ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6--; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIK 2. * 6. APRILA 1916 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 32 Zemljevid k bojem na Francoskem. ■Haraumont 1 C* '»ifemvilleri »jm\\*= \Revi1ie Landres ,,,-v BrieuHeš-* č&er^M incourt Challe sous-/es^tdies ('•^0 / Romagne r/sous-Mohi l.oison S. Granj)Ha irP V i iDanhevoux 1 j * •v/ £re~rpilly Amet .Orne/ Bethingour^, . rh/ervifif Ihaume: Vienne J aVHtr Xi-Clabn „ -i*.S ^Metfpufbur, f L ~ * f '^rkes/s/erth Courfemont ■Nohvau) 'k/morit 'ia vi ne "h -. I 1' i* ■Mecoort.: / / '. \ u°n^rM) I '^^S^SMte-"triv'. \)VermS Vm in-'"..,.. r"ulr%/\ « ." * CrCo v " »HeippesW Xampli/Ztn-^. 8o'i/quemonfc(\ isg? A -' '.V „.'-** " " °3.wbimbe\ r ? BenoireraiJx • • • • ^ »J\futeau 'recourt :vville rjHannopU! \s-lesqSf.< Daucoun dufrecoucl ■ PassavSni Vil ter s en-Arg.* Tru)ticourt Dommarhn, s *. o" STRAN 314. ILUSTRIRANI GLASNIK 32, ŠTEVILKA ............................................................................................................. 111M11111M11M11111.....1111111 ■ 1111111111111 • 111111111M111111111111 lil M11.......111111II11 llltl IIMM 1*11 II i II ■ 11 ■ 11111111IIIU111 ■ 1111111111111111 Iflk 1J111II1111111111II11111IIIM1111111111111M111U1111II •• 111 •>•«•»»♦*•»••<»•««•••»»•«••«»*»*•1 « Slike z bojišča. Stanko Bor. IV. Na straži. Eno mašo bom plačala, da se bo za sina brala ... Narodna. Jesenov Janez je bil ravno pri pranju svojega perila. Pral je na velikem, gladkem, poševno položenem kamenu, kateremu je obstrani postavil škaf z vodo. Zdajinzdaj je pomočil srajco v vodo, jo parkrat okrenil v njej in jo potem naglo dvignil in v velikem, pobliskovem loku vrgel zopet na kamen, da je voda brliz-gnila na vse strani, in jo drgnil z milom kakor za stavo. Očividno mu je delo pri-jalo, zlasti tista spretnost, s katero je jemal srajco iz vode in jo v velikem, pobliskovem, komaj opazljivem loku metal na kamen, mu je ugajala. Ko pa so pene od mila pokrile vso srajco in drsele po kamenu navzdol, da uidejo njegovi hitri roki, ki je bila isto pokrita z njimi skoraj do komolca, mu je ta pogled izvabil lahen smehljaj na obraz. To bi gledala mati, če bi ga videla pri pranju, videla recimo sedaj: široko razkoračenega pred pralnim kamenom, na katerem se vije njegova srajca v kupčku pen — njegovo delo, katerega se ni nikdar učil in katerega ni nikdar doma opravljal in bi ga sploh nikdar ne opravljal, da ni tako , . . Janez se dvigne od dela, da se nekoliko pretegne, zakaj križ ga je že bolel, in pogleda naokrog. Na prostranem dvorišču je bilo živo in glasno. Eni so prali perilo, drugi čistili obleko, tretji puške, eni so glasno govorili o domu, drugi o bojnih doživljajih, eni so pri delu, ali brez dela peli, drugi so bili pri delu, ali brez dela zamišljeni. Ravno ko se je Janez ozrl, se je pojavil pri vhodu na dvorišče njihov četo-vodja — in kakor že dolgo zaželjeni in težko zadrževani klic je šel po dvorišču glas: »Pošta, pošta, pošta . . .« -Ni bilo ni enega, ki bi te besedice ne izpregovoril, eden jo je vzkliknil, drugi ponovil in tretji in četrti in deseti in zadnji jo je ponovil kakor v veselem upanju in pustil svoje delo in hitel k četovodji. »Janez Jesen!« »Tukaj!« se je odzval Janez in si nemilo naredil pot z močnimi komolci in stegnil kakor bi se bal, da mu kdo hipoma ne vzame pisma, kar obe s penami od mila bogato obloženi roki. Janez je v hipu, ko je četovodja zaklical njegovo ime, pozabil na vse, samo na radost, da je prišlo pismo, ne. »V take roke hočeš pismo?« Šele sedaj se je Janez ozrl na roke. Ali ni za trenutek ni bil v zadregi. Hitro je potegnil z desno roko po hlačah, prijel karto — bila je razglednica — na robu, da sta palec in kazalec pokrila kar najmanjši delec — in že si je delal pot, da more vjj mirnem kotičku prečitati vrstice. Razglednica je bila od matere — čudno, da je poslala razglednico. To ni njena navada. Pismo, dolgo in iskreno pismo, ali dopisnica, če je bil prenadležen in je hotel prepogostokrat imeti poročila — razglednic ne. Janez se je vprl na pralni kamen in čital: »Predragi sin! — Tam pri Vas mora biti strašno! Vse do nas se čuje grozovito grmenje topov. Kakor daljni grom, ki ne obeta nič dobrega, nas pretresa to zamolklo grmenje. Plačala sem eno mašo za Tebe. Brala se bo 24. tega meseca pri naši podružnici. Udeleži se jo v duhu. Prisrčen pozdav Ti pošilja Tvoja mati.« Ko je prečital, je zastrmel nad vrsticami, jih preletel še enkrat z očmi, pa jih ni prečital. Potem mu je splaval pogled po dvorišču, obstal pri vsaki gruči, se ponudil pri njej, pa hitel zopet dalje kakor da ni našel pri njej tega, kar je iskal in pričakoval. In bližnje grmenje topov, ki je udarjalo dosedaj na njegova ušesa kakor nekaj vsakdanjega, je naenkrat izgubilo vsakdanjost, in beli oblački, ki so se vedno gosteje zgrinjali nad bližnjim hribom, so mu naenkrat vtepli v glavo misli, kakor da se zgrinjajo nad njegovo glavo in okoli nje. Hitro je obrnil pogled na materine vrstice in jih še enkrat hlastno prečital in potem, ko mu je pogled zopet splaval na hrib, še enkrat. Potem je obrnil pogled od materinih vrstic pogledal tjavendan po dvorišču in si skušal vtisniti vsako posamezno besedico in ves njen pomen v spomin. Ko je mislil, da je Ko utihne bojni grom Usmiljenost med ranjenci. Brez strehe . . . leč, ko se vrača po dolgem, dolgem času zopet domov ... In bilo mu je naenkrat ko da je v zvoniku vaške podružnice: veselo pritrkovanje, razkošna razigranost, židana volja . . . Ali maša se bere topot zanj ... In pretreslo ga je, da je na straži, nekaj korakov pred sovražnikom: grom topov, sikanje krogel; ranjenci; smrt... Begunci. »Četovodja je prinesel novico. Našim ne gre tu gori baš rožnato, zato gremo prej, nego bi sicer šli. Vidiš in čuješ, kako je tu gori!« Jaka je pokazal na hrib, ki se je kopal v belih oblačkih. In ko je Janez molčal, je dodal; »Na vsak način ti bo prišla ta maša ravno prav. Tu gori ne bo časa obujati kesanja za vse grehe! Francoski general Humbert, eden braniteljev Verduna. ŠTEVILKA 32. ILUSTRIRANI GLASNIK 315. STRAN IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.......Illllllf .............................................IIIIMMIlll.....Illlllllll«.....Illllllllllllllllllllllllillllllllltl..........IIIIMIIIIIMJ^IIIIIIl'lllllllllllllllllllllHimillllllllMIII»<«IIIIIIIIIIMNHI|HIIIII|.....milili......MIH......llllllllllllll......IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII........................................................III f IIIIII111111 že popil ves prvi slaj dragih besed, je stopil k svoji vojaški suknji, ki je ležala na bližnjem kamenu, in hotel spraviti razglednico v žep — ali v tistem hipu je šele zapazil, da ni sliki na razglednici še prav nič posvetil svoje pozornosti. In prešinilo ga je kakor v hipu, ko je četovodja zaklical njegovo ime in je bilo torej gotovo, da je pismo tu, in prešinilo ga je kakor v hipu, ko je zazrl materine črke. Vrnil se je k pralnemu kamnu, se vprl nanj in se zazrl v sliko in čital pod njo: Eno mašo bom plačala, da se bo za sina brala. Mašnik bode mašo bral, sin bo pa na straži stal . . . Janeza se je hipoma polastilo čustvo kakor da pojejo domači fantje na vasi znano narodno in da mu done sladke melodije in znane besede na uho že od da- Približal se mu je Jaka in ga zmotil v premišljevanju. »Kaj pišejo, Janez ?« Janez mu je pogledal globoko v oči in rekel kakor bi mu ne zaupal svojega srca: »Pišejo, da se čuje grmenje topov vse v vas!« »Kaj ne poveš!« »In da ga smatrajo kakor daljni grom, ki ne obeta nič dobrega!« »Seveda! kaj stoji še v pismu?« Janez mu je pogledal še globlje v oči, potem mu je podal razglednico in mu napeto gledal v obraz, da spozna misli, ki se mu porajajo pri čitanju. Jaka je ostal resen. »Pa boš menda res stal na straži, ko se bo brala za tebe maša! Danes je triindvajseti, zvečer gremo!« »Zvečer ?« In če kaj malega pozabiš, bo maša odtehtala !« Jaka se ni šalil, zakaj obraz je bil resen in oči so gledale modro in odločno. »Na vsak način sem materi hvaležen!« »Si tudi lahko!« Janez je spravil razglednico in se zopet lotil pranja, Jaka si je nabasal in prižgal pipo. In čudno — Janez ni še pri nobenem materinem pismu občutil toliko in tega, kar pri tem; še nobeno pismo mu ui vtisnilo tolike resnosti ko to. Kakor lahen nemir mu je šel ves dan po glavi in nehote se je oziral na hrib; kakor težka slutnja ga je prešinjalo, ko je zrl na hrib in mislil na grozote na njem; in pri vsem tem se mu je vselej zazdelo kakor bi imel talisman proti nemiru in slutnji. Talisman je bila tista razglednica. Ali res samo razglednica? Ali ne besede, pisane od materine roke ? Ali morda njih vsebina? Ali ljubezen, s katero jih je pisala? Ali morda vest, da se bo brala maša zanj in bo pri maši vsa vas molila? Moj Bog, kako je ta vojna posegla v naše življenje, naša dejanja in nehanja, Z železno in kruto roko. Pod železno in kruto vlado je pa vendar vzklilo toliko nežne in mehke ljubezni, ki bi morda plllfe g* Podlistek, c* /rNIIIHINn lo^fe^ol 1= — * Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) XXXVI. Nemesis, Nobena žena ne zasovraži do dna srca, kar je nekoč ljubila, Izpremenljiva ženska čuvstva zadobe, kakor se zdi, v ljubezni neko obliko, ki se ne da preobraziti v prvotni položaj ter se tudi ne da uničiti. Naj je njeno srce še tako polno jeze, sovraštva, ljubosumnosti, koncem konca vendar najde ravnotežje. Potem je ravno tako neizpremenljivo kakor smer zemeljske osi proti solncu. In raditega se ni čuditi, če je gospa Outram po krstu solza postala mirna, vdana, celo sočutna napram možu. Vpliv nanj je bil presenetljiv. Neizraženo odpuščanje za sramotno izdajstvo, ki mu ga je naklonila, je vzbudilo že skoraj mrtva boljša čuvstva v srcu, ki se je postaralo v hinav-ščini in neodkritosrčnosti. In tekom naglo prešlih poletnih in jesenskih mesecev je izgubil vso svojo zaprto cinično čud. Povsod je sledil ženi v ponižnem spoštovanju, izkušal izvedeti vse njene želje in se je tudi po njih ravnal; ona ga je začela radi njegove nesreče gledati z nekim spoštovanjem. Toda kjer odpuste ljudje, je mnogokrat neizprosna narava in njena služabnica Nemesis. Na neki tajnostni način je poskrbljeno, da skrivnostna izvrševalka pravice, usoda po imenu, ne more posnemati človeške velikodušnosti. In tako se je nekega dne zgodilo, da je gospod Outram padel usodi, ki ji je hotel ubežati, ravno v roke, in pokoreč se za svoj greh vrnil ženi — žrtvi prostost. * Nekega jesenskega dne — pihal je nenavadno silen veter — se je v priljubljenem kopališču na kerryjski obali videla pozornost vzbujajoča postava. Na bregu, ki ga je oblivalo solnce z zlatimi žarki, so zidali otroci gradove iz peska. Starci so sedeli zamišljeni. Mladina je ravno prišla iz kopalnih kabin, vsa razposajena po popoldanski kopeli. Toda to je bilo vse vsakdanje. Kar je dajalo življenju prav posebno sliko, je bila postava neke deklice, bila je Indijka ali Kvaterona. Oblečena je bila snežnobelo. Samo rdeči pas in rdeči tur-ban z zlatim cofljem sta delala izjemo. Deklica je bila bosa, nad členki je imela srebrne obroče. Tudi njena zapestja so nosila neke vrste zapestnice iz cizeliranega srebra. Stala je nepremično kakor kip. Samo od hipa do hipa se je zaletel veter v njeno belo obleko ali rdeči pas in se poigral z njima. Marsikatero radovedno oko je obstalo na deklici, in različna so bila domnevanja o njenem rojstvu in o vzroku njenega bivanja v daljno-tujem kopališču. Njeno stojo bi nekoliko razložila pričujoč-nost gospoda in gospe, ki sta sedela za njo dvajset do trideset korakov na malem, z morskim osatom porastlem hribčku. Nobeden ni črhnil besedice; vneto sta hitela risati postavo pred seboj. Zdaj pa zdaj sta ''''''''''''''''''''''''''''''^'''''''''''''''''''''''''''''''''^'''''('■■■■■■■■■■ttiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiKKtiitiiitiiiiitiiKiiiitttiitiiiiiiiiiiiKiivaii ■ •• ■ •••••••••MUM* ••••••• •■••■••••■■■•■■•■(■■a • •••••MM^iaaa ■•■••^■■■■■••■■■•■•■•■••••i t u* tu •■■•■■■•••••••■•••••••■••■■•(•■■iiitiaiiu ■■*•■■■■■ (M****** • atMuiiKuiaiftiKiiii .STRAN 316..................................ILUSTRIRANI GLASNIK 32. ŠTEVILKA Naši častniki pri izmotavanju skozi žične ovire na vzhodnem bojišču. sploh ne vzklila, da ni bilo te železne in krute roke. Kje ste domača polja in gozdovi? Kaj hrepeniš, polje, da te bo zopet orala ljubeča roka? Kaj šumite, gozdovi, pesem o daljnih junakih ? Kaj si žalostna, vas, da so tvoji najboljši daleč, daleč in gledajo smrti v o-braz ? Kaj si jih želiš tako gorko in hrepeneče nazaj, kakor oni hrepenijo po tebi? Kaj cvete po oknih nagrlen in rožmarin in čaka težko in boječe ? Kako prenašaš breme, starka, ki ti je vse sinove pobrala vojska ? Tisto pot hodiš največkrat, k podružnici . • . Ko je Janez opravil že vsa svoja opravila in je bilo do odhoda še nekaj časa, je mislil na pisanje. Hotel je pisati dolgo pismo in iskreno pismo — ali iskrenih besed pri vsej ljubezni ni bilo izpod peresa. Kakor navadno, suhoparno pismo se mu je zdelo, kar je hotel napisati. In je mislil. Ali preden je zamislil par prvih primernih stavkov, je kriknil na dvorišču mladi kadet, poveljnik voda. »Alarm!« Za hip je vse ko onemelo pogledalo na poveljnika, jeli res, hip nato je že hitel vsak k svoji tornistri. Ni trajalo deset minut, ko je vod že korakal v sredino vasi, da se pridruži stotniji. Brez besed in hrupa se je zbral bataljon, vojaki so pozorno gledali v obraze poveljnikov. Bili so resni, ali mirni in dosta-janstveni. Šele ko so odšli častniki k bo-taljonskemu poveljniku po navodila in na posvet, se je zganilo med vojaki. Vsak je vedel, kam gredo, dasi so bila mnenja različna in so eni z največjo gotovostjo zatrjevali, da gredo v ta in ta odsek, dasi so drugi trdili nasprotno. Glasneje in glasneje so se slišala mnenja kakor da ni pod božjim solncem v teh trenutkih dru- vrgla na risbo svetle barve, ki sta jo jemala s palete, ležeče pred njima. Čez tri četrt ure — med tem časom je bela postava vztrajala nepremično v isti stoji — sta se gospod in gospa dvignila. Gospod je nekaj dejal tako glasno, da je deklica mogla slišati. S kretnjo ženske koketnosti je potegnila s prsti čez turban in črne lase ter odšla z dostojanstvenim korakom proti hotelu. Mnogo oči ji je sledilo, marsikdo je strmel predrzno vanjo. Ona pa je vračala poglede z dostojnim, ljubkim mirom, ki je prisilil predrzneže in radovedneže, da so povesili pogled. Isti večer je pripeljal poštni voz, ki vozi med Killarneyem in kopališčem, dva popotnika; bila sta gospod in gospa Outram. Prišla sta, da bi preživela par zadnjih tednov sezone na najlepši obali na svetu. Gospod Outram, ki je prej tako ljubil družbo, je zdaj iskal najbolj samotne kraje, kakor bi se bal tujih obrazov ali pa si želel samo družbe svoje žene. Ko sta se približala hotelu, je dejal: »Jaz mislim, da bova tu par tednov prav mirno preživela. Sezona je bila, koli- C. kr. generalni štabni zdravnik t dr. Anton Stare. kor vem, zelo pičlo obiskana, in midva bova skoraj sama.« Skočil je gibčno iz voza, kakor bi se bil ravno v hipu osvobodil strahu in našel zaželjeni mir. Posrečilo se jima je, da sta najela najlepše sobe v hotelu. Pod okni je ležal majhen vrt z lovorji; čez zelene vrhe sta lahko gledala na blesteče morje. Toda drugo jutro je prišel gospod Outram k ženi in ji v veliko presenečenje dejal v prosečem tonu, ki ni dopuščal nobenega vprašanja: »Mabel, jaz mislim, da bi bilo najboljše, če greva takoj od tu. Preteklo noč sem preživel v mučnih skrbeh in strahu. Če bi spet imel svoj prstan!« Bil je tako potrt in izmučen, da je opustila vsako vprašanje. Lastnik hotela je bil ves potrt. Pri teh visokih gostih je računil vsaj na štirinajst dni. »Ali Vam mogoče soba ni po misli?« je vprašal. »Lahko Vam dam drugo. Ali želite mogoče sami obedovati?« Na vsako vprašanje je mogel gospod Outram odgovoriti samo; gega bolj ,hvaležnega predmeta za razgovor. Z vrnitvijo častnikov je nastal zopet mir. Stotnija za stot-nijo je odkorakala. In ko so bili že izven vasi in so krenili po dobro zamaskiranem potu, so vedeli vsi, v kateri odsek gredo: na tisti hrib. Največji mir je bil zapovedan — in bil je mir, le polglasno so se raz-govarjali. Mrak je padal na zemljo in z mrakom je bilo prepovedano kaditi — vrgli so cigarete, utrnili pipe. Potem je bilo povelje : eden za drugim, zakaj že je sikalo nad glavami, že udarjalo ob straneh. Pogovor je onemel, noga je zdajinzdaj zastala, kjer se je domnevalo, da velja tisto brnenje po zraku baš mestu, kjer korakajo. Pa je udarilo ne daleč stran. Ko so začeli iti navzgor, je udarjalo vedno bliže, vedno pogosteje. Tuintam se je skrivil hrbet, tuintam je kdo postal za hip, nato pa tem urneje pospešil korake. Kakor nekaj skrivnostno težkega je ležalo pred njimi, ležalo tam gori, kjer se zdaj in zdaj za hip posveti v noč, nato pok. In iz tistega skrivnostno težkega se vračajo nekateri oprti na puško, počasi in le z največjim naporom, drugi ne morejo, da gredo, zato jih nosijo. Tu ob desni gredo in jih nosijo. Zdajinzdaj se iz vije v noč bolesten vzdih; kakor nehote . . . Naenkrat se začne prav na vrhu bliskati vedno pogosteje, udar na udar, grom na grom, pok na pok. Zasveti se v noč kakor podnevu — vse obstane kakor prikovano na mesto. Ko izgine luč na desno ali levo, hitro naprej, potem zopet stoj. Ne samo na vrh, tudi na to pobočje, hriba dežuje svinčena toča, dežuje vedno pogosteje, glej, zdi se, kakor da ne pada sedaj toliko na vrh nego baš na pobočje in to sem tem huje, na vse strani in vedno pogosteje. »Ne, ne. Ničesar nimamo pripomniti. Toda —« In odpotovala sta. Gospa Outram je bila vso pot zatopljena v globoko premišljevanje. Dospela sta k cilju, staro bivališče ob caraghskem jezeru. Visoko gori na hribu se je blestel bel zvon, šotor gospoda Maxwella, z malo plapolajočo rdečo zastavico. »Jaz upam, da je Maxwell tu,« je dejal gospod Outram. »Zahteval bom svoj prstan nazaj.« »Njega nikakor ne more biti,« je dejala žena, ki je želela, da bi bila njena res. »On se je poročil, kakor ti je znano, z neko Angležinjo na dinglejskem obrežju, in slišala sem, da sta potovala v inozemstvo.« Upanja žareče obličje njenega moža je zadobilo zopet teman izraz kot prej. V hotelu sta najela dvoje sob, in od usode preganjani mož je imel vsaj eno noč mir. Toda drugo jutro je ležal na njegovem obrazu spet žalostni, plašni izraz. Skrivaj je opazoval goste pri mizi, in kadar je prišel poštni voz, je oprezoval izza zaves pri oknu. ŠTEVILKA 32. ILUSTRIRANI GLASNIK 317. STRAN Čuj, na vrhu krik in vik v tujem jeziku ! Kaj niso to ročne granate, ti zamolkli poki, ki done na uho? Čuj, tam na desno kliče trobenta k naskoku. Povelje je prišlo od spredaj. Jeklo je zazvenelo, ko so pritrjevali bajonete na puške; puška je ostala v rokah; pospešili so korake, se razprostrli in razvili v bojno črto, nato v teku navzgor. Udarja Sedaj, glej! Na mestu si, svetlo je ko podnevu! Vidiš ljudi, ki vpijejo v tujem jeziku . . . Ko je bil sovražni naskok v ročnem metežu odbit, je Janez padel onemogel v od granate izkopano jamo. Težko je dihal od napora, srce mu je bilo, da ga je čul, pod čelom mu je nabijalo v silnem tempu. Položil je roko na levo stran — začel kopati. Vse iznova je bilo treba kopati in zidati. Topovi so razdrli in zasuli jarek, niti sledu ni bilo več, kje se je nahajal, le bodeča žica, ki je molela iz zemlje, je približno^kazala sled prejšnje utrdbe. Strašno je moralo biti zadnje dneve tu. Kako vse drugače je izgledalo, ko so bili zadnjič na tem hribu. Mladi kadet se je plazil od moža do Gašper Robida iz mozirske okolice v Savinjski dolini, padel na srbskem bojišču 20. sept. 1914. — Težka je bila ločitev, tem vese-lejša bo združitev! Leopold Črtanec iz Črnuč; padel je na južnem bojišču. Vrli „Orel", počivaj v miru! moža, šepetaje zaukazoval, kako in kaj, grajal in svaril, če so bili kje preglasni, zakaj ploha krcgel je bil odgovor na vsako preglasno besedo. Stokrat je bilo delo prekinjeno. Ali je posvetil žaromet, da so se vsi poskrili po jamah, ki jih jim je izkopala sovražna granata; ali je hipoma začelo deževati Anton Pire iz Kamenč pri Braslov-čah, je padel v Galiciji 16. avgusta 1915. Šele v devetnajstem letu — v nebesa hitel si k očetu! Leopold Proj iz Ljubljane, umrl vsled bolezni z bojišča 27. decembra 1915 v Št. Vidu nad Ljubljano v bolnici. — Sveti ti večna luč! Jožei Pišek iz Ribjeka pri Mokronogu, na gališkem in laškem bojišču, padel 10. novembra 1915. Vzorni mladenič, vživaj lepše večne dni! Anton|Milkovič iz Gropade pri Trstu, večkrat ranjen, padel na Kalvariji 14. nov. 1915. — Dragi Anton, časten ti spomin! prav ob tebi, jemlje ti vid; zastoka prav tedaj je zatipal v levem zgornjem žepu ob tebi, hoče ti vzeti pogum — naprej! materino razglednico. Padeš v jamo, ki jo je izkopala granata, Moj Bog, kako bi ga lahko kaj do- se dvigneš — naprej! Kakor v čebelnjaku letelo v tem strahovitem boju! , . . šumi, žvižga nad teboj, pred teboj, za Ali ni imel časa zbrati svojih misli, teboj, ob tebi, žvižga, stoka, ječi — naprej! ni imel časa umiriti srca in se odpočiti. Čuj, drugi vpijejo, ne, rjujejo svoj hura! Že je prišlo povelje : na delo! Daj, še ti! In odpel je lopatico od tornistre in Štefan Kun rojen v Pamečah, bil je ranjen pri Doberdobu dne 12. novembra 1915, umrl dne 21. nov. v bolnici Sternthal pri Ptuju. — Pokoj duši! Jože Križman iz Strug pri Dobrepo-ljah, zgorel v baraki na laškem bojišču. Blagemu možu večni mir! Ivan Cvelbar iz Vratnega pri Št. Jerneju, padel je marca leta 1915 v Karpatih. Bodi ti lahka zemlja! Janez Keber iz Zagradišča, župn. Sv. Lenart p. Ljub., v bojih v Galiciji, Karpatih, na laškem ranjen in umrl 4. dec. 1915, Član in trobentač Orla. V m. p.! Matevž Kersnik iz Leš je padel na južnem bojišču. Počivaj v miru z materjo vred, ki je v veliki žalosti šla kmalu za teboj! France Ferkulj iz Strug pri Dobrepo-ljah, pogrešan od novembra leta 1914.fc Da bi ga Bog še vrnil žalostnim staršem! Njegova žena je vse dobro opazila. Njegov strah je bil nalezljiv. Oba sta čutila, kako se je razgrinjala nad njima senca težke usode. In molče sta se sporazumela, mirno in vdano pričakovati usode. Ona ni vpraševala, on je ohranil svoje misli zase. Drugi dan je mirno prešel. Gospod Outram ga je večji del preživel sam na jezeru. Tudi tu je iskal skrita mesta rajši kakor pa odprto vodo, kjer bi ga lahko opazovale nevidne oči. Zvečer je bil zelo veselo razpoložen in po večerji je dejal ženi: »Jaz mislim, da je Maxwell na vsak način tu. Vsaj meni se zdi, da sem videl onega mladega divjaka, ki je bil zmerom ž njim in ki sem ga na izkrcevališču, če se še spominjaš, skoraj vtopil. Jaz moram vprašati.« To je storil in tudi izvedel, da je Max-well prišel za nekaj dni na ribarenje. Sam je v šotoru in nima nikogar s seboj. Poročil se je baje z neko Angležinjo, ki je menda podedovala neizmerno bogastvo. V »Sentineli« se baje čita, da je gospod Hugo Hamberton padel in se smrtno ponesrečil, ko je hotel na kamenitem bregu blizu svojih posestev rešiti dvema otrokoma življenje, »Srečni človek!« je dejal gospod Outram, ko je to pripovedoval svoji ženi. »Maxwell je imel vedno srečo, samo takrat ne, ko je izgubil tebe.« Ona se je žalostno nasmehnila. Pretekel je drugi dan. Po zajtrku je gospod Outram spet omenil gospoda Max-wella, »Danes popoldne ali pa jutri zjutraj bom stopil k njemu. Zelo zanimivo bo, ko bo pripovedoval o svojem hlapčevanju. In jaz moram dobiti nazaj svoj prstan. Ali ti ne pojdeš z mehoj? Po kosilu se lahko popeljeva.« Ona je zmajala z glavo. In tako tudi on ni šel, temuč prebil celo popoldne na jezeru. Po večerji se je potikal kadeč okoli hotela in iskal po svoji navadi v najgostej-šem grmičevju najbolj samotna zavetja, dasi se je že popolnoma stemnilo, Dočim se je mudil v največji samoti, mnogo premišljal in neprestano mislil na talisman, se je zdelo, da se ničesar več ne boji. Enkrat se mu je pač zdelo, da vidi neko pestro stvar skozi drevje, toda menil je, da se je motil, in se je spet potopil v svoje razmišljanje. Vsako premišljevanje je zaključil: »Da bi spet imel svoj prstan!« Slednjič se je sam sebi že zdel zaničevanja vreden, ker je pripisoval navadnemu prstanu tako važnost. Toda misel ga ni hotela zapustiti; držala se ga je s čudno silo, ki je ni mogel zlomiti. Naenkrat mu je prišel na uho tih glas, komaj malo močnejši ko šepet; strahu je kar ostrmel. Glas je prihajal izza debla mogočnega javorja, v pojočem tonu, zdelo se je, kakor bi nekdo govoril sam s seboj. Razločil je v sanskritu besede: »Bodi pozdravljen, o oče moj! Bodi pozdravljen dobrot delilec! Zakaj si obrnil obličje svoje od sužnje svoje in ji življenje izpremenil v črno noč? Brahma me je pri-vedel čez morje k tebi. Jaz sem te našla in te več ne pustim.« Gospod Outram je stal kakor bi ga bila zadela strela. Deklica je nadaljevala s pojoče-tožečim glasom. In pripovedovala je o svoji ljubezni do svojega dobrotnika, nimiimiiiiiiiiimiiimimiimiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii................................................................................................................................... STRAN 318. ILUSTRIRANI GLASNIK .........................................................Illlllllll.....Illlllllllllll...............Hlllllllllllllll.........IIIIIIIIII1...........lili.......III.......I...............I......Illlllllllllllll.........Illlll.......................................IIIIIIIU.......................................I.....IIIIH krogel, da je moralo delo prestati; ali se je hotela sovražna artilerija osvetiti za ponesrečeni naskok, ali pa je hotela pripraviti pot novemu. In tako je delo malo napredovalo. V jamah, ki jih je sovražnik nehote pre-skrbel, so se vgnezdili, po dva in dva, si naredili prsobran in priredili jamo za dan, ko bo treba mirno ležati v njem, kolikor mogoče udobno. Z jutranjim mrakom je odšla polovica stotnije nazaj v bolje prirejene postojanke, druga polovica je naredko zasedla prostor in ostala na straži. In še od te polovice so bili nekateri ljudje postavljeni v naprej potisnjena skrivališča, da od tu natančno opazujejo sovražnika in takoj naznanijo njegove nakane, Janez in Jaka sta bila skupaj v eni takih naprej postavljenih postojank. Kakor nekak nos je potisnil hrib tu nekaj zemlje naprej, prav lepo se je videlo od tu na pobočje na sovražnikovi strani. Janez in Jaka sta še v naglici vrgla nekaj zemlje pred se, pripravila puški in se zleknila v jamo. »Ti, Janez, ta je pa morala biti precejšnjega kalibra, da je napravila tako jamo!« »Mhm!« Janez je molčal in strmel na pripovedovala, kako mu je sledila skozi Indijo v Evropo. Zagotavljala mu je svojo zvestobo in svoj sklep, da ga nikoli ne zapusti. On je pač uvidel kruto ironijo v njenih besedah, kakor tudi njen odločni sklep, da ga ne pusti ubežati. V prvem hipu ji je hotel uteči, a je takoj izprevidel, da bi mu sledila. Ni ostalo drugega, kakor da je ostal, oči v oči svoji nesrečni usodi, in vprašal, kaj hoče. Za hip je počakal, da je pomiril živce. Nato je vrgel cigareto stran in stopil proti deklici. Zdelo se je, da je nekoliko prestrašena, Gledala ga je s prosečimi očmi, ki so se svetile v mokrem blesku. On je ta znamenja dobro poznal. Za njimi je tičala nepremagljiva, zavedna odločnost značaja, ki se ne pusti preplašiti. Vedel je, da mu bo sledila do konca sveta. »Satara!« je dejal resno. »Da, gospod! Tvoja sužnja posluša!« Sklenila je roke pred seboj in pogled njenih velikih oči je drsel po njegovem obličju. pobočje pred se. Že v mraku-je začelo sovražno topništvo živahneje streljati, pri prvem svitu je podvojilo živahnost. Kakšen dan bo danes, je Janez in ž njim vsak drugi vedel. Udarjalo je blizu, zdaj tu, zdaj tam, stebri prahu in dima in zemlje in kamenja so se dvigali, kjer je udarila granata, bel oblaček je naenkrat zaplaval v zraku, kjer je udaril šrapnel. Nemilo je obiskal kak kamen Janeza in Jakata v jami, da sta se spogledala in drug drugega z očmi vprašala, jeli zadet. »Na kaj misliš!« je vprašal Jaka. »Saj veš! Na razglednico!« »Dobro tebi!« Jaka se je zazrl na pobočje in ostro opazoval, kje udarjajo naše granate, Janez se je naenkrat obrnil do njega. »Koliko je sedaj ura?« »Šest!« Janeza je objelo s čudovito mehkobo. Kaj če je udarjalo vedno huje in grmelo in ropotalo kakor za stavo, kaj če bi lahko vsak trenutek udarila granata v jamo, kjer straži, ali si najdejo krogle iz šrapnela pot v njo — Janez je mislil: Sedaj je cerkovnik že prvič pozvonil k maši, stopil v zakristijo in pripravil masna oblačila, stopil k oltarju in pobrisal prah in odgrnil gornji prt. Prve ženske že prihajajo v cerkev, med prvimi prva je njegova mati. — Sedaj je cerkovnik opravil vsa opravila in stopil pred cerkev, da čaka mašnika. Ko zapazi tega na potu, zazvoni v drugič. Cerkev se polni. Zadnji prihajajo. — Maš-nik je tu. — Je oblečen v mašniška oblačila. — Stopa pred oltar. — Cerkovnik gre, da pozvoni v tretjič. — Mali zvonček pred zakristijo zapoje, mašnik stopi pred oltar. »Kaj te je prineslo semkaj? Zakaj si prišla, da motiš moj mir?« »Zakaj kroži mesec okoli zemlje-matere?« mu je odgovorila v istem tonu. »Zakaj hite reke v morje? Zakaj se dviga in pada morje v enakomerni izmenjavi?« »Nehaj s temi prismodarijami in povej, kaj hočeš,« je dejal Outram nestrpno. »Jaz imam nekaj malega s seboj« — segel je v žep in privlekel par srebrnjakov — »in ti ne morem več obljubiti. Ti imaš pač službo? V Watervillu sem te videl z gospodinjo,« Odklonila je ponujani denar z rahlo kretnjo, a vendar nekam zaničljivo, in zrla z žarečim pogledom vanj, ' Gospod Outram se je razjezil. Zahtevala je naravnost neumnost, in neumnost je nepremagljiva, »Ti pač veš,« je dejal, »da sem poročen. In potem bi pač morala uvideti, da je preteklo preteklo, za večno preteklo, in mora biti popolnoma pozabljeno, da v Evropi vladajo drugi nazori kakor pa v Indiji ter da ti jaz nikakor ne morem dovoliti, da mi slediš.« »Udeleži se je v duhu!« je zazvenelo v ušesih. In Janez se je pokrižal, V tistem hipu se je Jaka nemirno obrnil, ga prijel za roko. »Ali vidiš?« »Kaj ?« »Gledaj naravnost izpred sebe, sto korakov!« Janez se je nekoliko dvignil in napeto gledal. »Zdi se mi, da se nekaj premika!« »Ne zdi se, nego se v resnici premika! Ali vidiš na desno in na levo, in izza prvih drugi, tretji in četrti!« »Saj res! O ti prebrisani možakarji! Kako so si lepo napolnili vreče z zemljo ali peskom! In kako jih lepo porivajo pred seboj! Čakaj!« Janez je zgrabil za pripravljeno ročno bombo in že prijel za povoskani privesek, da ga iztrga in vrže »bombo. »Počakaj, da pridejo bliže! — Ali treba je naznaniti nazaj!« Janez ga je debelo pogledal, na to se ni spomnil. In pa zapustiti to jamo in se splaziti v tem strašnem ognju nazaj — Janeza je malo zazeblo po hrbtu. V tistem hipu je udarila prav blizu granata, plast zemlje je padla v jamo, jo deloma zasula, deloma nemilo poizkusila trdoto njiju teles, bližnja eksplozija ju je pa deloma oglušila. »Skoči nazaj do gospoda kadeta!« je napol vpil Jaka. »Kaj, jaz?« je vpil Janez in se skušal izvleči iz zemlje, ki mu je noge zasula. Mislil si je: Zakaj ravno jaz ? »Sedaj ti, drugič grem jaz! Vsak enkrat.« Janez se je z enim skokom oprostil zemlje, ki mu je ležala na nogah, zgrabil puško in že izginil iz jame. Ali komaj je bil iz jame in hotel plazeč se preiti v drugo jamo tik ob prvi, je strahovito udarilo, ampak mu je samo vzelo sapo in mu v istem hipu bilo, da ga je kdo udaril po glavi in ga omamil. Obležal je par hipov brezzavesten ; ko je spregledal, mu je bilo temno pred očmi, sam ni vedel, kaj se godi ž njim. Hip pozneje se je nekoliko dvignil. »Jaka!« je zavpil. Nihče mu ni odgovoril. »Jaka!« je zavpil glasneje vdrugič in se še bolj dvignil, da pogleda po njem. »Gospod moj je jezen na deklo svojo,« je dejala. »Kaj je naredila dekla njegova, da je razdražila njegovo jezo? Preteklo ni preteklo za večno. Za otroke Brahma, Večnega, ni ne preteklosti, ne prihodnosti.« Pri teh besedah je zamahnila z roko, kakor bi hotela odrezati vsak ugovor. »Poglej, Satara. Neumnost, ki jo govoriš, je prav za Indijo. Toda za naše razmere je nekaj nečuvenega. Jaz ti moram še enkrat povedati, da smo v Evropi, kjer vladajo čisto drugačni nazori, kakor vaši. K meni nikakor ne moreš. To je nemogoče. Zakaj ne ostaneš, kjer si? Ali niso gospodarji dobri s teboj?« »Dobri? Pač. Toda dobri so tudi svojemu psu. Ali bo vzel pobiralec klasja klas, če lahko vzame snop? Ali bo gospod moj pil vodo, če mu je vinska kri na razpolago?« (Dalje.) llllllllllIIlllllIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII (Razširjajte Jlustrirani Glasnik"! Goriško deško semenišče, kjer je bila bolnišnica. Italijani so ta nadškofov zavod vkljub rdečemu križu obstreljevali z vsemi kalibri. iiiiMiiiiiiiiiniMiniiuiiiiiiiiuininiiiiiiiiiiiiiiiniiiMii .nniiiiininiiniiiiiinuinmiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiM ŠTEVILKA 32. ILUSTRIRANI GLASNIK ..................................................I.....t MIHI lllllllllllllll III..............llllllll.....lllll...............................................lllllllllllllll......Hllll.......II.....Illlllllll.....II....................IIIIIIIIH.....llllllll lllll llllllllliiliiiilll IIIIII lllll......Illlllllllllllllllllllllll miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiir Nudil se mu je strašen prizor; o delih trupla, ki ga je videl, bi ne vedel, čigavi so, če bi ne vedel, da je bil tam pred par hipi Jaka. Omoten kakor je bil je skočil pokonci, kakor da mu gori zemlja pod nogami, in jo udri v eni sapi h kadetu, ne brigajoč se, da nudi s tem vso svojo postavo svinčenkam, »Gospod . . . kadet . . , pokorno , . . naznanjam . . . Jaka ... ne . .. pokorno.... naznanjam . . . sovražnik se bliža ... z vrečami . . . napolnjenimi ... s peskom .,. . . . sto . . . sto . . . korakov . . . Mladi kadet je začudeno pogledal Janeza, ki je bil videti napol iz uma in je bruhal pretrgano in težko sopeč besede iz sebe, »Pa te je tako razburilo? Kako izgledaš !« Janez ni razumel, kaj je govoril kadet. »Vreče porivajo pred seboj ... in se bližajo ... v štirih .. zaporednih ... vrstah.« Kadet je že pisal vest in jo poslal nazaj na stotnijsko poveljstvo, dal povelja svojim ljudem in se šele, ko je bilo vse v redu in vse pripravljeno za odbitev napada, ozrl zopet na Janeza. »Kaj je s teboj ? Govori! Izgledaš, ko da te je že smrt držala v krempljih, pa si se ji zaenkrat izvil!« »Prav tako je, gospod kadet, kakor ste ravnokar rekli! Jaka je mrtev .. .« »Mrtev . . .« je ponovil kadet in bilo mu je žal vrlega moža. »Jaz pa sem rešen! .. . Rešilo me je tole!« Janez je z naglico posegel v žep in izvlekel razglednico. »Tole!« je ponovil. Kadet je vzel razglednico v roko, jo prečital in jo vrnil Janezu, ne da bi mu rekel kako besedico; šele čez par trenutkov mu je pogledal globoko v oči in dejal: »Odpočij se tu pri meni! za danes imaš dosti. Danes ne greš več na stražo! g* 'Doma. o* Ker je bil že po svoji naravi prijazen, in veselega značaja, zlasti pri bolnikih, zato so mu tudi preprostejši ljudje vse zaupali, pogosto so ga klicali in imeli v velikem spoštovanju. Zanimivo je bilo slišati, kako so njegovi bivši bolniki, malo premožni ljudje, ob njegovi zadnji bolezni molili zanj, dajali brati sv. maše v ta namen, da bi se priljubljeni dobri zdravnik še pozdravil, ako je volja božja. Ko smo mu sporočili o tem, se mu je smrtno-bledi obraz veselo nasmehnil, in je dejal: »Oj to so dobri ljudje!« Dr, Stare je bil praktičen katolik. Redno je opravljal svojo nedeljsko dolžnost, in tudi v zadnji bolezni sta se z njegovim prijateljem svetnikom Simonom Zupanom lepo pripravila za pot na oni svet. V bolezni je bil vzor bolnika. Veliko je trpel na obistih, a žal besede ni bilo iz njegovih ust. Ako so prišli prijatelji ga obiskat, nasmehnil se mu je obraz in tolažil je prijatelje in sebe, češ, bo že kmalu odleglo, govoril je prav tako kakor bi on stal ob postelji bolnikovi in smrtno-bol-nega tolažil. Toda če je bil sam s sestro, ki mu je stregla, takrat pa je večkrat dejal: »Sestra, z menoj je slabo,« potipal se za žilo in dostavil: »Prav slabo !« Kakor vojak na straži, je čakal pokojni dr. Stare smrti pripravljen zase, le težko mu je bilo slovo od njegovih domačih. Gospa soproga je bila ob njegovi bolniški postelji noč in dan. Vsi so ve- Burka »Prvi april«. (K slikam na prilogi.) Naši vzorni fantje 27. pešpolka so priredili dne 13, in 14. februarja v strelskih jarkih gledališko predstavo »Prvi april« in pri tej priliki nabrali za goriške begunce 375 K, kar kaže njihovo vzorno plemenitost. Naši junaki ne le da varujejo našo domovino pred navalom sovražnega Italijana, marveč žrtvujejo še svoj denar v olajšavo bede, katero je vojna z Italijo povzročila. & 9o svetu, g* pMNi * =1 IIF Svetovna vojska. Rusi za Francoze, Na ruskem bojišču je vladal splošen mir več mesecev, ker je v zimskih mesecih vojskovanje v teh krajih skoraj nemogoče, Tudi mesec marec je v teh krajih še zelo zimski. Zato v tem času ni bilo pričakovati, da bi Rusi že pričeli s svojo nameravano ofenzivo. Nemški napadi na Verdun pa so sovražni ententi zopet vse račune zmešali. Vsi so se pripravljali na velike skupne napade, ki naj bi se uvedli proti osrednjim velesilam v istem času spomladi. — Toda naši zavezniki tega niso čakali. Napadli so Verdun in sovražnikom je bilo 2r. Jintoti Stare, generalni štabni zdravnik. (Slika na 4. str.) Kakor bi nekaj manjkalo v Ljubljani po ulicah, tako se mi zdi, odkar je dne 14. marca umrl c. kr. generalni štabni zdravnik dr. Anton Stare. Ako si dopoldne ali popoldne količkaj stopil po ljubljanskih ulicah, gotovo si srečal slokega, precej visokega, prijaznega, vedno se smehljajočega vojaškega zdravnika, ki je hitrih korakov hodil po mestnih ulicah in izginil sedaj v to, sedaj v ono hišo; posebno si ga lahko opazil v bolj stranskih in zakotnih ulicah vstopati v bolj preproste hiše. Večkrat si tudi opazil kmetski voziček, ki je vozil vojaškega zdravnika na deželo, posebno v ljubljansko okolico. To je bil pokojni doktor Stare, eden najbolj domačih, najbolj prikupnih in potrpežljivih zdravnikov v Ljubljani. Njegove gmotne ugodne razmere so mu tudi dovoljevale, da je lahko vstregel željam svojega plemenitega srca ter uboge svoje bolnike mnogokrat zdravil brezplačno v mestu in okolici. Često je namesto plačila, ki ga ni dobil za svojo pot in svoj trud, bolniku še sam dal denarja, da si je kupil zdravil in bolezni primerne hrane. deli, da ločitev mora priti, a vsi bi jo bili radi zavlekli, vsi so jo drug drugemu tajili. Bogu vdan je trpel, krepil se je z molitvijo, posebno zadnje dni se je ne-brojnokrat čez dan pokrižal, v zadnjih dneh si je zaželel rožnega venca, ki je tudi mrtvemu oklepal njegove roke. Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjo, ker njih dela gredo za njimi ! treba spremeniti vse načrte. Francozi so morali zbrati večji del svojih armad pri Verdunu. Angleži so začeli na flander-skem, Lah je moral zopet pričeti s četrto ofenzivo in Rus z napadanjem v najneugodnejšem času zanj. Anglež in Lah sta kmalu sprevidela, da naši niso pustili mej praznih proti njima, dobila sta batine in kmalu prenehala z velikimi napadi, ker bi bilo to le nepotrebno klanje ljudi brez kakega večjega uspeha. STRAN 320. ILUSTRIRANI GLASNIK 32. ŠTEVILKA I t^lf tlftlSttlfl MIVSSAlt til > Ilt4tl I lllllItlllllllllllBIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIflllllllllBlllllllfllllAIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBCIllllllItlllllllBtVIillllilllltllSIIBilllllllltllltllllttimilllll I III Itll Ifl tllM4BJIM4ll IIIIII II IfllilSII I ttf i ltll>IKIltlllPVIIItllllllll>llllllllllllll>ftlCllfllCtlllIIIIIIIIIIIIIV 111 ■•llim#MCMAUMMUM tAlliMltllf m4UU#ll>MUMUBSfl ■■■tlOIIIII I Rus pa se zdi da ni tega mnenja. Čuti se močnega, razpolaga z nebrojem človeškega blaga in zato ga sedaj samo na ljubo Francozom žrtvuje na tisoče in tisoče, ne da bi mogel pokazati količkaj uspehov. S tem, ker Rus tako drobi brez potrebe svoje vojne sile, bo dosegel le to, da bo ob zanj ugodnejšem času utrujen in razbit, kar je za nas seveda le ugodno. — Vidimo torej, da se je to spomladansko vojskovanje pričelo po sekiricah, katerim so dali napev — nasprotniki en-tente, Amerika in Nemčija. Na Nemškem so si glede vojskovanja s podmorskimi čolni navzkriž državniki in mornarji. Državniki ne morejo prekiniti zvez z Ameriko , ne toliko zaradi vojaških ozirov, bolj pa zato, ker bi se v tem slučaju Amerika polastila vseh nemških trgovskih ladij, ki čakajo poamerikanskih lukah konca vojske. Pravijo pa, da se vrednost teh ladij lahko ceni na eno mi-ljardo. S tem bi si osvojila Amerika po vojski vso prekomor-sko nemško trgovino. Seveda bi Amerika kot sovražnica lahko še bolj podpirala naše sovražnike v Evropi z živili in strelivom in dolarjem. In gotovo bi vojska z Ameriko v našem smislu slabo v-plivala na Grško in na Rumunijo. Temu nasproti pa mornariški nemški krogi trdijo, da se mora boj s podmorskimi čolni brezobzirno nadaljevati. Če bi ne bilo treba ozira na Ameriko, bi blokirali lahko vso Angleško in Irsko in vsako ladjo, ki se bliža tem lukam, potopili. Tako bi bistveno obtežili Angležem preskrbovanje živeža. Na ugovor, da je tako bojevanje proti mednarodnim pravom, odgovarjajo mornarji, da Angleži že ves čas vojske tako delajo in da kjer se gre za obstoj države, morajo prenehati vsi drugi obziri. Boljše je nekaj življenj žrtvovati z ladjami nego milijone ljudi gnati v smrt, naj si bo v vojni vrsti ali pa doma vsled lakote. Odstop glavnega pomorskega poveljnika nemškega Tirpitza kaže, da so za sedaj na vrhu državniki s svojo prisiljeno obzirnostjo, ki nočejo vojske z Ameriko, ampak skušajo vojsko s podmorskimi čolni tako voditi, da ne dajo Amerikancem povoda za napoved vojske. Dogodki zadnjih dni, 26. marca. Rusi napadajo nemško in avstrijsko bojno črto, posebno ob Dini in v Besarabiji. Sovražni napadi so bili vsi povsod odbiti in so izgube Rusov velike. 27. marca. Včeraj so bili na laškem bojišču zelo hudi boji. Pri goriškem ob- mostju so naše čete osvojile sovražno postojanko pred severnim delom višine Podgora. Ujele so 525 sovražnikov. — Na tirolski meji se vrše živahni topniški boji. — Na severu Rusi še vedno napadajo Hindenburgovo armado. Pri Mokrožicah so ujeli 2140 Rusov, — Angleži so razstrelili nemško utrdbo pri St. Eloi južno od Yperna in uničili ondotno stotnijo. 28. marca. Boji z Lahi trajajo dalje. Pri Selcih so se hudo vdarili. — Ruske napade pri Stripi so naši odbili z minami. 30. marca. Na Goriškem so bili boji podnevi in ponoči ; na obeh straneh so nastopile močne sile. Pri Selcih se še vedno bore za nekaj jarkov. — Rusi so prenehali z napadi na vzhodni fronti. — Pred Verdunom počasen napredek nemških čet. G* Zmes. <3$ Iz vojske. General Ivan Pavlovič je sedel v svoji sobi pri mizi, kjer je ležalo vse polno zemljepisnih kart. Študiral jih je in premišljeval. Nato pa pozvoni. Sergej, adjutant, vstopi: Kaj ukažete, Prevzvišeni ? — Sergej, glej tu sem na karto. Ali vidiš ta-le grič? — Da, Prevzvišeni! — Grič morajo naše čete takoj zasesti. Poskrbi to nemudoma in sporoči mi, ko je delo dovršeno. — Da, Prevzvišeni! — Čez dvajset minut nekdo potrka. Sergej vstopi in po vojaško pozdravi. — Kaj je Sergej, moj sinko ? — Prepokorno javljam, Prevzvišeni, da je grič zaseden. — Že zaseden? To je lepo, zelo lepo. Kateri oddelek pa je na vrhu? — Pokorno javljam; Oddelek sovražnikov, Prevzvišeni ! Tako drago! Kmet pride k zobarju v mesto, da mu izdere zob. Zobar izvrši delo jako ročno, kot bi trenil je zob zunaj. Kmet se čudi hitremu delu, začudi se še bolj, ko izve, da mora plačati za tako majhen trud zobarju kar cel goldinar: To je vendar pomota. Naš pader mi je vlekel zob tri ure, stal je pred oknom, jaz sem sedel v hiši, pa me je izvlekel na zobu skozi okno; stisnil mi je glavo med Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rast' linski esenčni fluid z zn. EISA-FLUID odstrani bolečine v sklepih. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 331 (Hrvatska). Nad 100.000 zahvalnih pisem. kolena in izvlekel zob in skoraj pol čeljusti; dva tedna sem bil zatečen. Za vse to mi je pa računil samo šestico, vi se pa niste prav nič trudili pa hočete goldinar! £istnica upravništva. panašnji številki prilagamo položnice dotič-nim gg. naročnikom, kateri nimajo naročnine za tretje četrtletje poravnane, prosimo, da se položnice čimprej poslužite, ker bomo sicer list sredi aprila ustavili. | Gospodarska zueza j j centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani j registrouaria zadruga z omejena zauezo j Dunajska cesta [uradni prost I. nadstr.] j priporoča svojo \ zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in speče- j rijskega blaga; = zalogo najboljših mlekarskih izdelkov: sira, j masla, kondenziranega mleka; [ zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, j Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in j Dalmacije, najboljše domače slivovke, j tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti [ v Spodnji Šiški št 152); [ zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stroj- j nik vedno na razpolago; i zalogo raznih močnih krmil, gnojil in modre j galice. ■■•MiiiiiiiiiBBiiBiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiaaaaiBiaBiaaaiBiaiiiaaaiiiiiiiiiiiiiiiBuaaiMiiiiiir M!itt|!2i[l#ll!l«l!iMIIHIllWlllMI]#!l]l«i™ -i •AL©JZIJ TRINK1 | STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO | I LJUBLJANA, LINHARTOVA UL. 8 S i ' '—---— m gj SE PRIPOROČA CENJEN. OBČINSTVU V LJUBLJANI § m IN NA DEŽELI ZA IZVRŠITEV VSAKOVRSTNIH DEL . m a IZDELOVANJE ŽNIDERŠIČEVIH PANJEV Nemški socialno demokratični voditelj dr. Liebknecht. a-LiinHimiiiiiiiniiHimiiiiHiiiHin... iti—r..................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimilM......iiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...................................................................................................................iiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm ŠTEVILKA 32. ILUSTRIRANI GLASNIK 321. STRAN n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mi........11 iiitiitttiiitiiii i ii ||||||^ll^l|^l^^^^l^llllllllll■llll■ll•■•^•Ml•^t■■ll•lll■lllll•llll•l••■ll•l•l•ll•lll*ll•llll®llm*""®"""""*®®"®"®"®"®"®"",l",""*"®"""l 11 iii>iitii>iiM*#»ttiWB#w>i<®«iitiiittniMHfniiiiiii®it