GLASILO KOMBINATA DELAMARIS POSEBNA IZDAJA LETNIK V. IZOLA, 15. JUNIJA 1963 ŠTEV. 5 114 34 V znamenju Prvi del volitev je za nami. Izvolili smo odbornike v občinsko in okrajno skupščino. Kandidati za odbornike so bili predlagani na zborih volivcev od 22. do 27. aprila t. 1. Zborov volivcev v delovnih organizacijah se je udeležilo 2462 od 4349 zaposlenih, kar predstavlja 56,8 % udeležbo (okrajno povprečje 40,7 %). Zborov volivcev za kandidiranje v občinski zbor se je udeležilo 861 volivcev ali 14,3 % (okrajno povprečje 15,5 "lit). Občinska skupščina šteje 40 odbornikov, od tega 20 v občinskem zboru in 20 v zboru delovnih skupnosti. Odborniki so bili izvoljeni na volitvah, ki so bile za zbor delovnih skupnosti 24. V., razen v podskupini kmetijstva, ki je volila 26. maja, ko so bile volitve tudi za skupščinski zbor. Volitev v zbor delovnih skupnosti se je udeležilo 4004 od 4212 zaposlenih, kar predstavlja 95,1 % udeležbo. Za kandidate je glaso- a) občinski zbor valo 91,4% volivcev, 8,6% glasovnic pa je bilo neveljavnih. Nekoliko slabša je bila udeležba na volitvah v občinski zbor, kjer je glasovalo 92,8 % volilnih upravičencev ali 5736 ljudi. Za kandidate je glasovalo 95,1 % volivcev. Najboljšo udeležbo na volitvah v občinski zbor so dosegli v Maliji, drugo in tretje mesto pa si delita 4. in 6. volilna enota. Volitev se ni udeležilo 451 volivcev, od tega 386 upravičeno (97 vojakov, 29 na študiju, 86 v bolnicah, 27 službeno odsotnih in 147 upravičeno odsotnih iz različnih razlogov) in 65 neupravičeno odsotnih. Z udeležbo na volitvah so občani pokazali razpoloženje in zanimanje za volitve. Izvoljena občinska skupščina odraža strukturo dejavnosti in prebivalstva v komuni, s čimer so volivci potrdili pravilnost našega gospodarskega in družbenega razvoja. Pregled izida glasovanja: Volilna Odbornik enota Vpisanih volivcev Glasovalo volivcev Glasovalo za kandidata I. Blažina Vida 300 272 267 98,2 II. Miklavčič Alma 497 452 430 95,1 III. Lenček Drago 347 325 312 96,0 IV. Korenčan Viktor 168 161 159 98,8 V. Jogan Oskar 246 231 215 93,1 VI. Karkovič Dragotina 381 365 357 97,8 VII. Cotič ing. Gabrijel 387 350 345 98,6 VIII. Logar Mitja 229 217 216 99,5 IX. Pavlinič Roman 226 205 183 89,3 X. Dekleva Marija 471 444 416 93,7 XI. Buonassisi Vincenc 453 418 393 94,0 XII. Cotič Milan 314 290 276 95,2 XIII. čotar Alojzija 307 290 273 94,1 XIV. Petrič Vladimir 257 235 220 93,6 XV. Fornazarič Ludvik 247 230 214 93,0 XVI. Markočič Anton 252 232 217 93,5 XVII. Bečaj Franc 263 249 243 97,7 XVIII. Stipančič Ivan 338 306 286 93,5 XIX. Kleva Bruno 155 153 151 98,7 XX. Panger Virgilij 343 311 281 90,4 Skupaj 6181 5736 5454 95,1 (Nadaljevanje na 2. strani) Novoizvoljena skupščina je na prvi seji, ki ji je prisostvovalo 39 odbornikov, dne 3. VI. izvolila za predsednika skupščine Viktorja Korenčana, za podpredsednika pa Jerneja Humarja. Občinski zbor si je za predsednico izvolil Dragotino Markovič, zbor delovnih skupnosti pa Franca Pangeršiča. Na prvi seji so bili izvoljeni v okrajno skupščino inž. Filip Kolenc, Cvetka Bonin in Anton Markočič. Izvolili so tudi komisijo za statut in komisijo za volitve in imenovanja. Na tajnih volitvah so odborniki soglasno izvolili kandidate za republiško in zvezno skupščino, ki jih bomo volili na volitvah 16. junija. Skupščina je izvolila za kandidate republiške skupščine v republiški zbor Bruna Giachina, v gospodarski zbor Romano Palčič, v sociaino-zdravstveni zbor Tiho-mila Javorška, v prosvetno-kul-turni zbor Leona Fusillija in v organizacijsko-politični zbor Jolando Kos. Za kandidate v zvezno skupščino pa so bili izvoljeni: Milan Vižintin v zvezni zbor, Ivan Dre-konja v gospodarski zbor, dr. Albert Mercedes v socialno zdravstveni zbor in Marija Vogrič v organizacijsko-politični zbor. »Človek je naše največje bogastvo« — to so preproste besede, ki jih je izrekel tovariš Tito. Veliko povedo in so razumljive vsakomur: vse kar snujemo in ustvarjamo, je namenjeno nam in našim otrokom, da bi srečno živeli v svobodni domovini, da" bi bilo naše delo čedalje plodnejše in da bi bil čedalje boljši kruh, ki sl ga režemo. Kot državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije, kot proizvajalci in upravljavci gremo s ponosom na volišče! db Viktor Korenčan predsednik, lernej Humar podpredsednik občinske skupščine Izola Na prvi seji občinske skupščine dne 3. VI. je bil izvoljen za predsednika skupščine Viktor KORENČAN, rojen leta 1930 v Horjulu nad Ljubljano. Komaj 13 let star se je zaposlil v nekem kovinskem podjetju v Ljubljani. Leta 1945 je bil izbran za pred- sednika delavske mladine na terenu. Bil je član mladinskega komiteja četrti Rakovnik-Ljubljana in nato sprejet v SKOJ. V letih 1946, 1947 in 1948 je obiskoval industrijsko šolo na Češkem. Po povratku iz Češke se je zaposlil v »Iskri«. Leta 1948 je postal član KP. V letih 1949—1955 je bil v Ljubljani redno zaposlen in poleg tega obiskoval tehniško šolo. Po končani srednji šoli je v JLA obiskoval šolo rezervnih oficirjev. Leta 1955 se je preselil v Izolo in se zaposlil pri Meha-notehniki. Letos mu mineva 20 let, ko je prvič prestopil prag kovinarske delavnice. V podjetju je zaposlen na delovnem mestu tehničnega vodje. Kot aktiven član sodeluje: član ObK ZK Izola, član političnega aktiva, predsednik sveta za industrijo in obrt, član komisije za imenovanja, član sveta za industrijo in obrt pri Gospodarski zbornici, član UO društva inženirjev in tehnikov, član sveta za gospodarstvo pri OLO, občasni sodnik gospodarskega sodišča. Jernej HUMAR, rojen leta 1918 v Dobrovi pri Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani, na koprskem učiteljišču in opravil diplomski izpit za učitelja. V NOB je sodeloval od novembra 1941. Leta 1942 je bil interniran v Italijo, od koder se je vrnil v Ljubljano leta 1943. Nato so ga odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Po osvoboditvi je deloval na tržaškem ozemlju pri ustanavljanju slovenskega šolstva in ljudske prosvete. Pozneje je bil tajnik slovensko-hrvatske prosvetne zveze za okraj Koper, nato tajnik okrožne zveze društev za telesno vzgojo, še pozneje pa tajnik okrožnega odbora LT. Od leta 1953 dalje pa poučuje na osnovni šoli v Izoli, v kateri je tudi upravitelj. b) zbor delovnih skupnosti: (Nadaljevanje s 1. strani) Volilna Odbornik Vpisanih Glasovalo Glasovalo Ve enota uaDomiK volivcev volivcev za kandidata 1. Skupina gospodarstva I. Kolenc ing. Filip 315 312 305 97,8 II. Blažina Aleksander 323 303 236 77,9 III. Sanabor Ludvik 207 198 188 94,9 IV. Zrimšek Zvonko 201 194 179 92,3 V. Mihna Franjo 103 99 91 91,9 VI. Pangeršič Franc 276 267 262 98,1 VII. Gregor Anica 288 263 228 86,7 VIII. Može Viljem 188 182 177 97,3 IX. Kaligarič Marija 323 297 270 90,9 X. Javoršek Eva 297 280 230 82,1 XI. Dellore Italo 323 313 290 92,7 XII. Podreka Bruno 255 227 202 89,0 XIII. Lampe Jože 243 234 200 85,5 XIV. Bonin Cvetka 204 187 170 90,9 XV. Vesel Milan 252 248 245 98,9 Skupaj 3798 3604 3273 91,0 2. Prosveta in kultura I. Humar Jernej 58 56 55 98,2 II. Kocjančič — Medizza Marija 38 36 34 94,4 3. Zdravstvo in socialno varstvo I. Trstenjak dr. Jože 137 131 122 93,1 II. Gombač Jože 94 88 87 98,9 4. Državni organi in družbene organizacije I. Avsec Mara 87 87 86 98,9 Vsi skupaj 4212 4004 3657 91,4 Vseskozi je tudi aktiven politični delavec. Zato mu je občinska skupščina dne 3. VI. izrekla zaupanje s tem, da ga je soglasno izvolila za podpredsednika skupščine. TIHOMIL JAVORŠEK član republiškega zbora ROMANA PALČIČ član republiškega zbora Nova občinska skupščina občine Izola VIDA BLAZINA ALMA MIKLAVČIČ DRAGO LENČEK OSKAR JOGAN DRAGICA MARKOVIČ IN2. GABRIJEL COTIC MITJA KOGAR ROMAN PAVLINIČ MARIJA DEKLEVA LOJZKA COTAR MILAN COTIC ■ VINCENC BUONASSISI ANTON MARKOČIČ LUDVIK FORNAZARIČ VLADIMIR PETRIČ FRANC BEČAJ IVAN ELIO STIPANCIC BRUNO DEKLEVA VIRGILIJ PANGER INŽ. FILIP KOLENC ALEKSANDER BLAŽINA LUDVIK SANABOR FRANJO MIHNA ANICA GREGOR JOŽE LAMPE MARIJA KOCJANCIC-MEDIZZA CVETKA BONIN DR. J02E TRSTENJAK MILAN VESEL BRUNO PODREKA i ' v* ? ; J02E GOMBAČ MARA AVSEC ČLANI ZBORA DELOVNIH t SKUPNOSTI, KI SO BILI j IZVOLJENI V KOLEKTIVU i DELAMARIS, J SO BILI OBJAVLJENI ) V PREJŠNJI ŠTEVILKI f »NAŠEGA GLASA« J i Občinski zbor nove občinske skupščine Izola 1. Vida BLAŽINA, rojena 1924, končala srednjo ekonomsko šolo, zaposlena kot tajnica osnovne šole Izola. 2. Alma MIKLAVČIČ, rojena leta 1926, dovršila nižjo gimnazijo, uslužbenka v Zdravstvenem domu Izola. 3. Drago LENČEK, rojen 1925, visoka šolska izobrazba, zaposlen kot komercialni uslužbenec v kombinatu Delamaris. 4. Viktor KORENČAN, rojen leta 1930, srednja strokovna izobrazba, strojni tehnik, doslej zaposlen v tovarni Meha-notehnika kot tehnični direktor, na seji občinske skupščine 3. VI. 1963 pa je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine Izola. 5. Oskar JOGAN, roj. leta 1931, osnovna in obrtna šola. Je kvalificiran ključavničar, sedaj zaposlen kot referent za HTZ v podjetju Stavbenik. 6. Dragica MARKOVIČ, rojena 1934. leta, učiteljišče, zaposlena kot učiteljica v osnovni šoli Izola. 7. inž. Gabrijel COTIČ, roj. 1923, končal strojno fakulteto, zaposlen kot šef kapitalne izgradnje v kombinatu Delamaris Izola. 8. Mitja LOGAR, rojen 1935. leta, končal ekonomsko fakulteto, zaposlen kot predsednik Občinskega sindikalnega sveta Izola. 9. Roman PAVLINIČ, roj. 1935, končal obrtno šolo, kvalificiran ključavničar v kombinatu Delamaris Izola. 10. Marija DEKLEVA, roj. 1938, končala osnovno šolo, zaposlena v kombinatu Delamaris kot delavka. 11. Vincenc BUONASSISI, rojen leta 1915, končal učiteljišče, je upravitelj italijanske osn. šole v Izoli. 12. Milan COTIČ, rojen leta 1934, končal trgovsko šolo, zaposlen pri trgovskem podjetju Mavrica Izola. 13. Lojzka ČOTAR, rojena 1926, končala ekonomsko srednjo šolo, zaposlena je v tovarni Mehanotehnika kot vodja izobraževalnega centra. 14. Vladimir PETRIČ, rojen 1912, končal srednjo ekonomsko šolo, dosedanji podpredsednik občinskega ljudskega odbora Izola. 15. Ludvik FORNAZARIČ, rojen 1922. leta, končal obrtno in delovodsko šolo, je visoko kvalificiran zidar pri splošnem gradbenem podjetju Stavbenik Izola. 16. Anton MARKOČIČ, rojen leta 1932, končal srednjo kmetijsko šolo, zaposlen v kombinatu Delamaris Izola. 17. Franc BEČAJ, rojen leta 1924, končal osnovno šolo, zaposlen kot referent HTZ v tovarni Mehanotehnika Izola. 18. Ivan-Elio STIPANČIČ, rojen leta 1929, nižja strokovna izobrazba, zaposlen v kombinatu Delamaris Izola. 19. Bruno DEKLEVA, roj. leta 1933, kvalificiran kovač v SGP Stavbenik Izola. 20. Virgilij PANGER, rojen 1932, osnovnošolska izobrazba, lovski čuvaj in kmetovalec. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI a) gospodarstvo 1. inž. Filip KOLENC, rojen leta 1929, gradbeni inženir, direktor SGP Stavbenik Izola. 2. Aleksander BLAŽINA, rojen leta 1926, gradbeni tehnik, direktor gradbenega podjetja Obnova Izola. 3. Ludvik SANABOR, rojen leta 1923, končal obrtno šolo, poslovodja trgovine elektroma-teriala Mavrica Izola. 4. Zvonko ZRIMŠEK, rojen leta 1932, gradbeni tehnik, direktor Splošnega komunalnega podjetja Izola. 5. Franjo MIHNA, roj. leta 1915, nižja šolska izobrazba, upravnik Brivnice in česalnice Koper. 6. Franc PANGERŠIČ, rojen leta 1929, končal obrtno šolo, zaposlen v kombinatu Delamaris Izola. 7. Anica GREGOR, rojena 1934, končala osnovno šolo, zaposlena kot delavka v kombinatu Delamaris Izola. 8. Viljem MOŽE, rojen 1918. leta, srednja šolska izobrazba, šef nabave v kombinatu Delamaris Izola. 9. Marija KALIGARIČ, roj. 1938, končala osnovno šolo, zaposlena kot delavka v kombinatu Delamaris Izola. 10. Eva JAVORŠEK, rojena 1934, kemijski tehnik v kombinatu Delamaris Izola. 11. Italo DELLORE, rojen 1919, srednja šolska izobrazba, ob-ratovodja v kombinatu Delamaris Izola. 12. Bruno PODREKA, rojen 1932, končal višjo strokovno šolo, zaposlen v Mehanotehniki Izola kot vodja razvojnega oddelka. 13. Jože LAMPE, rojen leta 1930, zaposlen kot kvalificiran varilec v tovarni Mehanotehnika Izola. 14. Cvetka BONIN, rojena 1943, končala nižjo gimnazijo, zaposlena v Mehanotehniki Izola kot sestavljalka nalivnih peres. 15. Milan VESEL, roj. leta 1933, srednja šolska izobrazba, sadjar v KZ Izola. b) prosveta in kultura 1. Jernej HUMAR, roj. leta 1918, končal učiteljišče, je upravitelj osnovne šole v Izoli. Občinska skupščina ga je dne 3. VI. 1963 izvolila za podpredsednika. 2. Marija KOCJANCIč-MEDIZ- ZA, rojena 1939, končala učiteljišče, poučuje na italijanski osnovni šoli v Izoli. c) zdravstvo in socialno varstvo 1. dr. Jože TRSTENJAK, rojen leta 1930, zdravnik-kirurg v bolnici Izola. 2. Jože GOMBAČ, rojen 1922. leta, nižja šolska izobrazba, skladiščnik v Zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih oseb Izola. d) uprava in družbene službe 1. Mara AVSEC, rojena 1920, srednja šolska izobrazba, zaposlena na Občinskem komiteju ZKS Izola. iitfsrmiranje občanov Med važnimi nalogami novoizvoljenih odbornikov v občinsko skupščino je brez dvoma tudi obveščanje občanov o delovanju občinske skupščine, svetov, komisij in odbornikov na terenu. Prav tako moramo skrbeti za čim tesnejši stik med občinskimi organi, gospodarskimi organizacijami in ustanovami v komuni. Interni časopis kombinata Delamaris »Naš glas« lahko k temu mnogo pripomore. Vsi odborniki naj bi postali dopisniki za »Naš glas«. Prepričan sem, da bo uredniški odbor rade volje odprl rubriko »Odbornik poroča« ali »Odbornik meni«; naslov prepuščam uredništvu. V glasilo »Naš glas« naj bi dopisovali vsi odborniki, ne glede na to, kje so zaposleni in katero skupino občanov predstavljajo. Enako vlogo naj bi odigral tudi interni časopis Mehanotehnike »Mladi proizvajalec« in »Glasilo« podjetja Stavbenik. Prepričan sem, da bodo odborniki imeli dovolj materiala, občani pa interes seznanjati se s problematiko vse komune. Interni časopisi zajamejo množico občanov, saj je v teh podjetjih zaposlenih nad 300 Izolčanov. Razvoj turizma v občini Izola pa njihovo morje ne nudi tistega, kakor nudi morje, ki leži zemljepisno bolj na jugu. Naše Jadransko morje je lepo, toplo in privlačno, zato je tudi cenjeno. V našem morju se radi kopajo Švedi, Nemci, Avstrijci, Angleži, Belgijci, Nizozemci, Francozi in narodi srednje Evrope. Število tujih turistov stalno narašča, medtem ko domači turizem nekoliko nazaduje. Pri obravnavanju domačega turizma je treba naglasiti, da ni vzrok stagnacije življenjski standard, marveč sprememba strukture potrošnje našega prebivalstva. Z urejanjem osebnih dohodkov in delitve, ki temelji na merilih vloženega dela, so se osebni dohodki dvignili. S tem pa so tudi gospodarske organizacije zmanjšale svoje možnosti za podpiranje svojih počitniških domov. Svojim članom niso mogle več nuditi takih ugodnosti kot v pogojih nižjih osebnih dohodkov in drugačne delitve dohodka gospodarske organizacije. Ker se je istočasno z razvojem gospodarstva povečala možnost nabave raznih industrijskih izdelkov — od gospodinjskih strojev pa do motornih vozil in gradnje stanovanj, je razumljivo, da naš občan ob ugodnejših pogojih osebnih dohodkov raje kupuje te artikle, kot da bi trošil denar za turizem. Istočasno so uvedli vsi turistični objekti — zaprtega in odprtega tipa — ekonomske cene svojih uslug prav zaradi tega, da bi tudi Naziv Štev. oni uveljavili načela notranje delitve. Ob naši slovenski obali postaja tudi občina Izola pomemben kraj, kjer se poleg industrije razvija tudi turizem. V preteklih letih so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj. Predvsem je bilo treba spremeniti mišljenje nekaterih odločujočih činiteljev, češ da v Izoli ni mogoče uspešno razvijati turizem. Se pred nekaj leti v Izoli ni bilo niti -kopališča niti sob za prenočišča. Hotel Zora je imel le malo sob. Nato so montirali lesene hišice ob svetilniku, kjer se je formirala Domžalska počitniška skupnost. Svoj počitniški dom je ustanovila tudi tovarna cementa in salonita iz Anhovega. V Simonovem zalivu so začeli graditi vveekend hišice, nato še restavracijo. Tudi ostale gostinske lokale v Izoli so v teh letih preuredili. Začela se je gradnja gostinsko-turističnega objekta na Dobravi-Belvedere. Istočasno so začeli graditi šolski center za blagovni promet, ki se je potem spremenil v Šolski center za gostinstvo. V lej stavbi bo v sezoni urejen hotel s približno 50 ležišči. Kot dopolnitev manjkajočih hotelskih sob so občani Izole začeli sprejemati tuje in domače turiste v svoja stanovanja, kar je znatno pripomoglo k razvoju turizma. Na območju občine bodo v sezoni 1963 predvidoma naslednje kapacitete: Število Štev. mest sedežev Število v avto- v resta-sob ležišč campu vrači ji Hotel Zora 27 49 630 Belvedere 46 82 500 400 Pri ribiču — — 256 Poč. skup. Simonov zaliv 44 145 — 156 Počitniška skupnost Domžale 22 88 j Počitniški dom Anhovo 14 61 44 Privatne sobe 80 240 Gostinska šola Hotel Riviera 15 40 — 140 Skupaj 248 705 500 1626 Vzporedno z dviganjem gospodarskega razvoja pri nas in v svetu se dviga tudi življenjski standard ljudi. Glede na razvoj proizvajalnih sil in glede na ekonomsko razvitost posamezne dežele dobiva v teh deželah svoje mesto — v manjši ali večji meri — rudi turizem in ostale oblike rekreacije. V manj razvitih državah se turizem odvija bolj v okviru lastne države in le v omejenem obsegu izven meja svoje dežele. To je opravičljivo zaradi tega, ker te države ne razpolagajo v dvojni meri s tujimi deviznimi sredstvi. Med te dežele spada za sedaj tudi naša država. Zaradi omejenih deviznih sredstev daje naša država našim državljanom, ki potujejo v inozemstvo, tako skupinsko kakor tudi posamezno, le omejeno količino deviz. Veliko pa si prizadeva za razvoj turizma v okviru svoje države. V ta namen gradimo turistične objekte, uvedene so olajšave za prevoz v obliki popusta, država podpira gradnjo počitniških domov in drugih podobnih objektov, podpira razne organizacije, ki pospešujejo turizem, kot na primer: Počitniško zvezo Jugoslavije, taborniške organizacije, planinska društva, turistična in olepševalna društva itd. Turizem je torej odraz kulture nekega naroda. Pomen tujega turizma je mno-gostranski. V prvi vrsti je to gospodarska panoga vsake države, ki daje možnost zaposlitve številnim ljudem; turizem je učinkovito sredstvo za pridobivanje tujih plačilnih sredstev, torej dopolnjuje plačilno bilanco v medsebojni izmenjavi dobrin, tuji turizem vpliva na sporazumevanje med narodi, seznanja jih z njihovo kulturo in notranjim ustrojem, zmanjšuje pomen državnih, političnih in narodnostnih mej itd. Ta činitelj ugodno vpliva na zmanjšanje mednarodne napetosti in nevarnosti vojn. Je važen činitelj v verigi medsebojnih odnosov in pogoj za mirno sožitje. Naša država ima tradicijo in vse pogoje za nadaljnji razvoj turizma. Po vsej naši domovini so kraji, ki vzbujajo pozornost pri domačih in tujih turistih. Planine, kjer si ljudje krepijo zdravje in fizično kondicijo, jezera in reke, toplice in druga zdravilišča ter naše lepo sinje Jadransko morje. To so nepopisne lepote, viri zdravja in zadovoljstva. Prav zaradi vseh teh različnih podnebij in pestrosti ter naravnih lepot je Jugoslavija privlačna dežela za vsakega tujca. Najmnožičnejši turizem pri nas in po svetu je ob morjih. Sem prihajajo ljudje iz notranjosti in drugih dežel, ki nimajo morja ali Iz pregleda je razvidno, da bo na območju občine na razpolago 248 sob. Ce upoštevamo, da jih je bilo v preteklem letu 195, pomeni, da se je število sob povečalo za 27,2 "/o. Ležišč je bilo v letu 1962 skupaj 536, po dograditvi jih bo letos 705, kar pomeni, da se bo nasproti preteklemu letu število ležišč povečalo za 31,5 °/o. Prav tako se bo povečalo število mest na avtocampu na Dobravi. Pri turističnem prometu je odločujoče, koliko sob oziroma ležišč imamo na razpolago za turiste. Zato je prizadevanje za pridobitev novih nastanitvenih kapacitet vsekakor na mestu. To prizadevanje pa seveda mora iti v določenih smereh. Naloga oblasti — občinskega ljudskega odbora — naj bo, da bi še nadalje vlagal investicijska sredstva, tako lastna kot najeta, v nove turistične kapacitete, predvsem v nove zgradbe za povečanje števila ležišč. (Nadaljevanje prihodnjič) ,NAS GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor: Tihomil Javoršek, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Tomaž Pavletič, inž. Gabrijel Cotič, Emil Pugelj, Vili Može, Savo Kapelj, Miro Banovac, Miro Strancar, Ludvik Ferk in Ado Makarovič — Od-ovorni urednik AVGUST BREZAV-CEK, Izola, Brkinska 10 — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru.