Dopisi in novice. Iz Knežaka. (Okrajna učit. konferenca) za šolski okraj Postojnski veršila se je 29. sept. v Postojni. Začetek ob deseti uri. Predsednik: Dragotin Demšar, c. k. okrajni šolski nadzornik. Predsednikov namestnik Franjo Mercina, učitelj iz Goo. Zapisnikarja: Jurij Adlešič, vodja štiriraz. ljudske šole v Vipavi, in Matija Rant, učitelj iz Šturije. Navzoči so bili razven teh še učitelji: J. Ambrožič, pri sv. Ivanu, Matija Arko, nadučit. iz Hrenovic, Ant. Berčič in Štefan Čampa iz Vipave, Štefan Francelj iz Št.-Vida, Ivan Grebenec iz Budanj, Simon Hiti od Slapa, Silvester Kete iz Preraa, Lovro Kušlan iz Slavine, Hrabroslav Legat iz Zagorja, Valt. Pin od Št-Petra, Ivan Pegam iz Vrem, Ivan Per iz Planine, Hrabroslav Perne iz Cola, Anton Požar iz Košane, Ivan Pleško iz Podrage, Florijan Eozman in Vekoslav Eačič iz Postojne, Ivan Strehovcc iz Studenega, France Vencajs, voditelj štiriraz. ljudske šole v Postojni, Davorin Zarnik, nadučitelj v Ternovem, in Ivan Zarnik iz Knežaka. Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo c. k. okraj. šolskega nadzornika o nadzorovanji šol; 2. Kako more učitelj obuditi in ohraniti pazljivost pri učencih? (Poročevalec Cvetko Eozmann.) 3. Kako naj bode vravnan nauk o risanji, da bode koristil učencem? (Poročevalec Andrej Perne.) 4. Kateri nauki naj se strinjajo z naukom o branji v nižjem in višjem razredu ljudske šole? (Poročevalec Davorin Zarnik.) 5. Kako naj skerbi uStelj za dobro vzdržanje šolskega poslopja? (Poročevalec Jurij Adlešic.) 6. Nasveti posameznih udov konference; 7. Poročilo o okrajni šolski bukvarnici; 8. Volitev v stalni odbor; 9. Volitev zastopnika v okrajni šolski svet. — 1. C. k. okrajni šolski nadzornik pozdravlja priserčno zbrane učitelje. PriporoCa jim, da naj bodo marni in vestni v spolnovanji svojih dolžnosti. Dalje naznanja, da se je število šolo obiskajočih otrok preteklo šolsko leto kaj lepo pomnožilo, da se je nauk o novi meri in vagi po vseh šolah s pridom učil. Dalje povdarja, da bo v nekaterih občinab treba osnovati nove šole i. t. d. Učiteljem priporoča natančnost v službovanji, posebno kar se tiče vradnib in šolskih spisov, naj bode taisti vedno v lepem redu. Dalje priporoča učiteljem, da naj skerbno gledajo na to, da bodo šole dobro preskerbljene z vsemi predpisanimi učnimi pripomočki, da naj, kar je v njih moči, vcdno delajo na to, da bo šolsko obiskovanje rcdno in zdatno. Sploh naj učitelji, kakor izobraževalci ljudstva, porabijo vsako priliko in naj jim bo vedno mar, da ljudstvo vodno bolj in bolj vodijo po poti, ki pelje do prave omike. Konečno priporoča učiteljem pravo slogo in kolegialnost, jih navdušuje za napredek šolstva, ter izreka željo, da naj bi se mejsobni prepiri poravnali lepo na tihem, a ne po časopisih. . Očitno omenim, da me je nagovor c. k. okrajnega šolskega nadzornika kar zelo ginil, kajti gsp. Demšar je govoril no kakor predpostavljeni, ampak kakor brat z bratom. Komu je neznano, da beseda, ki iz serca pride, tudi v serce ide. (Ali pa pri jednem ušesu notri, pri drugem ven. Vr.) Mislim, da se ne motim, ako rečem: Kjer učitelj svojega sobrata učitelja nazoruje in z njim po bratovsko ravna, kakor pri nas, tam sme se pričakovati kaj sadu od novega šolskega nadgledništva. 2. G. Eozman razvija svojo nalogo v smislu metodičnih vodil. Ne s palico, temuč z ljubeznijo naj budi učitelj pazljivost pri učencih, in ravno na ta način naj jo skuša tudi ohraniti. Na mir naj učitelj tukaj preveč ne gleda, kajti znano je, da so nemirni učenci dostikrat pazljivejši kakor oni, ki so derže, kot lipov bog. Učitelj naj budi posebno z nazornim naukom paznost pri učencih. Kedar jih spraštije, naj jih nikdar po versti ne praša, a gleda naj, da pridejo vsi na versto. Dalje razvija poročevalec prav umno, kako naj budi učitelj pri posameznih predmetih paznost učencev. Pri branji nasvetuje analitično-sintetično vodilo. Pri računjenju naj se vedno jemljejo naloge iz domačega življenja, pri malih učencih celo iz otroškega. Jezikovi nauk ali slovnica naj se uči v spodnjem razredu samo praktično, v višjem tudi teoretično. — Videti je bilo, da je poročevalec svoj spis sestavil prav dobro po metodičnih pravilih. — 3. Pernetov sestavek o risanji bil je verlo dober. Poročevalec opominja učitelje na govor, ki ga je imel pri lanskej konferenci o tem predmetu. Dalje povdarja, da naj vadi učitelj posebno roko in oko učencevo, ako hoče doseči kaj izdatnega pri tem nauku. »KopSičevi« risanski zvezki nijso dobri. Učenci naj se vadijo iz početka na stigmografični tabli risati, potem naj se poslužujejo stigmografičnih risank. Učitelj naj kaže in razjasnuje risarske oblike pervotno na primerni stigmografični šolski tabli, potem pa naj rabijo stigmografične risanke, a brez predlag s potnočjo meterskega ravnila. Pri nauku o risanji naj se jemlje posebno ozir na geometrične vzore, in naloge naj se dajejo iz djanjskega življenja. Konečno nasvetuje poročevalec, da naj se vsaka šola oskerbi s primerno stiginografično šolsko tablo. To je jedro g. Pevnetovega predavanja. 4. Gsp. Davorin Zarnikov spis glasi se tako-le: »Abeceduik« in »Beriloc ste knjigi, kateri se po pravici smete imenovati »universalleksikon« ljudske šole, kajti na podlagi teh knjig se no uči samo čitanje in jezikoslovni nauk, ampak uče se tudi vse realije, katere zahtevajo novi učni čerteži. V spodnih razredih se učenci vadijo pisaje brati. (G. Grebenec ugovarja, da to ne spada le-sem, na kar ga pa poročevalec prav dobro zaverne.) Kar pišejo, to berejo, in nasprotno, kar berejo, tudi pišejo. Pisanje in čitanje si tu vzajemno roko podajata. (Die Schreiblesemethode.) Ker se »Slovnicac v spodnjih razredih sama za-so teoretično ne uči, je tedaj potrebno, da se z »Abecednikom« in »Berilom« tudi družijo oblikoslovne jezikove vaje. To pa se doseže, ako učenec terdno ohrani v glavi besedne oblike, katere mu v berilnih vajah pridejo na versto. Tukaj pa si je treba prizadevati, in na to delati, da se učencevi opazovalni dar ostri, misli bistrijo ter spomin krepča. Sicer se v teb razredih vse, kar učenec čita ali piše, poočituje s kazalnim podukom, kateri vselej sledi za berilnimi in pisnimi vajami. V soglasji e kazalnim podukom se posebno obdeljujejo realije. Učitelj na deželi naj se pri tacih prilikah posebno pozorno bavi s tistimi naravnimi stvarmi, katere se tičejo kmetovanja, nasprotno naj pelje učitelj v mestu učenca na podlagi berila do naj bolj razžhjenih naravnih prirodnin. Obdelovaje naravoznanske spise v »Abecedniku« in »Berilu«, razjasnujejo naj se otrokom naj bolj navadni naravni prikazki. Pove naj se, kako se voda po naravmh zakonih spremeni v sopuh, da se iz tega sopuba nareja v ozračji megla in oblaki, iz katerih roslja rodovitni dež; včasih se vsiplje tudi toča, sneg. Pove naj se učencem, kako nastane rosa in slana. Dalje naj se pove učencem, da iz vlažne zemlje puhte plinovi, kateri se v zraku vnemajo, ter sem in tja švigajo, kakor svitle lučice. Eazloži naj se učencem, kako nastane blisk in grom, kako mavrica ali božji stolček. Dalje naj se opozorujejo otroci, da ima sopuh v umetno napeljanih cevih v hlaponih in parnih strojih velikansko moč, da je pod zemeljno skorjo še obilo zakladov skritih, in da se iz sredine in globine zemlje dvigujejo plameni iz žrelov ognjenikov. Omenja naj se učencu kaj o berzojavu. Pri razlaganji naravoslovja ima učitelj prilike dovelj, da trebi iz mej ljudstva vraže in prazne vere. Dalje naj se kažejo učencem cvetiče in druge rastline, ter se jim pove, da so nekatere mej njimi strupene, a v mnozih boleznih koristno zdravilo. — V višjih razredih je »Berilo« v pervej versti podlaga in središče jezikoslovja. Kar je telo ali prikazen v naravi za prirodopisni nauk, to je »Berilo« v višjih razredih za jezikoslovno razvijanje. . Slovnična pravila in njili razumovanje mora učenec vsled umuega napeljevanja od strani učiteljeve sam najti, kajti tako je »Berilo« zares podlaga čverstemu in obrazujočemu jezikoslovnemu poduku. Verh tega se v višjih razredih z branjem obdelujejo tudi realije, to je prirodopisje, naravoznanstvo, zemljeznanstvo in zgodovina. Glede na vse to in opiraje se na nove učne čerteže stavim tedaj sledeči predlog: Okrajna učiteljska skupščina izreka: v spodnjih razredih se s čitanjem strinja pisanje in kazalni poduk, oziraje se po mogočnosti na realije, v višjih pa jezikoslovje in realije. — 5. Kako naj skerbi učitelj za ohranenje šolskega poslopja? 0 tem poročeval je gsp. Adlešid prav dobro. Dober gospodar je vedno skerben, da je njegovo poslopje v dobrem stanu. Koliko bolj mora biti učitelj, ki Cuje nad ptujem blagom, pazljiv, da ne terpi šolsko poslopje kje škode. Ako zapazi toraj učitelj kje pomankljivega kaj, naj takoj naznani to na pravem mestu, ter naj gleda, da se pomanjkljivo, prej ko mogoče, popravi. Pa ne samo na šolsko poslopje, tudi na šolsko orodje naj se učitelj ozira. .Skerbi naj, da ne raztergajo učenci stenskih tabel, da ne pobijajo piskercev za černilo, da ne poškodujejo šolske mize, stolov in klopi i. t. d. Z dobro disciplino bo mogoče učitelju vse to doseči. Kedar priderži učitelj učence, zarad česa-kolj v šoli, naj jih sam nadzoruje, da se ne zgode kakošne nerodnosti, ter da so mirni in da čutijo strahovanje. (G. g. Perne in Grebenec mislita, da je to od sile, če se od učitelja tirja, da naj nadzoruje v šoli prideržane učence. Ivan Zarnik ju tolaži tako-le: nGlejmo in skerbimo, da nam učencev ne bo treba zapirati, potem smo tudi mi sitnega nadzorovanja po šoli oprosteni. Adlešič ostaja pri svojem mnenju, kar je samo na sebi očividno. Bistro oko učiteljevo, dobra disciplina in dobra volja od strani soseske, recte onega, ki ima dolžnost vzderževati šolsko poslopje, to so sredstva, ki store, da je šolsko poslopje in orodje vedno v dobrem stanu. — 6. Pri nasvetih posameznih udov konference, oglasi se Grebenec in pravi, da J)i bilo dobro, ako bi se novi učni čerteži nekoliko spremenili, kajti nalagajo nam toliko dela, da se je bati, ako ne omagamo vsi učitelji zbog preobilega dela. Grebenec nasvetuje, da naj se vpelje mesto ponavljanske šole, vse šolsko leto, po dvakrat na teden, po eno uro šola za one učence, ki so doveršili 12. leto. (Gsp. Grebencev nasvet diši nekoliko po nekdanji nedeljski šoli. Pis.) Na Grebencev predlog se sklene z veliko večino glasov: ,,Slavni c. k. deželni šolski svet naj se prosi, da se vpelje mesto ponavljanske šole, skozi vse šolsko leto po dvakrat na tcden po eno uro šola za one učence, ki so doveršili dvanajsto leto starosti". Sicer dvomimo, da bi se s tem kaj doseglo, vendar "poskusiti je treba, saj ne stane toliko. Ivan Zarnik nasvetuje, naj bi se volili štirje poročevalci o zborovanji različnim časopisom, kakor; nSlov. Učitelju", nUčit. Tovarišu", ,,Laib. Schulzeitungi" in tudi ,,Slov. Narodu". Na predlog Davorina Zamika voli se kot poročevalec ,,Slov. Učitelju" Ivan Grebenec, ,,Tovarišu" Ivau Zarnik, ,,Schulztg." Jurij Adlešič, ,,Šlov. Narodu" Matija Eant. 7. 0 okrajni šolski bukvarnici poročal je ob kratkem gospod Vencajs. Pri tej priliki dogovorilo se je, da jamejo učitelji iz Vipavske doline počenši s pervim oktobrom t. 1. plačevati postavni l/a odstotek za Vipavsko bukvarnico, a da imajo vsi učitelji Postonjskega šolskega okraja enako pravico z Vipavskimi učitelji do te bukvarnice, a tudi do okrajne bukvarnice imajo vsi učitelji brez izjemka enake pravice. Po tem takem ima naša okrajna šolska bukvarnico filijalo v Vipavi. — 8. V stalni odbor volita se z večino glasov Arko in Eozman. 9. Pri volitvi v okrajni šolski svet se je oddalo 25 listkov. Gospod Račic dobil je 18 glasov, toraj 3/4 glasov. Ko smo se domenili, da prihodnja konferenca bode 6. junija 1876 v Senožečah, zapojo zbrani učitelji ,,Cesarsko pesem" in zbor se konča o '/22 po polu dne. Pri skupnem obedu pri narodnem g. Doksatu bili smo prav dobre volje, ter se o različnem prav bratovsko pogovarjali. Še nekaj ne smem pozabiti. Gospod Grebenec je predlagal: naj si osnujemo učitelji P. šolskega okraja samostojno okrajno učiteljsko društvo in sicer takoj. Volil se je uže začasni odbor (Grebenec, Perne in Eant), da osnuje pravila ter jih vladi predlaga. Bog daj srečo! Ivan Zarnik,*) učitelj. Iz Ljllbljane. Učiteljsko zborovanje 23. sept. M. poroča dalje. Podlaga delovanju je bila postavljena, a predsednik sam ne more za vse delati, on ima le voditi društveno delovanje, in društvo zastopati. Nasveti in peticije do šolskih oblasti s.e stavijo takrat, kedar je upanje, da se bode vlada na to ozirala, sicer ostanejo vsi taki nasveti brez predmeta (gegenstandlos). — Odbornik g. Gerkman se je pismeno odbomištvu odpovedal. — Druga seja je bila 11. marca, v kateri smo se razgovarjali o društvenih razmerah. Gotovih reči nismo sklepali, marveč preobladala je misel, da bi bilo neplodno, ako bi hoteli v sedanjih okoliščinah hrupno delovati. — Javolne bi koga pridobili, — a razderli še obstoječe. Pri 3. seji smo določili dan občnega zbora, pa tudi, da Vam ne bomo *) (Objektivni dopisi iz Vašega spretnega peresa zmirom dragi, — a v polemiko se ne spuščam, tedaj oprostite, ka sem rabil »vinčnik. — Sicer je stara skušnja ta: elovenska para ti molči, niti ziniti ne srneš, ako po tebi udrihajo. Vred.) nič posebnega predlagali, ampak to prepustili Vaši previdnosti; a posebnih nasvetov ni nihče nam poslal, tedaj jih tudi na dnevni red ne stavljamo. — Lenuh je v senci dremal rekoč, kaj se čem truditi, saj me nihče ne prosi na delo, nerodovitne zemlje ne bom obdeloval, ne vem čemu bi delal ? A ne tako pridni in delavni sosed. Kopal je zemljo, trudil se; pridelano pa shranjeval v žitnice, in ko pride kupec, imel je žita na razpolaganje. Naše delovanje mora biti podobno temu delavnerau možu, gojiti moramo ogenj rodoljubja, delati v prid svojega naroda v mejah, ki so nam odločene, svoje dolžnosti na tanko in vestno spolnovati, tako bomo v sedanjih okoliščinali najbolj skerbeli za društvo. — To, kar hočemo, smo že večkrat povedali, od tega ne moremo odstopiti, niti zavreči danes tega, kar smo leto osorej terdili. Sicer pregovor pravi: ,,Sapientis est mutare consilia." Tega naoela se nekateri derže; svet pravi, da so modri in previdni in da za se skerbe. Drugi ravno tako resničen pregovor pa je: »Bodi mož beseda«. Med tema dvema potoma nam gre voliti. Po obojih potih ne moremo hoditi, odločiti se moremo za eno ali drugo. — To le velja za našo osobno mišljenje, za našo privatno življenje; sicer v javni službi ne bomo nikdar rekli: To se ne zlaga z mojimi načeli, tega jaz ne storim i. t. d., marveč bomo v postavnih mejah pokorni oblasti, ki nam je predstavljena. — A zastran tega svojega prepričanja ne bomo tajili, niti molčali ta čas, kedar smemo govoriti. Kaj je bolj kakor 1 gl. ? dva! Kaj je bolje kakor jedna suknja ? dve ! Kaj je bolj, kakor jedno samo prepričanje ? dvoje ! Danes to, jutri to, kakor kaže. Pa svojega prepričanja ne vrivam nikomu, niti bi ga ne, ako bi ravno kaj vpliva imel. — No, ker ste me volili tajnika slovenskemu društvu, Vain pa svoje mnenje povem, Vas tudi zagotovim, da je odbor z mano enih misel. Da nas pa zarad takili izjav sumničijo, temu se ne čudite! Ako se vlada ne ozira na postavna zastopstva in njih želje, koliko manj bi se ozirala na naše sklepe in resolucije, ko bi jih ravno stavili. . . . Dnarstveni stan. Dohodkov jo bilo v t. 1 41 gl. 70 kr. Troškov 82 gl. 92 kr. Tedaj primaukljej. — Ako pa prištejemo prihodkom t. 1. . . . 41 gl. 70 kr. Ostanek pr. 1 64 > 54 » Je vsega skupaj . . . , 106 gl. 24 kr. Ako troške odštevamo . 82 » 92 « Ostane denarja 23 gl. 32 kr. Dohodki so izvirali a) iz letnih doneskov, b) iz prodajanja imenika, c) iz daril. — Toliko se kaže, da imamo še zmirom prijatle med narodom — mislim, da jih bomo še imeli, dokler ne postanemo vetrogončiči, ki bi radi vsem vstregli, a pri tem bi se pa vsem zamerili. T r o š k i. Naj več troškov prizadeva: Spam. Lexikon za umetnost, obertnost, zgodovino. Ni ga slavnega imena, ni je struke, ki bi tam ne bila obravnana. Mislili smo, da bo k večem dorastel na 120 zvezkov, a sedaj jib je že 144, in smo še le pri čerki ,,M." Na dolgu je tudi še »Lamberger« Eechenmeister. — Časopisov društvo nima letos naročenih drugih od ,,Schulbote." — A imam jaz za se naročeno tudi »Volksschule«; še več časopisov nemških i slovanskili pa dobivam za zameno. Bukvarnico imam jaz sedaj v svojera stanovanju, tam si vsak društvenik lahko sposodi knjige, katerih želi isto tako tudi časopisov. Tu sem Vam podal kratek obris našega stanja. ¦— Pervo je, česar potrebujemo, značajev, drugo pa potrebujem tudi denarjev; ako bo kaj ljudi perve verste, se bode tudi drugo najdlo. — Končam pa poročilo prav prozaično. — Prijatelji pomagajte! Sicer ostanemo na suliem! Vname se živahna debata, katere se vdeleže gg. Lapajne, Kuhar, Lunder, A. Praprotnik, Tomšič, V. Jarec iz Štaj. in pervosednik sam. G. Lapajne noče odbora kritikovati, pa vendar ni te misli, da bi se predsednik in tajnik v svoje sobice skrivala, in lepo molčala, a treba je skupnega delovanja, večkrat naj se sklicujejo odborove seje, tam naj se razpravljajo znanstvene razprave, vse, se ve da, v postavnih mejah i. dr. Tudi drugi govonriki so se izraževali v enakem smislu, spoznali so pa vsi, da je stvar zelo težavna, ker družtvo nima svoje sobe, kamor bi sklkevalo društvene seje, in kjer bi se shajali društveniki. Obveljal je poslednjič predlog, da naj se udje besedo dajo, ka se hočejo ob določenih dnevih v kaki gostilni, ki je na dobrem glasu, shajati, unanji učitelji bi potem znali, kje se zbirajo društveniki in bi potem najdli tega ali unega. G. Jarec govori za potovalne shode, kakor so *po navadi pri štajarskih učiteljih i. t. d. Ko so se računi pregledali, se voli nov odbor: gg. Janez Borštnik, J. Čenčič, Fr. Govekar, Bl. Kuhar, J. Lapajne, M. Mofinik, A. Praprotnik, Fel. Stegnar, Ivan Tomšič. S primernim nagovorom sklene predsednik seja, in povabi navzoče k občnemu zboru »Narodne šole«, ki se takoj začne, in katerega vodi pred. namestnik g. Stegnar, ker se je dr. Eazlag, predsednik »N. š.« preselil iz Ljubljane v Brežice. — Gsp. predsednik povdarja v svojem nagovoru namen, kakor je izražen v pravilih: »materijalno podpirati slovensko ljudsko šolstvo« ter razklada, kako bi vsak učitelj lahko deloval za »Nar. šolo«, a ne da bi zarad tega delovanja prišel v zadrego s šolsko postavo. — Potem bere telegram, s katerim pozdravlja dr. Razlag zbor ,,N. šole." Gsp. dr. Eazlag hoče tudi kot prost ud delati v blagor »N. š.«. Sprejme se z živahnimi slavaklici. — Potem bere blagajnik in tajnik naslednje: Sporočilo. (Dalje.) — Iz seje c. k. dež. šl. sveta 2. sept. 1875. Krajni šolski v J. predlaga stalno vmestenje nadučitelja, zadevna pisma se nazaj pošiljajo okraj. šl. svetu: naj preskerbi, da bode predlog o imenovanji pravilno uravnan. Eavnateljstvo c. k. m. in ž. učiteljišča v Ljubljani prosi za denar, da popolni zbirko učnih pripomoekov, predlaga se c. k. ministerstvu. — Eavnateljstvo c. k. m. učiteljišča v Ljubljani prosi, da bi nekateri gojenci tega zavoda smeli ponavljati spraševanje v sviranji na goslih in v petji, predlaga se ministerstvu. — Nasveti za nagrado zarad nadvečnega podučevanja nekaterih glavnih učiteljev na učiliščih za učitelje in učiteljice, se predlagajo ministerstvu. •—• Obravnalna pisma zarad šole v Litiji se vernejo c. k. okraj. šl. svetu. — Cerkev na Bleškem otoku bode tudi zanaprej dajala 210 gl. za šolo na Bledu, ugovor se je zavergel. — Srenji v Strugah se dovoli pripomoč iz kranjskega šolskega zavoda. Učiteljski vdovi in sirotam se prizna postavna pokojnina in podpornina. ¦— Konečno so se rešile prošnje za nagrado in podporo. — Na c. k. možkem izobraževališču tukaj je letos v I. letu 19, v II. 28, v III. 26 skupaj tedaj 73 gojeiicev, v pripravljavnem tečaji jih je 29, skupaj tedaj 102. — Na ž. izobraževališču je v I. letu 31, v II. 26, v III. 31, v IV. 16, skupaj tedaj 104 deklet. M. vadnica ima v I. razredu 40, v II. r. 38, v III. r. 44, v IV. r. 41, skupaj tedaj 163 učencev, a ž. vadnica ima v I. r. 23, v II. r. 17, v III. r. 23, v IV. 38, skupaj tedaj 101 učeuk. Na m. učiteljišču je 1 ravnatelj, ki je tudi zač. ravnatelj ž. učiteljišču, potem 3 glavni učitelji, 3 učitelji in en podučitelj; na ž. učiteljišču so 4 glavni učitelji, 4 učiteljice in 1 pomožna učiteljica. (Za verouk, godbo in telovajo so na obeh učiteljiščih isti učitelji.) — — V godbino šolo združeno z filharmoničnim društvom (poprej c. k. javna godbina šola) se je /iosilimal baje oglasilo 117 učencev. Podučujejo tain g. g.: Gerstner, Zohrer in Moravec in učiteljica gna. Klementine Eberliart. — — V deželni šolski s vet za Kranjsko pride kot zastopovalec ceikve dr. Leonard Klofutar, profesor na bogoslovji. — Krainische Landes-Lehrerverein ima letni občni zbor 28. t. m. dopoldne ob 10. uri pri ,,Slonu". Na dnevnem redu je tudi razgovor o zastopstvu učiteljstva v okrajn. šl. svetu. V Gorici 2. okt. — Dasi so zdaj pri nas še počitnice, čuti se vendar nekako posebno gibanje v šolskih krogih. Eazstava učnih pomočkovje pred durmi. Dne 12. t. m. se prične deželna učiteljska konferencija in tisti dan se odpre tudi razstava, katera čedalje širje kroge zanima. Ena dvorana, dve veliki iu 2 manjši sobi ste polni raznovrstnih reči, o kakoršnih se nekdanjim našim učiteljem še sanjalo ni. Obiskovalci razstave bodo plačevali nekaj krajcarjev vstopnine; učitelji pa so je oproščeni. Nadejamo se, da naša razstava mnogo ljudi v Gorico privabi; razstavljene reči bodo gotovo ogledovanja vredne. — Sestavljena je že tudi sodnija (jury), ki bo imela razsoditi, kaj je resnično za šolski poduk dobro in pa komu in čemu da gre prednost. ,,Nov."