimo, da bi morali biti ~lani UO zbornice predsedniki UO Zdru‘enj in ob-mo~nih zbornic (po funkciji). Smo proti neformalnim oz. vzporednim centrom mo~i in vpliva in zato proti oblikovanju t.i. strate{kega sveta zbornice. ^lani predsedstva smo tudi mnenja, da bi morala zbornica pri svojem kadrovanju pridobiti ve~ kadrov z iz-ku{njami iz gospodarstva, sicer je nevarnost, da po~asi izgubi stik z njim (z realnostjo). Te‘i{~e organizacije GZS mora biti na pano‘nih zdru‘enjih, sledi regionalni princip, medtem ko so centralne strokovne slu‘be predvsem v oporo obema, ne pa same sebi namen. Teza {t. 5: Financiranje: radikalno in takoj bo potrebno zni‘ati obvezno ~la-narino (zlasti za velika podjetja), spremeniti sistem obra~unavanja obvezne ~lanarine in zagotoviti transparentno financiranje v naj{ir{em smislu, saj gre za upravljanje s skupnimi sredstvi. V okviru tega bo potrebno izdelati tudi druga~en sistem financiranja pano‘nih zdru‘enj, saj imajo ta dolo~ene speci-fike in je zato enoten proporc delitve ~lanarine neustrezen. Lesarstvo npr. nima velikih koristi od strate{kih nalog zbornice, temve~ potrebuje sorazmerno ve~ denarja za konkretne pano‘ne aktivnosti in ~lanarine ter kritje stro{-kov povezanih z aktivnim delom v ijaLeS 57(2005) 4 evropskih pano‘nih zdru‘enjih ter z udele‘bo na specializiranih sejmih. Udele‘ba v velikih gospodarskih delegacijah in na plenarnih sre~anjih za panogo v glavnem ni zanimiva, zato se temu odrekamo. Mogo~e to obliko potrebujejo druge panoge, kar naj se smiselno upo{teva pri delitvi sredstev. Glede predvidenega zdru‘evanja zdru‘enj (npr. gozd-les-papir) se lahko ohranja posamezna zdru‘enja in postavi strokovnjake, ki bodo servisirali ve~ zdru‘enj hkrati, kar je praksa v Evropi. Tudi s tem bomo prihranili veliko denarja. Pri financiranju zdru‘enj postavimo cilje in minimizirajmo sredstva za doseganje teh ciljev (mini-max na-~elo). Evropsko zdru‘enje lesarstva CEI-Bois je lahko s svojimi skromnimi sredstvi in visoko u~inkovitostjo lep primer za to. Sekretar tega evropskega zdru‘enja je pla~an delno s strani CEI-Bois, FEIC, FESYP ... Sekretar tak{-nega zdru‘enja mora biti sposoben voditi sre~anje tako lesarjev, gozdarjev, kot tudi papirni~arjev; zdru‘enja v tem primeru so {e vedno samostojna, hkrati pa lahko zagotavljamo visoko stro{-kovno u~inkovitost. Ni potrebno imeti dvojnih predstavnikov v tujini, le-te naj imenuje in pla-~uje dr‘ava in ne GZS, seveda je potrebno z na{e strani kadrovati primerno sposobne ljudi iz gospodarstva na ta mesta (dogovor z MZZ). V nadaljevanju seje UO so bili sprejeti naslednji sklepi, ki smo jih v prej{nji {tevilki informacij objavili le kot osnutek. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je soglasno in v celoti podprl vse teze, ki jih je v imenu predsedstva predstavil g. Tom{i~ ter s tem v zvezi sprejel naslednje operativne sklepe: 1. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira obvezno ~lanstvo v GZS, vendar pri~akuje od GZS radi- ijaLeS 57(2005) 4 kalno zmanj{anje ~lanarine za velike sisteme, financiranje GZS naj bo transparentno. GZS mora ponovno definirati svoje poslanstvo in ga profilirati. 2. Vloga GZS mora biti skrb pri ustvarjanju poslovnega okolja v naj{ir{em smislu (v smeri davkov, zakonodaje in pokrivanja regionalnega vidika), v najve~jem smislu pove~evanja konkuren~-nosti slovenskega gospodarstva. To nalogo naj bi opravljala celotna struktura GZS (skupaj z obmo~-nimi zbornicami). GZS mora biti v svojem delovanju agresivnej{a in spo{tovanja vreden partner. 3. GZS mora pridobiti sistemsko vlogo pri sprejemanju zakonov s strani vlade, kar pomeni, da mora biti GZS obvezno vklju~ena v zakonodajni postopek. 4. GZS naj deluje po bran‘nem principu kot temeljnem principu organiziranja. 5. GZS naj bo pomemben partner v socialnem paktu, pano‘na zdru‘enja pa postanejo klju~ni partner v socialnem dialogu s sindikati. 6. GZS naj v okviru obvezne ~lanarine ne nudi storitev, ki jih je mo‘no pridobiti na trgu oz. so predmet poslovanja njenih (obveznih) ~lanov. V kolikor GZS nudi tovrstne storitve, mora to izvajati strogo v skladu z ekonomskimi principi, vklju~no z njihovim transparentnim financiranjem ter transparentnim prikazom stro{kov, povezanih s tovrstnimi storitvami. 7. Enako velja za globalni center znanja, ki ga GZS v okviru obvezne ~lanarine ne potrebuje, saj je v Sloveniji ‘e dovolj drugih institucij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. 8. Predsednik GZS naj bo uspe{en gospodarstvenik (prostovoljna funkcija), sedanja funkcija GZS - Zdru`enje lesarstva predsednika GZS naj bi bila v bodo~e generalni direktor GZS, ki bi operativno vodil zbornico in skrbel za realizacijo njenih ciljev. 9. UO GZS bi moral biti v bodo~e sestavljen iz predsednikov zdru‘enj in UO obmo~nih zbornic, zaradi enotne linije vodenja. Strate{ki svet ni potreben 10. GZS bo morala v bodo~e ve~ kadrov pridobiti iz gospodarstva (izku{nje). 11. Glede predstavni{tev v tujini pa je UO mnenja, da morata GZS in MZZ poenotiti mre‘o gospodarskih predstavni{tev in jih imenovati kot gospodarske ata{eje na predlog GZS. 12. Potrebno je dati ve~ mo~i zdru‘enjem (pano‘ni princip!). Zdru‘enja morajo razpolagati najmanj s 50 % ~lanarine GZS. Potrebno je dolo~iti prednostne projekte, ki se bodo financirali iz ~lanarine GZS. 13. ^lani GZS-Zdru‘enja lesarstva naj bodo vsi lesarji in proizvajalci pohi{tva (tudi mala podjetja in proizvajalci plasti~nega, sobnega in stavbnega ter kovinskega pohi{tva). 14. ^lanarina GZS delovno intenzivnih podjetij je previsoka in nesorazmerna glede na kapitalno intenzivne dejavnosti. Potrebno je spremeniti na~in zara~unavanja ~lanarine. 15. Lesarstvo potrebuje ve~ sredstev iz naslova ~lanarine za nastopanje na mednarodnih sejmih in financiranje ~lanarine in stro{kov, povezanih z aktivnim delom v evropskih lesarskih zdru‘enjih (CEI-Bois, FEMIB, FEIC). 16. Glede oblikovanja sejemske politike GZS-Zdru‘enje lesarstva pri~akuje ve~ podpore mednarodnim sejmom, ki so za lesarstvo zanimivi. 17. Glede predvidenega zdru‘evanja zdru‘enj (npr. gozd-les-papir) se IE] GZS - Zdru`enje lesarstva lahko ohranja posamezna združenja in postavi strokovnjake, ki bodo servisirali več združenj hkrati, kar je praksa v Evropi. Pri financiranju združenj postavimo cilje in minimizirajmo sredstva za doseganje teh ciljev (mini-max načelo). 18. GZS naj bi nudila tudi strokovno pomoč podjetjem pri pridobivanju sredstev iz Evropske unije (finančna pomoč podjetjem). 19. UO GZS-Združenja lesarstva ne podpira izpolnjevanja vprašalnika z naslovom Anketa o zbornici (februar 2005), saj vprašalnik vsebinsko ne ustreza diskusiji UO GZS-Združenja lesarstva. V ta namen je potrebno upoštevati sklepe UO. 20. Sekretarja GZS-Združenja lesarstva, dr. Jožeta Korberja, se pooblašča, da vsem članom delovnih skupin, ki sodelujejo pri prenovi GZS, razpošlje izhodišča (sklepe) zadnjega UO GZS-Združenja lesarstva (z dne 7. marca 2005). 21. Sklepi UO se pošljejo vsem članom UO v elektronski obliki v pripombe, in sicer najkasneje do torka, 8. marca 2005. IMM KÖLN 2006 Oddelek za mednarodno sodelovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije bo na ponovni predlog Združenja za lesarstvo organiziral za svoje članice skupinski sejemski nastop na mednarodnem pohištvenem sejmu INTERNATIONALE MOEBELMESSE, ki bo v Koelnu od 16. do 22. januarja 2006. Sejem, na katerem je letos na 250.000 m2 razstavljalo 1329 razstavljavcev, od tega 861 tujih iz 48 držav, je obiskalo 120.000 obiskovalcev, od teh 86.000 strokovnih. Naslednji sejem IMM 2006 bo tako kot doslej namenjen predstavitvi pohištva za opremo spal- nic, jedilnic, dnevnih in otro{kih sob; predstavitvi stilnega pohi{tva, oblazinjenega pohi{tva, vseh vrst stolov in miz, kopalni{kega pohi{tva in tokrat zopet kuhinj. Ker bo naslednji sejem IMM ‘e delno v novih sejemskih halah, so raz{irili tudi sejemski program na svetila, talne obloge, tekstil za dom, ure, ogledala in druge dekorativne predmete. Skupinski nastop je organiziran tako, da se lahko vsak razstavljavec predstavi v tisti sejemski hali, ki ustreza njegovemu proizvodnemu programu. Za izvedbo postavitve stojnice je GZS pooblastila pogodbenega partnerja, podjetje EMS SEJMI, d.o.o., s katerim se razstavljavci dogovorijo o opremi svojega dela stojnice in prevozu eksponatov do sejmi{~a in nazaj. Po prejemu tlorisa celotne stojnice in va{ih podatkov o razstavnih eksponatih bo pripravljen idejni projekt. Organizacijo potovanja udele‘encev bo pripravila turisti~na agencija KOMPAS, ki bo na osnovi zbranih informativnih prijav pripravila ponudbo in program potovanja. Dodatne informacije lahko najdete na spletnih straneh: www.imm-cologne.de ali pokli-~ete na tel. {t.: (01) 5898 138, g. Miha ^ebulj, GZS - OMS (e-naslov: mi-ha.cebulj@gzs.si). Vabimo vas na skupinski sejemski nastop na tem sejmu in vas prosimo, da po{ljete izpolnjene obrazce najkasneje do 1. maja 2005. AIESEC MEDNARODNA IZMENJAVA PRAKS Slovenskim podjetjem, ~lanom lesne industrije, ponujamo sodelovanje z AIESEC-ovim mednarodnim programom izmenjave praks. V va{e podjetje lahko privabite {tudenta iz Rusije ali katerekoli druge dr‘ave na strokovno prakso. Kot praktikant je lahko del projektne skupine, zadol‘ene za {ir- jenje na tuj (Ruski) trg, išče in navezuje stike z morebitnimi partnerji v Rusiji, promovira izdelke in storitve podjetja. Prednosti: • mladi specialisti iz tujine aktivno govorijo jezik, poznajo kulturo in poslovne navade ter ekonomsko in politično stanje domače države • AIESEC poskrbi za vse zakonite in logistične postopke • AIESEC vam bo s 50-letnimi izkušnjami in razširjeno mrežo omogočil izbrati najprimernejšega kandidata, poleg tega izbira kandidate na podlagi sposobnosti, znanja jezika, spretnosti v skupinskem delu in vodenju . Po dogovoru je možna tudi posebna selekcija študentov za sodelovanje v programu strokovnih praks na področju lesne industrije. AIESEC študent: • Študent ali diplomant ene izmed 800 univerz v 89 državah po vsem svetu • Ima izobrazbo na področju ekonomije (management, mednarodni odnosi, finance, marketing računovodstvo, kadrovska služba) in tehnologije • Je osredotočen na kvalitetno izvedbo službenih obveznosti, deli izkušnje, si pridobi znanje in izboljšuje svoje sposobnosti • Aktivno obvlada vsaj en tuj jezik (angleščino); kandidati za praktikanta morajo imeti potrdilo o znanju tujega jezika • ima lahko predhodne izkušnje • pri izmenjavi sodeluje z namenom, da bi si pridobil čim več mednarodnih delovnih izkušenj. AIESEC izmenjava je del strukturi-ranega procesa učenja, ki se začne že pred samo izmenjavo (z delom v organizaciji AIESEC v matični državi) in ijaLeS 57(2005) 4 GZS - Zdru`enje lesarstva se konča po praktikantovem odhodu domov. Na kratko ob izvedbi prakse AIESEC praktikant je izbran na podlagi motivacije, osebnih sposobnosti (vodenje, sposobnost skupinskega dela, sposobnost komunikacije) in znanja tujega jezika. Po izboru primernih kandidatov gredo ti v proces priprave, ki vključuje: • kulturno pripravo - spoznavanje nove kulture, kulturni šok, kako biti predstavnik svoje države; • profesionalno pripravo - učenje “soft skills" prek naših parterjev, • AIESEC filozofijo in identiteto, • logistične priprave. Proces izmenjave 1. Opredelitev praktikantovega profila: Prosimo Vas da izpolnite opis dela in zahteve o praktikantu, kjer določite zahtevano izobrazbo, praktično znanje in sposobnosti, znanje jezika, državo, začetek in trajanje izmenjave. 2. Iskanje primernih kandidatov: AIESEC-ova globalna baza vsebuje okoli 5000 kandidatov. AIESEC Vam bo iskal primernega kandidata in ga zagotovo našel. Sprotno Vas bomo obveščali o potencialnih praktikantih. 3. Selekcija: Čeprav so praktikanti že selekcionirani, Vam bo AIESEC na Vašo željo priskrbel telefonski intervju s kandidatom. 4. Zakonski postopki: AIESEC poskrbi za vizo in vse potrebne dokumente za praktikanta. 5. Prihod in nastanitev: AIESEC počaka praktikanta na letališču, mu priskrbi začasno bivališče in vse potrebna potrdila (davčna številka, potrdilo o začasnem bivališču, bančni račun..) AIESEC praktikantu prav tako ijaLeS 57(2005) 4 zagotovi kulturno prilagoditev in prijateljsko okolje. 6. Ocenitev: Med prakso, vas prosimo, da izpolnite cenitveni list s katerim dobimo povratne informacije o našem delu in poteku prakse. AIESEC obveznosti: • priskrbeti kandidate najmanj v dveh tednih po prejetju opisa dela in zahtev o praktikantu, • priskrbeti vse zakonite dokumente za praktikanta, • pomagati pri praktikantovi nastanitvi, • ukvarjati se s problemi, na katere lahko naleti praktikant med prakso, • organizirati kulturni program za praktikante, • pripraviti ocenitev prakse skupaj s podjetjem. Vaše obveznosti: • omogočiti 2 - 18* mesečno prakso, • plačilo administracijskega honorarja, • pripraviti ocenitev prakse skupaj s podjetjem, • izplačilo mesečne plače praktikantu, ki temelji na uveljavljenih zakonih in normah, • prakso se lahko podaljša na podlagi obojestranske zainteresiranosti. Praktikanti sodelujejo v mednarodnem programu praks z namenom, da bi si pridobili izkušnje, ki jim bodo pomagale v nadaljnjem ustvarjanju kariere. Praktikanti naj bi bili plačani z mesečno plačo, ki zadošča za osnovno življenje v Sloveniji. AIESEC je neprofitna študentska organizacija. Prispevek, ki ga zaračunamo podjetjem pri sprejemu praktikanta pokriva vse stroške, ki nastanejo med iskanjem primernega praktikanta, pripravami vseh potrebnih dokumentov, komunikacijo, itd. Osnovna plača za praktikanta v Sloveniji naj bi bila 120.000,00 SIT neto na mesec (tuji študenti plačajo 25 % davek, ki ni refundiran). Podjetje lahko po svoji presoji plačo tudi zviša. Časovno usklajevanje Prebivalci držav članic Evropske unije dobijo dovoljenje za bivanje iz razloga študija, če želijo priti v Slovenijo. To traja od enega do dveh mesecev. AIESEC mreža AIESEC mreža vključuje več kot 800 univerz v 89 državah AIESEC je v Sloveniji predstavljen v treh mestih: • Ljubljana (Ekonomka fakulteta, Univerza v Ljubljani), • Maribor (Ekonomska in poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru), • Kranj (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Mariboru). Članski odbor ima sedež v Ljubljani, v mednarodni pisarni SOU-a, na Kersnikovi 4. Kontakt: Andrey Yagafarov, andreyy@si.aiesec.org gsm: 031 828 894 PRILOGA: URNIK INFOPIKA GZS Infopika je svetovalni center GZS, kjer na enem mestu nudimo različne informacije in nasvete, namenjene malim in srednje velikim podjetjem ter samostojnim podjetnikom, članom GZS. Uradne ure: ponedeljek-petek, 9:00 -13:00 ure. Telefon: 01/5898-111 in 5898-222 (e-pošta: infopika @gzs.si). Prosimo vas, da zaradi morebitnih sprememb spremljate urnik tudi na spletni strani: http://www.gzs.si/info-pika. D uJ GZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 57(2005) 4 intervju “Lesarstvo je perspektivno!” avtorica Sanja PIRC Dr. Jo‘e Korber, sekretar Zdru‘enja lesarstva pri GZS, se je v skoraj vsej svoji profesionalni karieri zapisal lesarstvu. O tem, kam vse te lahko pripelje radovednost, podkrepljena z vztrajnostjo, zgovorno pri~a tudi njegovo postopno nadgrajevanje izobrazbe, kjer je prehodil razdaljo od mizarskega vajenca do doktorja lesarskih znanosti in dobitnika Jesenkovega priznanja za leto 2003. Nove okoli{~ine odpirajo nove mo‘nosti – zmernega in zdravega optimizma ne skriva niti v primeru aktualnih razprav okrog poslanstva, delovanja in organiziranja Gospodarske zbornice Slovenije, {e manj pa, ko beseda nanese na perspektivnost lesarske panoge v Sloveniji. “@e samo zastavljanje vpra{anja o tem je ~ista neumnost!” Dr. Korber, po~asi vse bolj dobivate status staroste v slovenskem lesarstvu, tako da se bo glavnina najinega pogovora sukala okoli njegove perspektive na splo{no in zdru‘enja le-tega v okviru GZS. Ker pa ste hkrati tudi {olski primer filozofije vse‘ivljenjskega u~enja, ki naj bi bilo danes odre{ilna bilka v EU, predlagam, da za~neva za ogrevanje s to temo. Sam sem za~el svojo lesarsko kariero kot mizarski vajenec na Polzeli, tako da sem pravzaprav v vsem svojem dolgem {olajo~em se obdobju pre‘ivel resni~no {olske dni – take, da nisem bil zraven v redni slu‘bi – samo v ~asu obiskovanja srednje lesarske tehni~ne {ole v Ljubljani. Takoj po njej sem 1960. tudi ‘elel nadaljevati {tudij lesarstva; a ta je bil takrat samo v Zagrebu, jaz pa brez {tipendije, zato sem se zaposlil kot tehni~ni vodja v Garantu na Polzeli. [tudirati pa sem vseeno za~el, in sicer z enoletno zamudo, 1961., takoj ko je bil {tudij lesarstva ob delu prvi~ omo-go~en tudi v Ljubljani (vi{ja lesnoindustrijska {ola). Po diplomi je sledila voja{ka obveznost, kjer sem na jugu Jugoslavije skoval na~rt, da jo po opravljeni slu‘bi domovini mahnem za nekaj ~asa delat v tujino. Orientiral sem se na Skandinavijo in po dolo~enem ~asu je tako po po{ti priromalo povabilo s [vedske. V Garantu, kjer sem bil redno zaposlen, sem vzel brezpla~ni dopust in se zelo hitro podal v tujino. ijaLeS 57(2005) 4 intervju To v tistih ~asih ni bila ravno obi-~ajna destinacija, saj je ve~ina ljudi pri migracijah po Evropi gravitirala bolj na zahodnoevropske dr‘ave. Katere izku{-nje so vam bile v tem {vedskem poglavju najzanimivej{e? Zame nadvse zanimiva izku{nja takrat, leta 1965, je bila, kako [vedi obravnavajo novega sodelavca. @e preden sem odpotoval, so mi poslali vrsto prakti~nih informacij – od voznega reda do vremenskih temperatur na [vedskem. Kot in‘enir lesarstva takrat nisem znal niti besede njihovega jezika, zato je bilo predvideno, da bom delal skupaj z nem{ko govore~im in‘enir-jem. Ta me je tudi pri~akal in me ob mojem prihodu precej utrujenega po dvodnevni vo‘nji z vlakom najprej odpeljal na kosilo, potem pa do rezerviranega stanovanja. Zaradi jezikovnih ovir sem tako za~el delati najprej kot mizar v modelni delavnici – to je nam-re~ {lo tudi brez {ved{~ine. Smeh. Po dveh letih sem napredoval v obrato-vodjo celotne lesne proizvodnje. Podjetje, seveda v privatni lasti, je imelo ob masivnem pohi{tvu {e proizvodnjo oblazinjenega pohi{tva. A ravno ko sem se dobro uveljavil, sem moral [vedsko po treh letih zapustiti, saj so mi iz Garanta v Polzeli sporo~ili, da me ne mislijo ve~ ~akati, ~e se takoj ne vrnem na svoje delovno mesto tehni~-nega direktorja. Kako, da so vas [vedi sploh sprejeli? Ni bilo pomislekov, glede na to, da ste prihajali iz precej druga~nega okolja? [vedi so bili ‘e od nekdaj zelo naklonjeni privabljanju tujih strokovnjakov, predvsem nem{kih. Sam nisem v ~asu svojega bivanja niti enkrat samkrat ob~util nikakr{nih razlik med obravnavanjem doma~inov ali tujcev, pa ~eprav sem ne nazadnje prihajal iz Jugoslavije, Balkana. [e ve~ – kmalu po moji nastanitvi je pri{la za menoj {e ■ED ‘ena in tudi zanjo so takoj poiskali zaposlitev ter nama priskrbeli ve~je dru-‘insko stanovanje. Po moji vrnitvi v Jugoslavijo, kjer sem nameraval nadaljevati {olanje, je na prigovarjanja lastnika podjetja, ~e{ da nikoli ne ve{, kaj bo s to dr‘avo po Titovi smrti, ‘ena {e nekaj ~asa ostala na [vedskem in si s tem pridobila {e njihovo dr‘avljanstvo. Ali je obstajala leta 1965 bistvena razlika med primerljivim podjetjem v socialisti~ni Jugoslaviji in na kapitalisti~nem [vedskem? Lahko bi rekel, da je bilo tam bistveno bolj realno samoupravljanje kot pa pri nas. Smeh. Po strokovni plati smo si bili kar primerljivi pa tudi sindikat je imel izredno mo~no in pomembno vlogo v podjetjih. Vse se je delalo po dogovoru, kajti stvari, kot so temeljna poslovna kultura in medsebojni ~lo-ve{ki odnosi, so bili ‘e takrat na izredno visoki ravni. Kot tujec si bil doma-~inu popolnoma enakovreden, seveda pa je na za~etku, vsaj dokler nisi usvojil osnovnega fonda besed, bila velika ovira jezik. Pri nas obstaja namre~ zmotno prepri~anje, da so [vedi zaprti ljudje. To {e zdale~ ni res, vendar pa imajo nekoliko druga~en na~in dru-‘abnega ‘ivljenja. To namre~ prete‘no poteka doma, v krogu dru‘inskih obiskov, kjer pa se ravno zaradi tega stkejo izredno prijetne in trdne prijateljske vezi. Glavni motiv, da ste zapustili [vedsko, je bila ambicioznost na pod-ro~ju nadaljnjega {olanja. Po vrnitvi v Garant sem 1968. za~el delati kot tehni~ni direktor, leto kasneje pa smo se s skupino kolegov lesarjev odlo~ili za sedmo stopnjo izobra-‘evanja na BF-Oddelku za lesarstvo. Svoj {tudij ob delu s predavanji ob petkih in sobotah sem tako kon~al leta 1972. Za nadaljevanje, torej vpis na magistrski {tudij, smo lahko diplo- manti takrat izbirali samo med Zagrebom in Beogradom. Zaradi dobro vzpostavljenih stikov ljubljanskega oddelka za lesarstvo z beograjskim in po vrhu {e cenej{e {olnine sva tako s kolegico Cveto Peterco nadaljevala svoje strokovno izpopolnjevanje v jugoslovanski prestolnici. Ta {tudij sem potem nadaljeval v doktorskem in marca 1979 nekako kon~al formalno izobra‘evanje. Tako sem doslej {e vedno edini lesar, ki je vztrajal v svoji strokovni smeri od mizarskega vajenca pa vse do doktoranta iz lesarstva. Ne glede na to, kaj sem po~el, sem se vso svojo kariero v osnovi ves ~as dr‘al gospodarstva. Med drugim sem bil tako ob redni slu‘bi na Raziskovalni skupnosti Slovenije tudi docent na BF-Od-delku za lesarstvo. Vendar ste neposredno lesno gospodarstvo kasneje, ko ste opravljali kot glavni tajnik Raziskovalne skupnosti Slovenije funkcijo, podobno dana{nje-mu ministru za znanost, za nekaj ~asa zapustili? Da, a sem {e pred tem za dve leti prevzel mesto direktorja razvoja v SOZD-u STIK, ki je obsegal celotno gozdarsko in lesno industrijo Zgornje Savinjske doline. Leta 1979 pa sem bil povabljen in kasneje imenovan za glavnega tajnika Raziskovalne skupnosti Slovenije. Nanj me je imenovala skup{~ina raziskovalne skupnosti in republi{ka skup{~ina, saj je bila raziskovalna skupnost hkrati tudi ~etrti dom republi{ke skup{~ine. Takratni minister za znanost je bil namre~ poobla{~en samo za zakonodajo, medtem ko je z vsem denarjem in vsebino raziskav razpolagala raziskovalna skupnost, tako da sem bil kot njen glavni tajnik vabljen na vse pomembnej{e vladne sestanke z vsebino raziskovalnega dela. Prav tako sem bil tudi ~lan predsedstva repub-li{ke skup{~ine. Tajnik raziskovalne skupnosti Slovenije je bila takrat ijaLeS 57(2005) 4 intervju najvi{ja profesionalna funkcija, medtem ko je bila predsedni{ka prostovoljna. Ob mojem prihodu je bil to Tone Zim{ek, kasneje pa Peter Kunc. Zraven pa sem si po na~elu rotacije – enakopravna republikam in pokrajinam je bila v tem oziru tudi vojska -pridobil {e funkcijo podpredsednika Raziskovalne skupnosti Jugoslavije. To je bil namre~ izredno velik sistem, ki ni obsegal zgolj raziskav, temve~ vso infrastrukturo – znanstveni tisk, mednarodno sodelovanje, konference in simpozije … @e samo v Sloveniji smo npr. znanstveno sodelovali z ve~ kot 109 dr‘avami. Pri tem delu sem se ogromno nau~il in obenem navezal veliko mednarodnih stikov, ki so mi {e kako koristili tudi kasneje. ^e primerjava mednarodno sodelovanje neko~ in danes – je {lo za stvari s pravo, “uporabno” vsebino? Kdo jih je podpiral in spodbujal? Mednarodna raziskovanja v okviru raziskovalne dejavnosti so bila obi~aj-no podprta z denarjem, tako da se je stra{ansko malo hodilo po svetu v prazno, samo na izlete. To mednarodno sodelovanje je bilo predvsem usmerjeno k zahodnemu svetu, zlasti ZDA. Takrat je obstajal t. i. “p{eni~ni fond” ameri{kega denarja, ki je izdatno sofinanciral na{e raziskave. Seveda se je od nekdaj med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami bil boj zanj; ~eprav so Ameri~ani preferirali slovenske institucije, smo si ga morali nekako porazdeliti med seboj po dele`ih. Ob koncu mojega mandata mi je takratni ameri{ki ata{e v Beogradu ob tej prilo`nosti organiziral dvotedensko {tudijsko pot po ZDA. Takrat sem bil med drugim tudi gost North Carolina University, ki je bila takrat edina ame-ri{ka fakulteta s samostojnim oddelkom lesarstva. Danes niti tega ni ve~, saj so ga pred {tirimi leti kot samostojnega razpustili! ijaLeS 57(2005) 4 ^emu so Ameri~ani podpirali take raziskave? Ker so bile zanje zelo poceni, medtem ko so na{i raziskovalci na nekaterih podro~jih dosegali izjemne rezultate -{e posebej Slovenci. Pri tem je seveda vladal obojestranski interes, saj so bile v izvajanje takih projektov vklju~ene tudi {tudijske poti raziskovalcev - za ~asa projekta je bil namre~ predviden vsaj en obisk v ZDA oz. Ameri~ana v SFRJ, kar je bila enkratna prilo‘nost za izmenjavo {tudijske literature in pretok razli~nih znanstvenih materialov. Ne smemo pozabiti, da je bil to seveda ~as brez svetovnega spleta in sodobne informatike, ob tem pa je npr. obstajala {e mo~na selekcija oz. hierarhija dostopa do koli~ine in vsebine rezultatov znanstvenih raziskav. To je bilo zame naporno delo, saj so se obi~ajno dolge debate vedno vrtele poleg vsebine tudi okoli denarja. Upam pa si trditi, da je bilo to sodelovanje teorije in prakse bolj{e od dana{njega, saj so bila vsa ta delovna telesa sestavljena dvodelno, iz predstavnikov in{ti-tutov in podjetij. Poleg tega so obstajale {e podro~ne raziskovalne skupnosti, ki so skrbele samo za aplikativne raziskave, katerih vsebino so prvenstveno narekovala in tudi sofinancirala podjetja. Raziskovalna skupnost Slovenije v o‘jem pomenu je bila namre~ zavezana za nacionalne in fundamentalne raziskave. Od tu vas je potem vodila pot v Slovenijales, in sicer z nalogo, da ustanovite in{titut? Maja 1985. sem na pregovarjanje Janeza [tera, takratnega direktorja Sloveni-jalesa, res pri{el v to podjetje prvenstveno z namenom, da ustanovim in-{titut. Vendar pa sva bila tudi ‘e na za~etku dogovorjena, da po tem oz. po dolo~enem ~asu vodenja in{tituta odidem v ZDA. Razvojni in{titut Slovenijalesa je bil vsebinsko zelo {irok in razdeljen na ve~ oddelkov: oblikovanje, tehnologija in organizacija proizvodnje, ekonomija in tr‘enje ter strojni{tvo in elektronika. O njegovi strokovni pomembnosti in odmevnosti v tistih ~asih dovolj zgovorno pri~a npr. tudi podatek, da je bil v njem izdelan prvi numeri~no krmiljeni rezkalni stroj za lesarstvo v Sloveniji. Prvenstveno je skrbel za hi{o Slovenijales, hkrati pa je bil odprt v slovenski prostor ter imel zelo {iroke vsebinske naloge tudi za nekatera te-‘avna podjetja. Npr. za Jelo [abac smo pripravili projekt in ga nato v podjetju izvajali z na{imi ljudmi. Kdaj ste odpotovali v ZDA? Po {tirih letih sem potem v skladu z za~etnim dogovorom s 1. 1. 1989 nastopil svoje delovno mesto v ZDA, in sicer kot tehni~ni direktor najve~jega Slovenijalesovega podjetja lesne proizvodnje v inozemstvu. Sede‘ podjetja SK je bil v Cliftonu, blizu New Yorka, prav tako ena od izpostav, medtem ko so bile druge v Chicagu, Los Anglesu, At-lanti in Hustonu, tako da smo pokrivali celotne ZDA. Kot tehni~ni direktor sem bil zavezan tudi za nabavo za Jugoslavijo, tako da je bilo delo dodatno zanimivo, saj je bilo vezano na kopico poti po ZDA. Seveda so mi pri{li prav poslovno-prijateljski stiki, vzpostavljeni v prej{nji slu‘bi, predvsem z North Carolina University. Ob vrnitvi v Slovenijo je bila situacija v lesarstvu precej klavrna. Kako ste sami pre‘ivljali te ~ase? Jeseni 1992 sem se vrnil v Slovenijo in v prihodnjih nekaj letih do‘ivljal naj-huj{e ~ase v svoji profesionalni karieri. Slovenijales je bil zaradi izgube jugoslovanskega trga v razpadanju, tako da so bili veseli vsakega, ki je sam od{el s podjetja. Tako sem po intenzivnih prepri~evanjih predvsem Daneta Mi- i Kil intervju lavca, nekdanjega rektorja mariborske univerze, sicer pa Nazar~ana, prevzel mesto generalnega direktorja v podjetju Glin Nazarje. Kot nekdanji direktor razvoja tudi tega podjetja sem bil prepri~an, da situacijo poznam. ^e pa bi takrat vsaj pribli‘no slutil, kako so se zadeve v moji odsotnosti spremenile, ne bi nikoli prevzel te funkcije. Vedel sem, da je imel Glin Nazarje ob 1350 zaposlenih ljudeh 40 milijonov nem{kih mark dolga in da vsi obrati zaradi odvisnosti od naenkrat sesutega jugoslovanskega trga teko~e delajo z izgubo. Tri mesece pred mojim prihodom je po delavski stavki podjetje ostalo brez lastnega direktorja, tako da sta sanacijo podjetja opravljala dva zunanja: direktor Kmetijske zadruge in direktor GG-ja. Prvi je bil izjemno dober finan~nik, tako da jim je z zadnjimi mo~mi pri banki Velenje priskrbel denar za pla~e, drugi pa jim je v tem prehodnem obdobju dobavljal hlodovino z odlo`enim pla~ilom. Z mojim prihodom je bilo tega konec in je bilo treba najprej takoj poravnati stare ra~une. Zaradi pomanjkanja denarja smo si nato prvo pla~o izpla~ali v dveh delih, medtem ko so bile vse nadaljnje redne. Napori za to pa so bili strahotni! Pre‘iveli smo samo zaradi tega, ker smo temeljito racionalizirali proizvodnjo, predvsem na podro~ju zalog. V letu dni nam je z izjemo okenske tako uspelo sanirati vse proizvodnje, da so teko~e poslovale pozitivno. V podjetje je vstopil tudi SRD in moram priznati, da se – tako kot marsikje v lesarstvu - ni ravno izkazal. Po moje je bil glavni problem v neustreznih kadrih, saj so bili ~lani upravnega odbora ve~ ali manj odslu-‘eni finan~niki, ki niso poznali problematike proizvodnje in nam tako niso bili v nikakr{no pomo~. Leto dni so nas pustili bolj ali manj pri miru, vsako odlo~itev so sprejemali zelo po~asi ... Ko pa je podjetje nekako zadihalo, so ■ES za~eli razmi{ljati o “kosovni” odprodaji podjetja in se niso strinjali s sanacijo po sistemu pretvorbe dol‘ni{kih kvot v lastni{tvo, kar je bila moja vizija. Njihova metoda dela je bila prisilna poravnava, s katero je SRD tudi slu‘il. Po odprodaji prvega dela sem se odlo~il podjetje zapustiti, med drugim tudi zaradi hudega obolenja, ki sem si ga prislu‘il zaradi nenehnih in hudih stresnih situacij. Na predlog takratnega direktorja LIP Bled Franca Bajta, sicer tudi predsednika Zdru‘enja lesarstva, sem se nato po tehtnem premisleku odlo~il za delo sekretarja Zdru‘enja lesarstva. Januarja letos je tako minilo od takrat ‘e deset let. Deset let je ravno prav{nja doba, da lahko kriti~no ocenite delovanje pano‘nega zdru‘enja kot samostojnega telesa oziroma kot organa GZS. Polemike o tem so namre~ trenutno zelo ‘ivahne. Poglejte, gotovo je treba lo~evati med pano‘nim zdru‘enjem in GZS kot celoto, v katero so se morala 1990 le-ta vklju~iti. Od 1965 do 1990 je bilo Zdru‘enje lesarstva samostojna pravna oseba, ki je v svojih prostorih na Mi-klo{i~evi odlo~ala o politiki razvoja panoge. Takratna GZS je sicer tudi imela svojega predstavnika za lesarstvo, ki je bil v~asih povabljen na UO Zdru‘enja lesarstva. Na takratnem Zdru‘enju lesarstva, ki je bilo financirano s prispevno stopnjo, se je naredilo izredno veliko – med drugim tudi sofinancirala izgradnjo fakultete za lesarstvo. Ob priklju~itvi h GZS se je zna{lo Zdru‘enje v bistveno bolj podrejeni obliki. Pri tem so se mu ves ~as rahlo jemale dolo~ene kompetence, ki so se prena{ale na skupne slu‘be GZS. ^eprav je bilo ‘e ob samem za~etku raz{irjanja zbornice re~eno, da bodo slu‘be servis zdru‘enj in o‘jemu, nacionalnemu delu vodstva GZS, se je to na~elo kasneje zaradi, lahko re~emo, zdrave ambicioznosti zaposlenih in podpredsednikov, ter premajhne energije v koordinaciji delovanja GZS spreobrnilo. Medtem ko delegira naloge zdru‘enjem upravni odbor, jih skupnim slu‘bam o`je vodstvo GZS. Res pa je, da smo {e finan~no omejeni, saj imamo zdru‘enja v povpre~ju na razpolago 30 odstotkov od ~lanarine, ki jo pla~ajo podjetja. Iz tega sledi, da smo potem omejeni tudi pri kadrih in vsebini dela. Pri lesarjih smo trije, medtem ko je treba vse ostalo pridobiti ali od zunanjih institucij ali od slu‘b. V~a-sih sku{ajo skupne slu‘be kak{ne stvari podvajati, vendar iz drugega zornega kota, saj nimajo strokovnjakov iz panog, zato zna prihajati tudi do rahlih sporov, ko si potem mimo pano‘nih zdru‘enj izbirajo ljudi za svoje delovne skupine. Slednje sku{ajo predati naloge nadrejenim organom v zdru`enjih. In rezultati te slabe organizacije postajajo vedno bolj o~itni, saj se po nepotrebnem izgublja velika energija. Z zadnjimi politi~nimi spremembami so se seveda te nepravilnosti ali manj optimalne re{itve {e nekoliko bolj potencirale. Je pa obenem tudi res, da se servisiranje od panoge do panoge precej razlikuje, kar zavisi predvsem od tega, koliko predstavniki UO dejansko vsebinsko pokrivajo svoje zaledje – koliko poznajo pano‘no problematiko in prina{ajo prave zahteve po dejanskih potrebah. Torej se strinjate, da je obstoje~a GZS potrebna prenove, sprememb. Katerih? Absolutno jih potrebuje. ^e bi gledal stvari zelo globalno, bi najprej zahteval ve~jo vsebinsko in finan~no samostojnost panogam. Kako bodo z njim gospodarile, naj bo prepu{~eno vsaki sami, saj ne nazadnje sedijo v njihovih upravnih odborih najeminentnej{i ljudje iz podjetij. Slu‘be bi se morale po izhodi{~nih postavkah pretvoriti v ustrezne servise, kar jim dandana{nja ijaLeS 57(2005) 4 intervju informatika tudi bistveno bolj omo-go~a, kot jim je to pred desetimi leti -zmanj{anje profesionalnega dela slu`b in uvedba zunanjih ob~asno uporabljenih ekspertov. Drugi pomemben del zborni~nega delovanja pa bi moral postati aktiven in a‘uren vpliv na zakonodajo s podro~ja gospodarstva – da je gospodarstvo soustvarjalec, ne pa le trpni dele‘nik zgolj pri izvajanju zakonskih dolo~il. Gospodarstvo si ne ‘eli ni~ drugega kot ~im bolj{e sinergi~ne u~inke vseh institucij, ki se pojavljajo kot suport njegovemu delovanju. Ena od idej je zato npr. tudi zdru‘evanje Zdru‘enja lesarstva - GZS, Lesarskega grozda in Zveze lesarjev Slovenije. Poglejte, po moji presoji so nekatera razmi{ljanja okrog zdru‘evanja posameznih institucij pozitivno naravnana, medtem ko so druga prava neumnost. Eno takih je npr. integracija Zveze lesarjev Slovenije kot civilne dru‘be v Zdru‘enje lesarstva pri GZS. To sta dve popolnoma razli~ni stvari: ZLS kot dru{tvo posameznikov, ki ima svojo funkcijo v demokrati~nih dr‘avnih ureditvah v EU in jo mora imeti tudi pri nas. Kot taka seveda potrebuje pano‘no mo~, nikakor pa se ne sme vsrkati vanjo. Podobno je z Lesarskim grozdom: to je zdru‘ba posameznih podjetij, ki ne nazadnje niti niso vsa iz lesarske panoge. Delajo na principu lastni{tva, torej privatnega kapitala, tako da ga nikakor ne more{ potegniti v Zdru‘enje lesarstva, da bo imel dvakrat isti status. Smo si pa lesarji ‘e pred leti, ko smo oblikovali vizijo Razvojnega centra za lesarstvo, globalno razdelili naloge po podro~jih – kaj bo delala Zveza lesarjev Slovenije, dana{nji Lesarski grozd in Zdru‘enje lesarstva pri GZS. Zato je treba razmi{ljati o vsebinski nadgradnji tega, kar je bilo zastavljeno. Druga~na razmi{ljanja bi namre~ potrebovala tudi bistvene spremembe v sami or- ijaLeS 57(2005) 4 ganizaciji Zdru‘enja lesarstva, a dandanes ni le-to niti samostojna pravna oseba! Pobuda o zdru‘evanju je zaenkrat vsebinsko nedodelana. Argument k zdru‘evanju je predvsem glas gospodarstva, ki bi se tako ob sicer ne ravno ro‘natih finan~nih situaciji izognilo pla~evanju dodatnih ~la-narin oziroma stro{kov. ^lanarina GZS je gotovo eden ve~jih problemov, ki ga stro{kovno {e bolj kot lesarska ob~utijo nekatera druga velika slovenska podjetja. Ne glede na samo vi{ino ~lanarine pa bo treba zahtevati vpogled, kaj se da za ta denar dobiti. @e prej sem omenil to notranje sofinanciranje zbornice, ki nameni zdru-‘enjem od celotne ~lanarine povpre~no 30 odstotkov. Ali je to res prava delitev? Ali ne bi bilo potrebnih vsaj 50 odstotkov? Denar ti namre~ narekuje vsebino in omogo~a izbor dobrih kadrov. Oziroma – kaj bodo podjetja dobila za preostali denar? Na na{em upravnem odboru je bilo re~eno, da naj bo npr. ta relacija zdru‘enj do slu‘b v obliki letnega naro~ni{tva. Seveda obstaja {e ve~ razli~nih na~inov, ki jih bo treba temeljito prediskutirati in dose~i konsenz, da ne bo znova prihajalo do samovoljnih odlo~itev. Klju~ za dana{nje financiranje 30 % zdru‘enja, 20 % ob-mo~ne zbornice in 50 % nacionalna si je namre~ nekdo izmislil ‘e pred leti. Poleg tega pa je mo~ v koordiniranju ve~ enot, ne pa v tem, da vse podredi{ voja{ki komandi in ‘e v osnovi zatre{ dolo~eno iniciativo. Medtem ko se v javnosti razvnema debata o tem, ali sploh in kolik{na ~lanarina GZS, me zanima, kako delujejo na{im podobna lesarska zdru‘enja v EU, s katerimi imate vzpostavljene ‘ivahne stike ‘e dale~ pred vstopom Slovenije v EU? O tem, da slovenski lesarji potrebujemo dolo~eno doma~o pano‘no asociacijo, mislim, da ni dvoma. Vendar pa ni treba v dani situaciji posegati po nikakr{nih skrajnih metodah in ukrepih, kajti s prej predlagano ve~jo samostojnostjo zdru-‘enj v organizacijsko bolj{em sestavu bi lahko postala mo~nej{a celotna GZS. Trenutno vzdu{je res ni najbolj kreativno, tako da je treba ~im prej opraviti to reorganizacijo! Je pa res, da je tak sistem tudi te‘ko uskladiti, saj obstaja vsega skupaj 26 zdru‘enj in 13 obmo~nih zbornic, za kar je ob modrih odlo~itvah nujno potreben tudi dober koordinator. Spra{ujete me, kako delajo profesionalna strokovna zdru‘enja v EU: za posamezna podro~ja jih koordinira profesionalec z o‘jo ekspertno ekipo, glavnino dela pa opravijo zunanje svetovalne ekipe, kajti same slu‘be niso toliko strokovno mo~ne, ~eprav ima vsaka vsaj po enega eksperta. Sedaj je {la organizacija v to smer, da so se prakti~no vse evropske pano‘ne organizacije zdru‘ile v Bruslju; dislocirano je samo {e zdru‘enje proizvajalcev lesonita. To pomeni veliko racionalizacijo stro{kov, kajti centralna slu‘ba z enega mesta pokriva celotno podro~je lesarstva. Za konec bi rad rekel le {e to, da je od vseh takih in druga~nih reorganizacij sistemov vedno najpomembnej{e le to, koliko bodo lesarji sami aktivni v svojem nastopu do GZS ali do Zdru‘enja lesarstva in ne nazadnje razli~nih evropskih strokovnih asociacij. Temelji za to so polo‘eni, saj smo lesarji na primer prvi izmed panog, ki imamo svoj pano‘ni L-portal, ki se tedensko vsebinsko polni s kopico profesionalnih in uporabnih informacij. Zavedam se, da traja, preden se ljudje navadijo na tako obliko spremljanja in sprejemanja strokovno poslovnih informacij, ampak vse to so aktivnosti, ki jih bo treba v prihodnje vklopiti v na~in dela kot npr. dandanes ra~unalnik. ^e se vrneva na samo panogo – kak{ni so rezultati zadnjega sprem- ■E9 intervju ljanja izvajanja strategije za lesarstvo, sprejete leta 2000? Lanskoletni kazalniki so rahlo bolj{i od predlanskih, ki so bili najslab{i v zadnjih petih letih. Koncentrirana analiza ka‘e rahel padec zaposlitve, ki se bo letos po predvidevanjih {e pove~al za 3,5 % in bo dosegel za celotno panogo okrog 91 % ravni zaposlitve iz leta 2000. Da se panoga po lanskoletnem {oku znova postavlja na noge, ka‘e tudi rast produktivnosti (bruto dodana vrednost na zaposlenega) – v zadnjem letu s 15.103 na 16.036 evrov – ter dodane vrednosti – slednja je v zadnjem letu na ravni panoge zrasla za 4,2 % (od tega skupina 316 0,5 % in skupina 20 9,2 %). Prav tako je za 2,8 % narasla realizacija, medtem ko se je rentabilnost prodaj (kazalec ROS) v zadnjem letu za panogo izbolj{ala z –1,7 na – 0,3. Izvoz panoge, prera~unan v evrih, ka‘e 1,7 % vrednostno rast v zadnjem letu, kar je bistveno manj od rasti celotnega izvoza, ki je kar 11,1 %. Odsev razlike v rasti je tudi izguba dele‘a izvoza panoge v zadnjem letu s 5,2 % na 4,7 %. Celotna panoga izkazuje tendenco rahle rasti, vendar pa je zaradi recesije opazno ob~utno zmanj{anje izvoza stavbnega pohi{tva, tako da je to lani doseglo 73 % ravni iz leta 2000, medtem ko primerjalno na drugi strani ka-‘e proizvodnja vezanih, ivernih in drugih plo{~ kar 48 % pove~anje. Rezultati so rahlo bolj{i, vendar so {e precej pod normalnim nivojem. Pri~a-kovanja so zato letos bistveno vi{ja od lanskih, vendar pa se je treba zavedati, da se bo kon~no morala zgoditi neka pomo~ panogi, da bo dosegla mo~ in normalen nivo izpred 1990. leta. V prvih osamosvojitvenih letih ga je nam-re~ zelo veliko izgubila ne le zaradi propada jugoslovanskih tr‘i{~ temve~ tudi tonerja, ko se je namesto izvoza stimuliral uvoz, pa da niti ne omenjam samostojnega utiranja tr‘nih poti v t Hi tujini, ko sta sesula oba za to zavezana slovenska trgovca. Vse to je pomenilo slovenskim lesnim podjetjem velik stro-{ek, tako da je zmanjkovalo sredstev za investiranje, kar se seveda hitro pozna. Zato pri~akujemo - imamo tudi ‘e predviden za~etek pogovorov – da bo Ministrstvo za gospodarstvo pomagalo lesarstvu kot delovno intenzivni in nacionalno pomembni panogi pri pospe{evanju njenega razvoja. Kak{ne oblike pomo~ naj bi to bila tokrat? Od prej{njega ministrstva za gospodarstvo je prete‘no prihajala direktno v posamezna podjetja in si s tem nakopala val kritik, ~e{ da re{uje probleme selektivno namesto generalno, npr. z zni‘evanjem obremenitve pla~. Prej{nje ministrstvo lesarstvu ni veliko pomagalo. Pomagalo je {tirim podjetjem, ne pa panogi kot taki – nekaj malega prek Razvojnega centra za lesarstvo oz. kasneje Lesarskega grozda. Te‘ko bi vam danes kaj ve~ povedal o obliki pomo~i, kajti razmi{ljanja o tem programu so na samem za~etku. Gotovo pa se ne bomo osredoto~ili na zni-‘evanje obremenitve pla~, kajti to je problem vseh delovno intenzivnih panog. Sami se bomo orientirali na speci-fi~ne probleme panoge. Ravno danes sem prejel z ministrstva za gospodarstvo potrditev, da so na{a izhodi{~a pravilna, zato se bomo sedaj lotili priprave programa pomo~i, in sicer ne po posameznih podjetjih, temve~ po delovnih skupinah – za podro~je tr‘nega segmenta, razvoja ipd. To naj bi bilo dodelano v prihodnjih tednih oz. mesecih skupaj s predstavniki {tirih ministrstev, ki pa jih koordinira ministrstvo za gospodarstvo. Dr. Korber, septembra letos se odpravljate v zaslu‘eni pokoj. Kako po vseh letih, pre‘ivetih v lesarstvu, gledate na razprave o (ne)perspektivnosti lesar- stva v nacionalnem gospodarstvu? @e samo razmi{ljanje o perspektivnosti ali neperspektivnosti lesarske panoge pri nas je velika neumnost. Poglejte, pred dobrim mesecem dni je bil v evropskem parlamentu sprejet memorandum o lesni industriji kot o pomembni industrijski panogi v EU. Mi pa ugotavljamo, da je lesarstvo v Sloveniji 2,5-krat pomembnej{e kot v EU! In po zadnjih podatkih naj bi bilo ‘e 60 % Slovenije pora{~ene z gozdovi – ali bomo to surovino prodajali ali {e raje kar kurili?!? Res pa je, da je treba precej ve~ narediti zlasti na podro~ju razvoja, kajti zadnjih nekaj let nismo imeli za to nobene druge posebno specializirane razvojne institucije razen fakultete, ki pa je bila zaradi pedago{kih obveznosti kadrovsko in vsebinsko omejena pri raziskavah v podjetjih. Da niti ne govorim o primanjkljaju v dizajnu! Tako institucijo, ki bi zdru‘evala ve~ oblikovalcev na enem mestu, smo imeli Slovenci pravzaprav samo za ~asa Slovenija-lesovega razvojno-raziskovalnega in-{tituta. Poseben problem je tudi ta, da doslej pri nas nismo imeli {ol, kjer bi si ~lovek lahko pridobil formalno izobrazbo za notranje oblikovanje. ^eprav je jesen {e dale~, vas ‘e sedaj pobaram, kaj nameravate po~eti potem, ko – vsaj formalno – zapustite lesarske loge? Moja prijateljica prof. Aleksandra Kornhauser pravi, da pride po obdobju, ko najprej dela{ za star{e in potem za otroke pravo {ele tisto tretje obdobje ‘ivljenja, ko za~ne{ delati zase. V njem nameravam po~eti vse sorte stvari, vendar pa ni~ ve~ takega za denar. Smeh. ijaLeS 57(2005) 4 strokovne vesti Kakovostna prenova lesarskega {tudija po Bolonjski deklaraciji (II. del) avtor prof. dr. Mirko TRATNIK, B F, Oddelek za lesarstvo V prvem delu ~lanka ste lahko prebrali naslednja poglavja: 1. UVODNA POJASNILA 2. METODOLO[KA IZHODI[^A 2.1. Znanje in razumevanje 2.2. Predlog strukture lesarskega {tudija (po bolonjski deklaraciji, 3+2) 2.3. Uporaba znanja in razumevanje 2.4. Presojanje 2.5. Sporo~anje 3. OBLIKOVANJE [TUDIJSKEGA PROGRAMA LESARSTVA 3.1. Planiranje in ugotavljanje (presoja) {tudijske obremenitve {tudenta 3.2. Obrazec za na~rtovanje {tudij-skega predmeta 3.3. Ocena zaposljivosti diplomantov 4. IZVEDBA IN SKLEPI Komisija za prenovo lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji je vsem izvajalcem - predavateljem posameznih študijskih predmetov študijskega programa lesarstva maja 2004. leta razposlala “Obrazec za zajem podatkov o predmetih”, da bi na ta način lahko pridobili strnjene začetne informacije: • o predmetnih vsebinah za posamezne študijske predmete (naslovih zaokroženih tem predavanj), da so/bodo možne eventualne primerjave med predmeti in da bo možno ugotavljati prekrivanje določenih tematskih sklopov; • za presojo stopnje medsebojnih povezav med posameznimi predmeti, da bi lahko na ta način, znotraj teh bolj homogenih predmetnih skupinic, bolj kakovostno usklajevali študijske vsebine predavanj in vaj; • o načinih preverjanja znanja pri predavanjih in vajah, da bi na ta način lahko - če je to smiselno in potrebno - pomagali študentom, da bi bili njihovi študijski rezultati boljši in tudi bolj odvisni od izkazanega in ocenjenega sprotnega dela pri predavanjih in vajah in da bi bile obremenitve študentov s seminarskimi nalogami, kolokviji ipd. pri posameznih študijskih predmetih bolj uravnotežene; • o možnih načinih motiviranja {tudentov za sprotni študij, kar naj bi se kazalo v višji prehodnosti med posameznimi letniki, višjih povprečnih ocenah predavanj in vaj, boljšem znanju in krajšem času dokončanja študija; • o izvirnih idejah za dvig kakovosti visokošolskega študija lesarstva na Oddelku za lesarstvo, da bi na ta način lahko postali mednarodno (evropsko) prepoznavna univerzitetna institucija, tudi v smislu na~rtovane prenove po t.i. bolonjskem procesu, ki “izhaja iz perspektive tistega, ki vednost potrebuje in i{~e”, torej iz perspektive {tudenta. Na temelju analize prispelih izpolnjenih obrazcev pa smo nato vsem razposlali {e “Obrazec za na~rtovanje {tudij-skega predmeta”, s katerim so u~itelji sku{ali podrobno opredeliti: naziv {tu-dijskega predmeta12 , ciljno skupino13 , letnik {tudija14 , vstopne pogoje15 , {te-vilo kreditnih to~k16 ter povezanost z drugimi {tudijskimi predmeti17 . Ta najbolj dragoceni del primarnih podatkov {tudije omogo~a medsebojno primerjanje predmetnih vsebin med {tu-dijskimi predmeti, ki jih bodo predvidoma izvajali predavatelji Oddelka za lesarstvo, drugi predavatelji iz drugih oddelkov Biotehni{ke fakultete, izvajalci iz drugih fakultet Ljubljanske univerze in drugih slovenskih univerz ter tujih univerz v sklopu bolonjske prenove univerzitetnega {tudija. Za pojasnilo navajam vzor~ni primer za {tudijske predmete: fizika, lepila in lepljenje lesa ter tr‘enje lesnih proizvodov. Na podlagi predlogov predlagateljev predmetov in predmetnih vsebin, je komisija izdelala osnutek predmetnika za prvi (triletni) ciklus {tudija lesarstva (preglednica 1). Na delavnici, decembra 2004, na kateri so sodelovali vsi u~itelji - predlagatelji inoviranih vsebin {tudijskih predmetov ijaLes 57(2005) 4 strokovne vesti za prvi dodiplomski triletni ciklus {tu-dija lesarstva in predstavnik {tudentov, smo posku{ali podrobno uskladiti {tudijske aktivnosti (angl. educational activities) in {tudijske izide (angl. learning outcomes) med posameznimi {tu-dijskimi predmeti, upo{tevaje mo‘ni nabor in dele‘: osnovnih predmetov (angl. core), strokovnih izbirnih predmetov (angl. electives within subject) in splo{nih izbirnih predmetov (angl. general electives). ^e izhajamo iz osnovne domneve, da mora biti diplomant prvega dodiplomskega cikla za-posljiv in da mu morajo znanja zado-{~ati tudi za nadaljevanje {tudija na drugi stopnji, ki jo po predvidevanjih delimo v tri module, je problem oblikovanja optimalnega predmetnika in predmetnih vsebin zahtevna naloga. Na delavnici je bilo ugotovljeno naslednje: 1. Komisija za prenovo lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji naj predlog predmetnika za prvi cikel (triletni {tudij) lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji primerja z evropsko primerljivimi {tudij-skimi programi in na temelju te primerjave predlog {tudijskega programa prilagodi tem programom. 2. Cilji {tudija in posameznih usmeritev (modulov, blokov) {e niso definirani. Treba je lo~eno opisati znanja, ki jih bo moral diplomant obvladati po kon~anem prvem in drugem ciklusu {tudija, upo{tevaje nujnost razlikovanja programov od programov VS[. 3. Domneva o “ra~unski” enakovrednosti predmetov (merjeno z enakim {tevilom kreditnih to~k) vodi v uravnilovko (nekateri predmeti bi bili preobse`ni, obstoji pa tudi mo`nost zdru`e-vanja predmetov), zato je seveda fino usklajevanje nujno. 4. Treba bi bilo zagotoviti mo‘nost izbirnih predmetov ‘e od prvega letnika dalje, vpra{ljivo pa je tudi predlagano {tevilo modulov (k trem bi lahko dodali {e ~etrtega ali pa imeli eno samo usmeritev). 5. Glede na obdelovalno-predelo-valno-tehnolo{ko-tehni~no naravnanost programa so nekateri menili, da v predlaganem {tudij-skem programu manjkajo specifi~-na znanja s podro~ja merilnih, nadzorno regulacijskih in energijskih transformacijskih sistemov, hkrati pa so predlagali, da se v {tudijski program vklju~ijo tudi potrebna znanja s podro~ij fizikalne kemije in termo-dinamike. Komisija za prenovo lesarskega {tudija po bolonjski deklaraciji je predlagala, da se na temelju rezultatov prvega dela raziskave in ugotovitev delavnice delo pri prenovi lesarskega univerzitetnega {tudija nadaljuje, s ciljem: Oblikovati evropsko primerljiv in na{im potrebam in zmo‘nostim najbolje prilagojen {tu-dijski program. Po predvidevanjih naj bi do maja letos izdelali kompletni prenovljeni {tudijski program lesarstva, za prvi (3 letni) in drugi (2 letni) ciklus. Dvostopenjski {tudij naj bi bistveno pove~al interdisciplinarnost {tudijev I. letnik Predmet Predlagatelj predmeta in vsebine 1 Matematika prof. dr. Jaka Cimpri~ 2 Fizika prof. dr. Janez Mo‘ina 3 Kemija lesa prof. dr. Vesna Ti{ler 4 Kvantitativne metode in statistika prof. dr. Lidija Zadnik/ prof. dr. Katarina Ko{melj 5 Anatomija lesa prof. dr. Katarina Cufar 6 Lesni {kodljivci prof. dr. Franci Pohleven 7 Dokumentalistika in informatika doc. dr. Toma‘ Bartol 8 Biologija lesa doc.dr. Primo‘ Oven 9 Tu j tehni{ki jezik II. letnik Predmet Predlagatelj predmeta in vsebine 1 Tehni{ko risanje in konstrukcijski elementi doc. dr. Jasna Hrovatin 2 Strojni{tvo in lesnoobdelovalni stroji doc. dr. Marijan Medi~ 3 Mehanika doc. dr. Mladen Hou{ka 4 Tehnologija lesa prof. dr. @eljko Gori{ek 5 Materiali v lesarstvu prof. dr. Marko Petri~ 6 Lepila in lepljenje lesa doc. dr. Milan [ernek 7 Primarne obdelovalne tehnologije doc. dr. Dominika Gornik Bu~ar 8 Kemi~na predelava lesa prof. dr. Vesna Ti{ler 9 Za{~ita lesa prof. dr. Franci Pohleven III. letnik Predmet Predlagatelj predmeta in vsebine 1 Management lesne proizvodnje prof. dr. Mirko Tratnik 2 Mehanske obdelovalne tehnologije doc. dr. Bojan Bu~ar 3 Tehnologija in lastnosti lesnih plo{~ doc. dr. Sergej Medved 4 Su{enje in hidrotermi~na obdelava lesa prof. dr. @eljko Gori{ek 5 Industrijsko oblikovanje pohi{tva doc. dr. Jasna Hrovatin 6 Povr{inska obdelava lesnih izdelkov prof. dr. Marko Petri~ 7 Tr‘enje lesnih proizvodov prof.dr. Mirko Tratnik 8 Na~rtovanje tehnolo{kih procesov v lesarstvu prof. dr. Jo‘e Resnik / doc. dr. Milan [ernek 9 Lesni in‘enirski proizvodi doc. dr. Milan [ernek 10 Organizacija in ekonomika lesnega podjetja doc. dr. Leon Oblak Dodatni predlog Tehniška termodinamika prof. dr. Mihael Sekav~nik revijaLes 57(2005) 4 strokovne vesti Spisek uporabljenih kratic: P - predavanje V - vaje (diskusijska vprašanja, študij primerov, strokovne ekskurzije, računski zgledi ipd.) DD - domače delo študenta (študij priporočenih virov, izdelava seminarske naloge ipd.) PT - preizkusni pismeni test, ki se upošteva kot del izpitne ocene Studijski program: Lesarstvo Študijski predmet: FIZIKA Predlog izdelal: prof.dr. Janez Možina Ciljna skupina: Prva dodiplomska stopnja lesarskega študija Letnik: 1. letnik študija Število kreditnih točk (KT): 6 KT - 150 ur obremenitve Študenta Povezanost z drugimi študijskimi predmeti: Matematika (1. letnik). Informatika (L letnik), Tuj tehniški jezik (1. letnik), Tehniško risanje in konstrukcijski elementi (2. letnik). Mehanika (2. letnik). Primarno obdelovalno tehnologije (2 letnik) , Mehanske obdelovalne tehnologije (3 letnik). Načrtovanje tehnoloških procesov v lesarstvu (3. letnik). Studijski izid (Learning outcomes} Studijske aktivnosti (Educational activities) Ocena obremenitve študenta, v urah (Estimated student work time in hours) Delež (Assessment) V prvi temi bo študent seznanjen z osnovnimi zakonitostmi mehanike točkastih in trdnih teles ter tekočin. Sposoben bo razumeti pojem dela in mehanske energije ter gravitacije med telesi. Poleg povsem teoretičnega znanja bo študent na laboratorijskih vajah tudi pridobil osnovna znanja potrebna za izvedbo meritev s področja mehanike. 1. tema: Mehanika : • Kincmatika • Dinamika • Trdna telesa • Vrtenje • Gravitacija • Delo in mehanska energija • Tekočine • Uvodna predstavitev vsebine predmeta (P=0,5 ) • Predavanje (P=9,5) • Uvod, reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=7,5) • Prvi test (PT =0,5) • Laboratorijske vaje (LV=3) P-10 V=7,5 PT=0,5 LV-3 1=21 (14%) Student bo seznanjen z osnovnimi principi termodinamike. Sposoben bo razumeti absolutno temperaturno skalo, lastnosti idealnega plina, pojem temiodinamskih spremenljivk, prevajanja toplote, krožnih procesov in entropije. Z osnovami kalorimetrije bo seznanjen tako s teoretičnega kot praktičnega vidika v okviru laboratorijskih vaj. 2. tema: Temiodinamika : • Temperatura • Plini • Toplota in delo • Prenos toplote • Termodinamski procesi • Entropija • Predavanje (P-10) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=7,5) • Drugi test (PT =0,5) • Laboratorijske vaje (LV=3) P=10 V=7,5 PT=0,5 LV=3 £=21 (14%) Študentu bodo pojasnjeni osnovni pojmi električnega polja in 3. tema: • Predavanje (P=10) P=10 toka ter magnetnega polja: jakost in gostota električnega ter magnetnega polja, električna ter magnetna sila, električni potencial, električni tok in moč. Z magnetnim poljem in magnetno indukcijo bo študent seznanjen tudi s pomočjo laboratorijski vaj. Elektrika in magnetizem • Električno polje • Gaussov zakon • Električni tok • Elektnčni tokokrogi • Magnetno polje • Magnetna indukcija • Izmenična napetost • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=7,5) • Tretji test (PT-0,5) • Laboratorijske vaje (LV-3) V=7,5 PT=0,5 LV=3 1=21 (14%) Student bo spoznal dinamiko harmoničnega oseilalorja, nekaj pnmcrov mehanskih nihal, stoječe in potujoče valovanje, širjenje valovanja v eni in več dimenzijah. Predstavljene bodo osnovni principi nastanka in širjenja zvoka, kot primera longitudinalnega valovanja ter tudi elektromagnetnega valovanja. 4. tema: Nihanje, valovanje in zvok • Nihanje • Valovanje • Zvok • Elektromagnetno valovanje • Predavanje (P—10) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=7,5) • Četrti test (PT -0,5) • Laboratorijske vaje (LV-3) P=10 V=7,5 PT=0,5 LV=3 1=21 (14%) Student se bo seznanil z osnovami valovne in geometrijske optike, ki so potrebni za razumevanje sodobnih optičnih merilnih in testnih inštrumentov. Spoznal bo zakonitosti širjenja svetlobe (lom, uklon in interference) ter preslikavo s pomočjo krogelnih ogledal ter tankih leč. S tematiko se bo spoznal tudi na praktičnem primeru v sklopu laboratorijskih vaj. 5. tema: Optika: • Širjenje svetlobe • Energija svetlobe • Uklon in interferenca • Ogledala in lcČc • Optični inštrumenti • Predavanje (P—10) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=7,5) • Peti test (PT =0,5) • Laboratorijske vaje (LV=3) P=10 V=7.5 PT=0,5 LV=3 1=21 (14%) Preko opisa inercialnih sistemov in Lorentzove transfonnacije, bodo študentu prikazane osnove posebne teorije relativnosti. Poleg podaljšanja časa in diletacije dolžin, bo študentu pojasnjena tudi povezava med relativistično maso in energijo. 6. tema: Relativnost • Inercialni sistemi • Lorentzove transfonnacije • Masa in energija • Masa osnovnih delcev • Predavanje (P=5) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=3,5) • Šesti test (PT -0,5) P=5 V=3,5 PT=0,5 1=9 (6%) S pomočjo poznavanja Planckovega zakona in fotoelektričnega pojava, bo študent dobil osnovni vpogled v principe kvantnih pojavov. Spoznal bo nastanek in pomen rentgenskih žarkov. Na primeru snovnih valov mu bo pojasnjena tudi dvojna narava snovi. 7. tema: Kvantni pojavi • Planckov zakon • FotoelektriČni pojav • Rentgenski žarki • Snovni valovi • Predavanje (P=5) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V-3,5) • Sedmi test (PT-0,5) P=5 V=3,5 PT=0,5 Z=9 (6%) Tema omogoča študentu razumeti osnovno atomsko in molekularno strukturo snovi. Poleg poznavanja Rutherfordovega modela in primera vodikovega atoma bodo študentu pojasnjene elektronske lupine in s tem povezan črtast spekter atomov in molekul. 8. tema: Atomi in molekule • Ruthefordov model atoma • Vodikov atom • Molekule • Črtast spekter • Predavanje (P=5) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V-3,5) • Osmi test (PT =0,5) P=5 V=3,5 PT=0,5 1=9 (6%) Student bo spoznal pomen jedrske sile in vezavne energije za obstoj atomski jeder in s tem povezanim razpadom. Predstavljena bodo nekatera ključna dejstva povezana z radioaktivnostjo ter jedrskimi reakcijami Na primeru jedrskega reaktorja oziroma sonca bo študentu pojasnjena cepitev oziroma zlitje jeder. 9. tema: Atomskajedra • Masa in velikost jeder • Jedrska sila in vezavna energija • Radioaktivnost • Jedrske reakcije • Cepitev iz zlitje jeder • Predavanje (P=5) • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi študentov (V=3,5) • Deveti test (PT -0,5) P=5 V=3,5 PT=0,5 Z=9 ijaLeS 57(2005) 4 strokovne vesti Student bo seznanjen z osnovnimi podatki o gradnikih snovi in 10. tema: Osnovni gradniki snovi in • Predavanje (P=5) P=5 razvoju Vesolja. Predstavljeni bodo nekateri vidiki razumevanja razvoj Vesolja • Reševanje vaj, vprašanja in ustni nastopi V=3,5 strukture osnovnih delcev, ki so povezani tudi z današnjim • Delci in antidclci študentov (V=3,5) PT=0,5 razumevanjem razvoja Vesolja. • Kvarki • Deseti test (PT =0,5) 1=9 • Kozmično sevanje (6%) • Hubblov zakon • Veliki pok TEME OD 1-10 SKUPAJ: P= 75 ur 50,0 % V= 55 ur 36.7 % PT= 5 ur 3.3 % LV= 15 ur 10,0% £= 150 ur 100,0% Studijski program: Lesarstvo Študijski predmet: LEPILA IN LEPLJENJE LESA Predlog izdelal: doc.dr. Milan Šernek Ciljna skupina: Prva dodiplomska stopnja lesarskega študija Letnik: 2. letnik študija Število kreditnih točk (KT): 6 KT = 150 ur obremenitve študenta Povezanost z drugimi študijskimi predmeti: Matematika (1. letnik), Fizika (1. letnik), Kemija lesa (1. letnik), Kvantitativne metode in statistika (1. letnik), Anatomija lesa (1. letnik), Tuj tehniški jezik (1. letnik), Materiali (2. letnik) Studijski izid (Learning outcomes) Studijske aktivnosti (Educational activities) Ocena obremenitve študenta, v urah (Estimated student work time in hours) Delež (Assessment) Student bo seznanjen z značilnostmi pri lepljenju lesa, z vzroki zaradi katerih les lepimo in z razvojem lepil. Pojasnjene mu bodo definicije, pojmi in strokovna terminologija s področja lepljenja lesa. Uporabil bo znanje o kemiji pri spoznavanju vezi v lepilih, seznanil se bo s poli reakcijami in razumel bo pomen relevantnih lastnosti polimerov namenjenih za lepila. 1. tema: Uvod v lepila in adhezijo • Uvodna predstavitev (P=l) • Predavanje (P=5) • Diskusija in organizacija vaj (V=2) • Študij izbrane teme (DD=2) P=6 V=2 DD=2 1=10 (6.7%) Seznanitev študenta z zahtevami in z glavnimi načeli pri lepljenju lesa. Študent bo razumel enačbo lastnosti (A. Marra), skupine dejavnikov, ki vplivajo na lastnosti lepljenih spojev. Sposoben bo identificirati kritične vplivne dejavnike in določiti ukrepe za zmanjšanje njihovih negativnih vplivov. Študent se bo seznanil z različnimi vrstami lepljenja v lesni industriji. 2. tema: Osnove lepljenja lesa • Predavanje (P=4) • Študij izbrane teme (DD-2) • Uporaba enačbe lastnosti (V=2) • Reševanje primerov (V=2) P=4 V=4 DD=2 1=10(6,7%) Student bo spoznal proces oblikovanja lepilnega spoja (penetracija, omočitev, utrjevanje). Sposoben bo izpeljati enačbe za kvantifikacijo omočitve, razširjanja in penetracije lepila. Naučil se bo uporabljati empirične parametre za opredelitev ustreznih pogojev za kvalitetno lepljenje lesa. Razumel bo zgradbo lepilnega spoja in spoznal bo kritične člene v verigi, ki vplivajo na trdnost in trajnost lepilnega spoja. Seznanil se bo s kohezijo in adhezijo ter njunim vplivom na kvaliteto lepilnega spoja. Na osnovi pregleda uveljavljenih teorij adhezije in mehanizmov adhezije pri lepljenju lesa, bo študent razumel fenomen privlačnih sil pri lepljenju. 3. tema: Proces oblikovanja in zgradba lepilnega spoja • Predavanje (P=6) • Merjenje kontaktnega kota in globine penetracije lepila (V=4) • Računski primeri (V=2) • Priprava lab. poročila (DD=2) • 1. delni izpit (PT=1) P=6 V=6 DD=2 PT=1 1=15 (10%) Student bo imel pregled nad različnimi vrstami lepil, ki se najpogosteje uporabljajo v lesarstvu. Spoznal bo naravna in sintetična lepila, razdelitev lepil glede na surovinsko osnovo, način utrjevanja in namen uporabe. Seznanjen bo z zahtevami za lepila za ne konstrukcijske in konstrukcijske namene. Spoznal bo posebne vrste lepil, modificirana in hibridna lepila. Seznanjen bo z razvojem novih lepil. Sposoben bo opraviti vhodno kontrolo lepila - analiza osnovnih lastnosti lepila. 4. tema: Vrste in sestava lepil • Predavanje (P=3) • Pregled standardnih metod (V=2) • Vhodna kontrola lepil (V=6) • Priprava lab. poročila (DD=2) P=3 V=8 DD=2 1=13 (8,7%) Student bo seznanjen s sestavo ter lastnostmi polimerizacijskih lepil. Sposoben bo izbrati primere za uporabo teh lepil. Imel bo pregled nad proizvajalci PVA lepil in spoznal bo razvoj na tem področju. 5. tema: Polimerizacijska lepila • Predavanje (P=4) • Diskusija (V=l) • Analiza PVA lepil (V=3) • Priprava seminarske naloge (DD=4) P=4 V=4 DD=4 1=12 (8%,) Seznanitev študenta s sestavo ter lastnostmi najpomembnejših polikondenzacijskih lepil (UF, MF, FF, RF). Študent bo sposoben izbrati in uporabiti primerno lepilo v različnih primerih lepljenja. Imel bo pregled nad proizvajalci teh lepil in spoznal bo razvoj na tem področju. 6. tema: Polikondcnzacijska lepila • Predavanje (P=8) • Diskusija (V=2) • Analiza UF in FF lepil (V=6) • Študij izbrane teme (DD=2) P=8 V=8 DD=2 £=18(12%) revijaLes 57(2005) 4 strokovne vesti Student bo seznanjen s sestavo ter lastnostmi talilnih, epoksidnih in poliuretanskih lepil. Sposoben bo izbrati in uporabiti primerno lepilo v različnih primerih lepljenja lesa z nelesnimi materiali (kovine, keramika, steklo, itd.). Imel bo pregled nad proizvajalci teh lepil in spoznal bo razvoj na tem področju. Študent bo seznanitev s sestavo, lastnostmi in uporabo lepili na osnovi tanina ali ligmna. 7. tema: Lepila na osnovi poliadicije in druga lepila • Predavanje (P=4) • Študij izbrane teme (DD=2) • Predstavitev seminar, nalog (V=2) • 2. delni izpit (PT=1) V=2 DD=2 PT=1 S=9 (6 %) Seznanitev študenta s sestavo lepilne mešanice in z vplivom dodatkov na lastnosti spoja. Študent bo poznal dodatke za lepilno mešanico in razumel njihov vpliv na lastnosti spojev. Znal bo pripraviti tipično lepilno mešanico za konkreten primer lepljenja, poznal bo nanašalne tehnike in sposoben bo izbrati ustrezno aplikacijo lepila. 8. tema: Priprava in nanašanje lepil • Predavanje (P=3) • Diskusija (V=l) • Predstavitev seminar, nalog (V=2) • Računski primeri (V=2) • Reševanje problema (DD=1) P=3 V=5 DD=1 1=9 (6 %) Pregled različnih načinov priprave lepilne površine. Proučevanje lastnosti površine lesa. Ugotavljanje proste površinske energije. Proučevanje mehanske, fizikalne in kemijske modifikacije površine lesa z namenom izboljšanja adhezije. 9. tema: Priprava in lastaosti površin • Predavanje (P=3) • Računski primeri (V=2) . Meritve (V=2) • Priprava lab. poročila (DD=2) P=3 V=4 DD=2 £=9(6%) Student bo spoznal relevantne lastnosti lesa, ki vplivajo na lepljenje in spoznal bo parametre lepljenja. Razumel bo pomen vlažnosti lesa, tlaka, temperature in časa stiskanja na utrjenost lepila. Sposoben bo proučevati kinetiko utrjevanja lepila in racionalizirati proces lepljenja. Razumel bo različne postopke pri utrjevanju lepil in znal bo analizirati dejavnike, ki vplivajo na ta proces. Znal bo pojasniti vpliva zamreženja na trdnost in trajnost lepilnega spoja (TTT diagram). 10. tema: Postopki utrjevanja lepil in parametri lepljenja • Predavanje (P=5) • Računski primeri (V=2) • Meritve (V=4 ure) • Priprava lab. poročila (DD=2) • Kolokvij-računski primeri (PT=1) P=5 V=4 DD=2 PT=1 £=12 (8 %) Student bo spoznal glavne tehnologije lepljenja lesa. Poznal bo prednosti in slabosti klasičnega hladnega in vročega lepljenja. Razumel bo termodinamične procese pri vročem lepljenju lesa. Spoznal bo nastanek in vpliv vlažnostnega in temperaturnega gradienta pri lepljenju. Imel bo pregled nad napravami in stroji za lepljenje. Razumel bo osnovne zakonitosti visokofrekvenčnega lepljenja lesa in sposoben bo ugotoviti vrednosti dielektričnih lastnosti lesa in lepila. 11. tema: Tehnologija lepljenja lesa • Predavanje (P=12) • Računski primeri (V=2) • Dielektrične lastnosti lesa (V=2) • Dielektrične lastnosti lepila (V=2) • VF lepljenje (V=2) • Priprava lab. poročila (DD=4) P=12 V=8 DD=4 1=24(16%) Student bo usposobljen za izbiro lepila v konkretnih primerih na osnovi standardnih kriterijev in zahtev. Seznanjen bo z načini preskušanja lepilnega spoja sposoben bo izvesti preskusne metode in analizirati meritve trdnostnih lastnosti. 12. tema: Trdnost in trajnost lepilnega spoja • Predavanje (P=2) • Pregled testnih metod (V=2) • Kvaliteta lepljenja (V=3) • 3.delni izpit (PT=1) • Reševanje problema (PT=1) P=2 V=5 PT=2 1=9 (6 %) TEME OD 1-12 SKUPAJ: P= 60 ur 40,0% V= 60 ur 40,0% DD= 25 ur 16.7% PT= 5 ur 3,3% 2> 150 ur 100,0% tako, da bi lahko lesarji dopolnjevali svoja znanja s predmeti z drugih fakultet, doma in v tujini, in obratno, da bi lahko diplomanti z drugih fakultet pridobivali ustrezna znanja z izbiro predmetov lesarskega {tudija na Oddelku za lesarstvo. Za omogo~anje u~inkovitega prehoda {tudentov med {tudijem smo ‘e v {olskem letu 2004/ 2005 za~eli pri nekaterih {tudijskih predmetih UNI in VS[ poskusno izvajati predavanja in vaje v bloku (str- njeno v enem semestru), kar se je pokazalo kot pri~akovano dobra re{itev. ^e se bo uresni~ila na~rtovana dinamika prenove {tudijskih programov na celotni Biotehni{ki fakulteti, lahko ra~una-mo, da bomo prve {tudente v kakovostno prenovljeni program lesarskega {tu-dija lahko vpisali ‘e v {tudijskem letu 2006/2007. ijaLeS 57(2005) 4 strokovne vesti Študijski program: Lesarstvo Studijski predmet: TRŽENJE LESNIH PROIZVODOV Predlog izdelal: prof.dr. Mirko Tratnik Ciljna skupina: Prva dodiplomska stopnja lesarskega študija Letnik: 3. letnik študija Število kreditnih točk (KT): 6 KT = 150 ur obremenitve študenta Povezanost z drugimi študijskimi predmeti: Matematika (1. letnik), Kvantitativne metode in statistika (1. letnik). Informatika (1. letnik), Tuj tehniški jezik (1. letnik), Primarne obdelovalne tehnologije (2. letnik), Management lesne proizvodnje (2. letnik). Organizacija in ekonomika lesnega podjetja (3. letnik), Tehnologija in lastnosti lesnih plošč (3. letnik), Industrijsko oblikovanje pohištva (3. letnik), Načrtovanje tehnoloških procesov v lesarstvu (3. letnik). Studijski izid Studijske aktivnosti Ocena obremenitve študenta, v urah Delež1 (Learning outcomes) (Educational activities) (Estimated student work time in hours) (Assessment) Student bo sposoben razumeti, da postaja v sodobnem 1. tema: • Uvodna predstavitev vsebine predmeta P=3 lesnoindustrijskem podjetju trženje prevladujoča (zelo Temelji trženja: razvoj, poslovni in načina dela (P=0,5) V=0,5 pomembna) funkcija organizacije (podjetja) in hkrati koncepti (lesnoindustrijskih) • Predavanje (P=2,5) DD=2 prevladujoča poslovna filozofija. Doumel bo, da trženje izdelkov organizacij, zadovoljevanje potreb • Branje (študij) izbranih virov (DD=2) 2=5,5 (3,7 %) in storitev ni le širši pojem njihove prodaje, je bistvo poslovanja, • Vprašanja za diskusijo (V=0,5) tako za zadovoljevanje potreb potrošnikov (kupcev) kot tudi za doseganje poslovnih ciljev organizacije. Student bo sposoben razumeti pomen temeljnega ekonomskega 2. tema: • Predavanje (P=4) P=4 zakona ponudbe in povpraševanja in činiteljev, ki vplivajo na Ponudba in povpraševanje, • Branje (študij) izbranih virov (DD=2) V=2 dinamične spremembe ponudbe in povpraševanja po elastičnost povpraševanja, analiza • Računski zgledi (V=2) PT=1 lesnoindustrijskih izdelkih in storitvah v sodobnem tržnih struktur • 1. pismeni preizkusili test (PT= 1) DD=2 ekonomskem okolju nepopolne konkurence. 2=9 (6 %) Student bo sposoben razumeti pomen nakupnega vedenja 3. tema: • Predavanje (P=3) P=3 potencialnih porabnikov (kupcev) lesnoindustrijskih izdelkov, Nakupno vedenje porabnikov • Branje (študij) izbranih virov (DD=1) V=ll kot zapleten odločitveni proces, na katerega vpliva več (proces in načini, modeli nakupnega • Vprašanja za diskusijo (V=0,5) DD=3 dejavnikov. Razumevanje nakupnega vedenja porabnikov je odločanja) • Študij primera iz prakse (prva strokovna 2=17(11,3%) temeljnega pomena za oblikovanje optimalnega trženjskega ekskurzija, diskusija in poročilo) (V=10, spleta izdelkov in storitev organizacije. DD=0,5) • Kratek povzetek strokovnega članka, z ustno predstavitvijo in diskusija (DD=1,5, V-0,5) Student bo sposoben razumeti pomen ocen tekočega 4. tema: • Predavanje (P=4) P=4 povpraševanja in zanesljivih napovedi prihodnjega Tržno povpraševanje, • Branje (študij) izbranih virov (DD=1) V=3 povpraševanja za uspešno prodajo izdelkov. Podjetje mora biti napovedovanje, tržni potencial, • Vprašanja za diskusijo (V=0,5) DD=2 sposobno, da na najboljši možni način oceni svoj prodajni povpraševanje po izdelkih (pristopi, • Študij primera iz prakse (V=l) 2>9 (6 %) potencial na trgih, kijih že oskrbuje in na možnih (potencialnih) metode) • Kratek povzetek strokovnega članka, z ciljnih trgih, kamor namerava vstopiti. Pomembne so zanesljive ustno predstavitvijo in diskusija (DD=1, napovedi prodaje, ki jih je mogoče izdelati s pomočjo nekaterih V=0,5) napovedovalnih metod. • Računski zgledi (V=l) Študent bo sposoben razumeti, na kak način lesnoindustrijska 5. tema: • Predavanje (P=6) P=6 organizacija opredeljuje cenovne cilje, kateri so najbolj Oblikovanje in strategije cen, • Branje (študij) izbranih virov (DD=2,5) V=12 pomembni dejavniki cenovnih odločitev ter metode za določanje izbiranje optimalnih tržnih poti, • Vprašanja za diskusijo (V=0,5) PT=1 cen in pomen cenovne konkurence v primerjavi z drugimi tržno komuniciranje, oglaševanje • Študij primera iz prakse (druga DD=4 ponudniki istovrstnih izdelkov in storitev, ki organizaciji skupno strokovna ekskurzija), diskusija in 2=23(15,3%) z necenovnimi dejavniki omogoča vzpostaviti sistem poročilo (V=10, DD=0,5) razlikovanja lastnih izdelkov in storitev v primerjavi s • Kratek povzetek strokovnega članka, z konkurenco. ustno predstavitvijo in diskusija (DD=1. Cilj prodaje je dosežen šele, ko doseže izdelek končnega V=0,5) porabnika (kupca): gibanje izdelkov po tržnih poteh je lahko • Računski zgledi (V=l ura) neposredno ali pa posredno (prek posrednikov). • 2. pismeni preizkusni test (PT-i) Najpomembnejši posrednik lesnoindustrijskih izdelkov je trgovina (na drobno, na debelo). Učinkovito tržno komuniciranje lesnoindustrijske organizacije je odločilni dejavnik uspešnosti njene trženjske strategije. Pomembno je poznati sestavine tržnokomunikacijskega spleta in oblikovanje tržnokomunikacijskih sporočil. Student mora spoznati pomen pojma »nov izdelek« - kaj je »nov 6. tema: • Predavanje (P=9) P=9 lesnoindustrijski izdelek«, spoznati proces razvijanja novih Razvijanje novih izdelkov: koncept • Branje (študij) izbranih virov (DD-2) V=5 izdelkov - v povezavi z življenjskim ciklom izdelkov (ZCI). življenjskega cikla izdelka (ŽCI), • Vprašanja za diskusijo (V=l,5) PT=1 Vedeti, kaj sestavlja splet izdelkov, zakaj so pomembne in na viri idej in tehnike iskanja idej za • Študij primera iz prakse (V=2) DD=3 kak način oblikujemo nove blagovne znamke lesnoindustrijskih nove izdelke, ocenjevanje in • Kratek povzetek strokovnega članka, z 2=18 (12 %) izdelkov ter pojem kakovosti izdelkov in storitev (iz vidika selekcioniranje idej, merjenje ustno predstavitvijo in diskusija (DD=1, kupcev). Tekom razvijanja novih izdelkov že v predhodni fazi potrošnikovih preferenc (Conjoint V=0,5) skušamo oceniti pričakovano tržno uspešnost izdelkov (npr. z analiza), ekološka kakovost • Računski zgledi (V=l) • 3. pismeni preizkusni test (PT-1) metodo Conjoint in dragimi); ekološka kakovost lesnoindustrijski izdelkov (EKI) pa postaja po eni strani nujnost, (lesnoindustrijskih) izdelkov (EKI), oblikovanje strategij za nove na drugi pa konkurenčni izziv za sodobne ekološko (okoljsko) izdelke. osveščene kupce in s tem seveda tudi ponudnike - lesnoindustrijska podjetja, kar je potrebno upoštevati pri oblikovanju strategij za nove izdelke. revijaLes 57(2005) 4 strokovne vesti Student bo razumel, da lahko uspešna lesnoindustrijska podjetja 7. tema: • Predavanje (P=8) P=8 (organizacije) ohranjajo svoj položaj na konkurenčnih trgih ali Trženjsko strateško usmerjeno • Branje (študij) izbranih virov (DD=2,5) V=12 pa se razvijajo (rastejo) le v primeru, če imajo pred konkurenti načrtovanje: oblikovanje strateških • Vprašanja za diskusijo (V=0,5) PT=1 določene prednosti (konkurenčne prednosti). Zaradi tega si poslovnih enot (SPE), strateško • Študij primera iz prakse (tretja strokovna DD=4 uspešna podjetja prizadevajo za zadovoljne kupce in se hkrati načrtovanje na ravni SPE (model ekskurzija), diskusija in poročilo (V=10, 2=25 (16,7 %) prilagajajo trgu s trženjsko usmerjenim strateškim načrtovanjem. Boston Consulting Group, model DD=0,5) Proces strateškega načrtovanja (planiranja) se začne z analizo General Electric, SWOT analiza) • Kratek povzetek strokovnega članka, z družbeno ekonomskega okolja, nadaljuje s celovito oceno, ustno predstavitvijo in diskusija (DD=1, postavljanjem planskih ciljev, razvijanjem korporacijskih V=0,5) strategij, ocenjevanjem in izbiranjem strategij in konča s • Računski zgledi (V=l) taktičnim planiranjem. • 4. pismeni preizkusni test (PT=1) Student bo spoznal sodobne (predvsem evropske) razvojne 8. tema: • Predavanje (P=9) p=9 trende primarne in finalne lesne industrije, ki posredno ali pa Strateški razvojni trendi primarne in • Branje (študij) izbranih virov (DD=3) V=4 neposredno vplivajo na razvoj slovenske lesne industrije, kije v finalne lesne industrije, trženje • Vprašanja za diskusijo (V=l,5) PT=1 primerjavi z ekonomsko najbolj razvitimi državami sveta v lesnih izdelkov na mednarodnih • Študij primera iz prakse (V=2) DD=4 močnem tehnološkem in organizacijskem zaostanku. Način trgih, ciljni trgi slovenskih • Kratek povzetek strokovnega članka, z ustno predstavitvijo in diskusija (DD=1, 1=18 (12 %) trženja lesnoindustrijskih izdelkov na mednarodnih trgih je treba proizvajalcev lesnih izdelkov prilagajati zahtevam trgov in globalni konkurenci. (selekcija) V=0,5) • 5. preizkusni test (PT= 1) Student mora poznati mednarodne tokove najpomembnejših 9. tema: • Predavanje (P=6) P=6 skupin lesnoindustrijskih izdelkov in lesne surovine in temelje Temelji mednarodne trgovine z • Branje (študij) izbranih virov (DD=3) V=3 nabavnega trženja za potrebe primarne in finalne predelave lesa. lesom, medorganizacijsko (nabavno) • Vprašanja za diskusij o (V -2) DD=3 trženje • Študij primera iz prakse (V=l) 1=12 (8 %) Študij primerov iz slovenske lesnoindustrijske prakse skuša 10. tema: • Branje (študij) izbranih virov, V=0,5 povezati prakso s teorijo trženja na specifičnem področju, ki ga Preučevanje trženjskih primerov raziskovalno delo ter pisanje seminarske DD=13 zajema študij lesarstva in v študentu vzbuditi zanimanje za (case studies) naloge - v obsegu do 1 avtorske pole 1=13,5 (9 %) »osrednjo podjetniško funkcijo«. (DD=13) • Javna ustna predstavitev in zagovor z diskusijo pisnega in ustnega dela naloge (V=0,5) TEME OD 1-10 SKUPAJ: P= 52 ur 34,7 % V= 53 ur 35,3 % DD= 40 ur 26,7 % PT= 5 ur 3,3 % 1= 150 ur 100,0% Opombe: 12. Pri ve~ini predmetov je pri{lo do preimenovanja, v skladu s predlaganimi vsebinami. 13. V tem primeru je ciljna skupina prva dodiplomska stopnja lesarskega {tudija. 14. Pri uvr{~anju {tudijskega predmeta v enega izmed treh letnikov smo sku{ali slediti na~elu postopnosti nadgradnje znanj. 15. Pri tem gre za eventualno pogojevanje predhodnih znanj pri drugih predmetih (iz predhodnega letnika), ~e je to nujno za razumevanje vsebine {tudijskega predmeta, ki sledi prej{njim. 16. Na za~etku smo vsem {tudijskim predmetom ra~unsko dodelili enako {tevilo kreditnih to~k (ECTS), namre~ 6 KT=150 ur obremenitve {tudenta. Pri podrobnem usklajevanju predmetnih vsebin ({tudijskih aktivnosti in {tudijskih izidov), pa bo treba opredeliti tudi razmerje kreditnih to~k med posameznimi predmeti, katerih skupno {tevilo na letnik ne sme presegati 60 KT! 17. Ta podatek je nujen, ~e ho~emo ugotoviti, katere {tudijske aktivnosti (Educational activites) posameznih predmetov se dopolnjujejo, se podvajajo ali pa sploh manjkajo. kratke vesti Lesnina odpira nov salon na Hrva{kem Lesnina bo konec aprila v ^akovcu odprla svoj ~etrti veliki salon na Hrva{kem. Vrednost investicije je pet milijonov evrov, nov salon, ki se razteza na 6000 kvadratnih metrih, pa odpira 40 novih delovnih mest in {e toliko v spremljajo~ih dejavnostih (monta‘e, prevozi, ~i{~enje), so sporo~ili iz dru‘be. Lesnina na~rtuje konec julija ali avgusta otvoritev {e enega centra na Hrva{kem, in sicer na Reki. Center naj bi imel povr{ino 17.000 kvadratnih metrov. Dru‘ba ima centre ‘e v Osijeku, Zagrebu in Splitu. Letos je Lesnina prenovila salone v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici ter zgradila nov center na Jesenicah. Poleg lastnih vlaganj pa {iri tudi mre‘o hrva{kih fran{iznih trgovin (Zadar, Vinkovci, Na{ice, Pula, Slavonski Brod, [ibenik). Kam se bodo po Hrva{ki {irili v prihodnosti, {e ni znano, poudarjalo v Lesnini. Srbija, ki je po navedbah dru‘be veljala za najverjetnej{o mo‘nost, je namre~ zaradi visokih stro{kov komunalnega urejanja zemlji{~ in prepo~asne rasti kupne mo~i vse manj verjetna, poro~a STA. ijaLeS 57(2005) 4 strokovne vesti Mednarodni sejem SAIEDUE 2005 – Bologna Ponovno med italijanskimi proizvajalci notranjih vrat avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Za srednjeevropski trg notranjih vrat sta trenutno najpomembnej{a dva sejma in sicer bienalni BAU – München in vsakoletni spomladanski SAIEDUE – Bologna, zato za uvod ne bo {kodila kratka primerjava med njima. Sejem BAU, ki se razvije vsaki dve leti v januarju, se da na kratko pisno predstaviti kot verjetno kvalitativno in kvantitativno najodmevnej{o prireditev evropske gradbene industrije in vsega, kar spada zraven. Pod krilatico “Bodo~-nost gradnje” se je tako od 17. do 22. januarja 2005 na skupaj okrog 172.000 m2 pojavilo pribli`no 1.850 razstavljavcev (tudi vsi vodilni v panogi) iz 39 dr`av in pokazalo okrog 200.000 obiskovalcem iz ve~ kot 100 dr`av, kaj imajo in kaj znajo. Sejem SAIEDUE se je od 16. do 20. marca 2005 odvil na okrog 145.000 m2, kjer si je pribli‘no 130.000 obiskovalcev ogledalo, kaj je pokazalo pribli‘no 1.470 razstavljavcev. V primerjavi s SAIEDUE 2004 se {tevilo razstavljavcev (kljub vrnitvi steklarjev) ni bistveno spremenilo, sta se pa pove~ala tako {tevilo obiskovalcev (za okrog 10.000) kot sam razstavni prostor (za pribli‘no 20.000 m2). Pri primerjavi sejmov BAU in SAIE-DUE se da potegniti tudi paralela med obema za lesarsko tehnolo{ko opremo najpomembnej{ima evropskima sejmoma, ki se bienalno izmenjavata, in sicer med italijanskim XYLEXPO – Milano in nem{kim LIGNA – Hanno- ver (od 2. do 6. maja 2005). Če smo z leti ugotovili, da XYLEXPO kaže kaj obstaja in LIGNA kar prihaja, je pri primerjavi BAU in SAIEDUE vsaj na področju notranjih vrat ravno obratno (če odštejemo površinsko obdelavo masivnih in furniranih elementov z UV laki in seveda za lesarje grozljivo folijo, predvsem CPL materiale). Letošnji SAIDUE je pod tematskimi poudarki na varnosti, visoki tehnologiji in ekološki ustreznosti predstavil: • arhitekturne rešitve gradbenih elementov in notranje opreme, • okna in vrata na nivoju izdelkov, sistemov in okovja ter tehnologije, • talne in stenske obloge ter stopnišča, • materiali za zunanje elemente, • tehnologije za vzdrževanje in obnovo stavb, • zavese in rolete na nivoju izdelkov in sistemov, • varnost, hišna avtomatizacija in inteligentni domači sistemi, • ekološki materiali in oprema, • izdelki in tehnologija za alternativno pridobivanje energij, • oprema in sistemi osvetljevanja, • profesionalna orodja in montažni sistemi ter • barve in dekoracija. Proizvajalci oken ter vseh notranjih in zunanjih vrat so v 8 paviljonih (z opti-mirano razporeditvijo razstavnih prostorov in vmesnih poti) po grobi oceni zasedali približno tretjino razstavnega prostora ali okroglo 50.000 m2 (za primerjavo: kompletni sejem DOM - Ljubljana je od 8. do 13. marca 2005 pokrival nekaj manj kot 10.000 m2), od tega pri-bli‘no polovica proizvajalci notranjih vrat. Slu~ajnemu, recimo enkratnemu obiskovalcu SAIDUE 2005 bi razstavljena notranja vrata mirne du{e lahko opisali s ~lankom iz revije LES 56/2004 s tem, da bi spremenili samo nekatere poudarke. Glavna ugotovitev slej ko prej je {e vedno, da so bila razstavljena skoraj izklju~no precej samosvoja notranja vrata na osnovi bogate mediteranske tradicije in s pomo~jo marsikje specifi~ne italijanske tehnologije, kar pomeni precej avantgarden latinski design, ki mo~no vpliva na nam bolj poznano germansko Evropo. Drug splo{en vtis ostaja gotovo ta, da klju~na beseda vseh proizvajalcev, pa ~e o njej razmi{ljajo na glas ali ne, ostaja diferenciacija na vseh mo‘nih nivojih, od prospektnega materiala in razstavnih prostorov do bolj ali manj (tudi za italijanski trg) ekstravagantnih eksponatov. Skoraj pri vseh proizvajalcih je bilo opaziti vztrajanje na svojih re{itvah, kar velja predvsem za vratne podboje (profili in spoji pokon~niki-pre~niki, kjer se je sistem polne zajere prakti~no uveljavil le na zaokro‘enih in bombi-ranih elementih) in za vgrajeno funkcionalno okovje, ki omogo~a le monta‘o svojih vratnih kril na svoje podboje (kar pomeni tudi za{~ito svojega trga). revijaLes 57(2005) 4 strokovne vesti Če velja ugotovitev, da notranjim vratom dajejo podboji karakter in krila dušo ter okovje integriteto, potem velja še vedno tudi, da vratna krila s svojo relativno veliko površino in s tem možnostjo doseganja različnih klasičnih in modernističnih efektov dominantno vplivajo na videz kompletnih vrat. In to so seveda italijanski oblikovalci z različnimi materiali (les, kovina, steklo in plastika) ter njihovimi kombinacijami (v različnih oblikovnih rešitvah) tudi letos dobro demonstrirali. Pri tem so upoštevali tudi realne pogoje gospodarjenja in se (če odštejemo CPL zgodbo) omejili le na nekatere evropske in eksotične vrste masivnega lesa in/ali furnirjev, pri čemer gre ugotoviti nekatere posebnosti: bukev in javor sta se praktično umaknila, opazno se je vrnil hrast (tudi fine-line), pojavil pa se je zlepljen in narezan bambus (tudi kot intarzije) ter kontrastni zebrano in luščena tanganika v različno toniranih površinskih obdelavah. Te so praviloma vse z UV laki, kar pomeni, da je prehod iz PU lakov z visokim sijajem v Italiji vsaj na področju notranjih vrat praktično zaključen (in s tem dani pogoji za prodor v germansko Evropo). Kakorkoli, izgleda, da se je gospodarska recesija dotaknila in spolarizirala tudi italijanski trg in da so italijanski proizvajalci notranjih vrat specifično od-reagirali. Ne samo da je vedno več foli-ranih, predvsem CPL izvedb (tudi v dizajnu intarzij), ampak so nekateri v smislu aktualne diferenciacije odkrili novo rešitev za privabljanje kupcev v tanjše in/ali debelejše furniranih reliefnih vratnih krilih oziroma v tridimenzionalnih (3D) efektih notranjih vrat. In če je objava njihovih imen in dosežkov v naši reviji posebno priznanje, potem naj predstavimo tri firme s po enim izdelkom: • COCIF - Longiano (FO) je razstavila verjetno (precej subjektivno ocenjeno) najlepša furnirana notranja vrata, kjer so krila sestavljena iz dveh oblogam podbojev enako širokih okvirov COCIF - Longiano (FO) AGOPROFIL – Belvedere Langhe (CN) ROMAGNOLI - Castelfidardo (AN) (prečniki gredo topo prek pokon-čnikov) in polnila. Elementi so vedno tanjši, dodaten 3D efekt pa je dosežen z različno toniranimi površinskimi obdelavami (najtemnejši je podboj in najsvetlejše polnilo vratnega krila). Na sliki je model CALCUTTA 1 E iz bukovega furnirja. • AGOPROFIL - Belvedere Langhe (CN) je razstavila verjetno (spet precej subjektivno ocenjeno) najlepšo in najbolj raznotero kolekcijo notranjih vrat. Med ve~ zelo impresivnimi modeli (z zelo skrbno izbranimi in sestavljenimi listi furnirji in z vrhunsko povr-{insko obdelavo) so izstopala temno lu‘ena vratna krila iz debelej{ega hrastovega furnirja, ki je bil odbru{en na ve~ nivojih, s ~imer so tako nastali pravokotniki dajali mo~an 3D efekt. Ker tega nimamo v razpolo‘ljivem pro-spektnem materialu, objavljamo sliko modela 171 V NERO, kjer ijaLeS 57(2005) 4 strokovne vesti sta v krilu vzdolžno in prečno furnirana hrastova elementa sestavljena z vmesnim črnim pokončnim elementom, ki še poudarja 3D izvedbo. • ROMAGNOLI - Castelfidardo (AN) je med drugim razstavila kolekcijo notranjih vrat, to je vratnih podbojev in sestavljenih vratnih kril iz reliefno skoblanih (mini brazde oziroma valovi, z efektom peskanja ali krtačenja) debelejše furniranih elementov, ki z ustrezno površinsko obdelavo zagotavljajo določen 3D izgled. Objavljamo detajla modela SIENA. S tem smo na kratko opisno in deloma slikovno predstavili nekatere najbolj specifične italijanske odgovore na že splošno problematiko srednjeevropskih proizvajalcev furniranih in masivnih notranjih vrat. In prav ti odgovori, predvsem pa načini razmišljanja in delovanja ter nenazadnje tudi same predstavitve močno presegajo okvire italijanske vratarske industrije. Kratek sklep v zvezi s tem za vse evropske vratarje res pomembnim sejmom spet lahko ponovimo iz lanskoletnega zapisa, namreč da gre pri SAIEDUE za zelo živo prireditev, kjer Italijani predvsem Italijanom ponujajo zelo specifične izdelke ter z njimi močno vplivajo na druge evropske in neevropske trge, kjer s tem, da so pri marsičem prvi, osvajajo in zadržujejo zelo visoke pozicije. Z naših lesarskih pozicij, ki morajo v marsičem preseči naše profesionalno poslanstvo, pa jim gre tudi vse priznanje za recimo industrijsko promocijo lesa, če že ne za njegovo splošno rehabilitacijo. To pa je stvar, ki zahteva poseben razmislek vsakega posameznika in verjetno skupno akcijo, saj navsezadnje ne gre za nič drugega kot za kvaliteto življenja sedaj in v bodoče. In za to se splača potruditi. D ENERGIESPARMESSE 2005 – v znamenju sekancev in peletov avtor Branko VODOPIVEC, Gozdarski in{titut Slovenije Od 4. do 6. marca 2005 je v avstrijskem mestu Wels potekal tradicionalni sejem Energiesparmesse. Gre za največji evropski sejem o varčevanju z energijo, na katerem si je mogoče ogledati najnovejši razvoj tehnologij na tem področju. Letos je bil poudarek sejma na učinkoviti rabi (lesne) biomase. Na sejmu je sodelovalo 800 razstavljavcev, ki so predstavljali 1650 podjetij na 93.700 m2 razstavnega prostora v 27 halah. Sejem naj bi si ogledalo več kot 84.000 obiskovalcev. Glavne teme sejma so bile: • ogrevanje z biomaso, proizvodnja in pridobivanje lesnega goriva (polena, sekanci, peleti), • tehnologije rabe obnovljivih virov energije (solarna, geotermalna, veter, bioplin, toplotne črpalke itd.), • sistemi za distribucijo toplote ter sistemi za kontrolirano prezračevanje, hlajenje in ogrevanje, • sodobne tehnologije rabe fosilnih virov energije, • strešne kritine, fasade, obloge in stavbno pohištvo, • sodobni materiali za gradnjo in izdelavo pohištva,stavbnih elementov itd. Na sejmu je bil predstavljen tudi sklop naprav za predelavo in proizvodnjo lesne biomase, predvsem sekancev in polen, pod nazivom Austrofoma Bioenergie. V okviru tega so potekali prikazi delovanja strojev za izdelavo cepanic, polen in sekancev (slika 1). Poudarek sejma je bil na u~inkoviti rabi (lesne) biomase (polen, sekancev, pe-letov) za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode, zato je razumljivo, da so med razstavljavci prevladovali ponudniki kotlov za ogrevanje na lesno biomaso. Tehnologije za izkori{~a-nje lesa v energetske namene so dosegle resni~no zavidljivo stopnjo razvoja, ki se ka‘e v izredno visokih izkoristkih in nizkih emisijah dimnih plinov. Naj-vi{jo stopnjo v tem oziru pomenijo t.i. “kondenzacijski” kotli, ki s konden-zacijo vodne pare iz dimnih plinov pridobijo {e to toploto, tako da se skupni izkoristek pri pridobivanju toplote v teh napravah giblje do 103 %. Problem za ve~jo raz{irjenost teh sistemov je {e vedno relativno visoka za~etna investicija. Poleg kotlov je bila zelo bogata tudi ponudba proizvajalcev kaminov in lon~enih pe~i. Kamini se najpogosteje uporabljajo kot sekundarni vir ogrevanja in so namenjeni predvsem ob~as-nemu ogrevanju prostorov. Podobno vlogo imajo tudi lon~ene pe~i. Poleg osnovne funkcije so tudi vse bolj popularen estetski dodatek (slika 2). Kot revijaLes 57(2005) 4 strokovne vesti kurivo se najve~krat uporabljajo polena, v novej{em ~asu pa so vse pogostej{i tudi lesni peleti, ki nudijo ve~je udobje pri ogrevanju. Velik poudarek sejma je bil tudi na niz-koenergijskih (NEH) in pasivnih hi-{ah (PH). To so hi{e, ki so zgrajene po nizkoenergijskih standardih in imajo zelo majhne toplotne izgube. V primerjavi s hi{ami, grajenimi na klasi~en na-~in, lahko porabijo tudi do 85 % manj energije. Treba je namre~ poudariti, da na porabo energije in s tem tudi na stro{ke ogrevanja vpliva poleg u~inko-vitosti sistema ogrevanja tudi kakovost izolacije oz. izvedbe hi{e. Pri tem je {e posebej zanimivo to, da ima les kot gradbeni in hkrati naravni material z zelo dobrimi izolacijskimi lastnostmi pri tovrstnih hi{ah bistveno ve~jo vlogo kot pri hi{ah, grajenih na klasi~en na-~in. Primer pasivne hi{e je prikazan na sliki 3, kjer je o~itna uporaba lesa kot gradbenega materiala. Med drugimi obnovljivimi viri energije so bile posebej predstavljene tehnologije geotermalne in son~ne energije. Redne obiskovalce sejma in obenem dobre poznavalce tega podro~ja je nekoliko presenetilo “zati{je” glede go-rivnih celic, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov pomenijo energijo prihodnosti. Gre za razli~ne na~ine pretvorbe kemi~ne energije v elektri~no. Ob~udovanja vreden je odnos na{ih severnih sosedov do lesa, ki bi ga vsekakor morali posnemati. Ta se ka‘e v tem, kako znajo ceniti in optimalno izkoristiti svoje naravne danosti, v tem primeru les. Les uporabljajo v vseh mo‘nih segmentih oz. tam, kjer pridejo najbolj do izraza njegove dobre lastnosti in prinesejo najve~ koristi. Pri konstrukcijah je to predvsem njegova toplotna izolativnost, pri lesenih izdelkih je to njegova toplina, naravnost in lepota. Pri lesu slab{e kakovosti in ostankih iz predelave lesa pa je to ener- ijaLeS 57(2005) 4 gija, ki je uskladi{~ena v njem. Pri tem pa pri vsaki uporabi vlo‘ijo vse svoje znanje, kar se seveda poka‘e v kon~nem rezultatu (nizke emisije in visoki izkoristki pri kotlih, visoka izolativnost NEH in PH hi{ itd.). Prednost ogleda sejma v Welsu je, poleg seveda poslovnih namenov, predvsem v tem, da si lahko potencialni po-tro{nik, ki se odlo~a za zamenjavo, posodobitev, nadgradnjo obstoje~ega sistema ogrevanja ali za nakup novega, seznani z vsemi mo‘nostmi, ki se mu na tem podro~ju ponujajo. Toplota je ena od osnovnih ~love{kih potreb, hkrati pa je tudi precej{en stro{ek za vsako gospodinjstvo. Pri tem je pomembno, da na te stro{ke gledamo dolgoro~no in ne upo{tevamo le trenutnih stro{kov za~etne investicije. Nakup sistema ogrevanja stanovanja je dolgoro~na investicija (20 let), zato je treba tudi stro{ke tako obravnavati in to upo{tevati, kadar smo pred odlo~it-vijo o na~inu ogrevanja. Za zmanj{e-vanje za~etnih stro{kov investicij v sisteme ogrevanja z lesno biomaso namenja dr‘ava nepovratna sredstva. Leto{-nji razpis za take subvencije je iz{el v Uradnem listu RS, {t. 27-28/05, 18.3.2005, objavljen pa je tudi na spletni strani Agencije za u~inkovito rabo energije - AURE www.aure.si. Sejem pomeni pregled trenutnega stanja na podro~ju rabe energije, obenem pa naka‘e trende prihodnjega razvoja. S tega vidika moramo poudariti tudi njegovo pomembno izobra‘evalno, informativno in ozave{~evalno vlogo. Ljudje, {e zlasti pa mladina, se namre~ pogosto premalo zavedamo, da je koli~ina fosilnih virov energije omejena, njihovo izkori{~anje pa pomeni tudi vse bolj pere~e okoljevarstvene probleme. Iz tega sledi, da potrebuje ~love{tvo ~istej{e in zanesljivej{e vire energije. Slika 1. Prikaz izdelave sekancev iz lesnih ostankov Slika 2. Kamini postajajo vse bolj popularen estetski dodatek v stanovanju Slika 3. Primer pasivne hi{e Na koncu se je treba zahvaliti Dru{tvu in‘enirjev in tehnikov lesarstva iz Ljubljane ter podjetju CETERA d.o.o. za odli~no organizacijo obiska. Viri: Pravilnik o za{~iti in u~inkoviti rabi energije (Ur. List 42/ 2002) www.welser-messe.at/ne2003/default.asp www.energiesparmesse.at/ www.aure.si. ■ES strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 14. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko zarézna ~êpna véz z nótranjo brázdo –e –e –í - - - ‘ kotna okvirna vez dveh elemntov, ki imata na notranji strani izrezkano ali za‘agano brazdo Schlitzung (f) mit kleinem Innenfalz (m) rabbeted frame mortis and tenon joint zarézna ~êpna véz z nótranjim utorom –e –e –í - - - ‘ kotna okvirna vez dveh elementov, ki imata na notranji strani izrezkan ali z iz‘agan utor Schlitzung (f) mit Innenfalz (m) grooved frame mortis and tenon joint zgórnji pré~nik –ega –a m sestavni del okvira oberer Querfries m top cross rail, rail zlo‘ljíva vráta –ih – s (harmónika vráta) vrsta notranjih vrat Falttür f folding door, accordion door zlo‘ljívi (leséni) méter –ega –tra m ~lenkasto merilo, dolgo 1 ali 2 metra z decimetrsko, centimetrsko ali milimetrsko skalo Gliedermaßstab m carpenter’s rule, folding rule zobáta véz –e –í ‘ {irinska neposredna vez razli~nih oblik (dvojna, ve~kratna, trapezna, ostra, ovalna), izdelana s posebnimi rezkarji na rezkalnih strojih, z veliko lepilno povr{ino; posebej je primerna za izdelavo povr{in iz trdega lesa Verzahnung f, Keilnut f indented joint zobáta véz s klínastimi ~êpi –e –í - - - ‘ dol‘inska vez dveh kosov lesa, katerih konca sta spojena in zlepljena s klinastimi ~epi enake delitve in enakega profila (kratki -, dolgi tanki -, dolgi debeli -) Keilzinkung f, Keilzinkenverbindung f finger joint, forked joint zobní~ar –ja m skoblji~ z zobatim rezilom za egaliziranje (poravnavanje) in kosmatenje (hrapavost) povr{ine, ki omogo~a bolj{i oprijem pri lepljenju z naravnimi lepili zlasti trdega lesa Zahnhobel m toothing plane zófa –e ‘ (blazinják) vrsta po~ivalnika z naslonjalom na treh straneh; rabi za sedenje Sofa n, Kanapee n sofa (sofabed) zunánja vráta –ih – (mn) s vrata, namenjena vgradnji v zunanje zidove Außentür f external (exterior) door, outside door ‘ága grebeníca –e –e ‘ oja~ana, ro~na, prosta mizarska ‘aga na poteg, ki rabi za iz‘agovanje grebenastih utorov Gratsäge f grooving saw, slitting saw ‘ága za furnír –e — ‘ oja~ana, ro~na, prosta (nenapeta) mizarska ‘aga, na {ibki “poteg” (na obe smeri); ni razprta (razperjena), ampak stransko ostrena (oblika no‘a) Furniersäge f veneer saw ‘agálni stròj –ega –ôja m (‘agálnik) stroj za ‘aganje lesa Sägemaschine f sawing machine ‘ágica –e ‘ majhna, nenapeta, ozka ro~na ‘aga, ravna ali kolenasta, z majhno delitvijo zob, s hrbtom in okroglim ro~ajem in z zvra~anjem na obe strani Feinsäge f (Laubsäge f) fine[-tooth-hed] saw, panel saw, finiching saw ‘ágin líst –ega –a m plo{~at kovinski trak ali okrogla plo{~a, ki je na obodu nazobljena, trak je nazobljen eno- ali obojestransko; zobje so naostreni ali so nanje nalotane rezalne plo{~ice Sägeblatt n saw-blade, blade ‘ebèlj –bljá m (tudi ‘èbelj –blja) leseni ali kovani kovinski element za nerazstavljivo vezavo ali pritrjevanje; kovani je navadno {tiriogat (npr. za pribijanje umetni{kega okovja; iz ‘ice izdelan je ‘i~nik Nagel m, Sternnagel m nail ‘êbeljnik –a m ro~ni sveder z vija~no oblikovano konico za vrtanje v les ne glede na smer vlaken Nagelbohrer m, Schneckenbohrer m gimlet, wimble ‘ebljánje –a s postopek za pritrjevanje in vezanje z ‘eblji oz. ‘i~niki Nageln n nailing, bonding, nail according ‘í~nik –a m element za pritrjevanje iz ‘ice z okroglim ali {tirioglatim presekom; nekatere vrste: navadni – (z ravno, plo{~ato glavo), – (s polkroglo glavo), - kolarnik (z ozko glavo) Stift m, Drahtstift m, Schloßstift m, Wagnerstift m nail, round wire nail, ovale wire nail, finishing nail ‘lebílo –a s (‘lébasto dléto) dleto za dolbenje okroglin; stru‘no dleto Hohleisen n, Hohlbeitel m - mit halbrunder Querschnitt n [carver’s] gouge, hollow chisel, - half-round gouge ‘lí~nik –a m (‘lí~asti svéder) sveder z dvema vzporedno teko~ima robovoma za vrtanje ~elno v les, za izdelavo lukenj v ro~aje ipd.; uporabljajo ga strugarji (vrti se les!) Löffelbohrer m spon bit, shell bit, quill bit revijaLes 57(2005) 4