štev. 32 — Leto VI. PTUJ, 7. avgusta 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OREDHISTVO fS OPRAVA PTOJ MLO. Q. NADSTKOPJB TELEfOS SI iM CEKOVMI RACUH PRI MARODNi SAW KI PODRUŽNICA PTUJ STEV 643-Т-20в OBBJOje UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORN< UREDNt* VRABL J02t ROKOPISD» KI vračamo - riSKA MARIBORSKA TISKARNA JJHA NAROČNINA 400 DIN. POLLETNA 200 d« ČETRTLETNA »00 0Ш Cena din 10.— Okrog nas os IJudî po vsem svetu so v teh dneh uprt« še vedno na daljni Vzhod, kjer je človeški razum končno le uspel prema- gati politične strasti in ekspan- zionistične težnje ter izdejstvo- val prenehanje brezsmiselnega ugonabljanja človeških življenj. Od premirja na Koreji, politič- ne konference, ki naj reši spor- ne probleme na daljnem Vzho- du ter vzpostavi trajen mir, ves svet monogo pričakuje. V Evropi: Nemško vprašanje In državna pogodba z Avstrijo po- menita problem, katerih rešitev bi v znatni men doprinesla k pomlrjenju sveta, k popuščanju mednarodnih napetosti in če bi hoteli biti optimisti — morda celo k splošni razorožitvi. Toda na tej poti Je mnogo ovir. Mnoge se zde skoraj nepremost- ljive. Človeštvo jih bo moralo rešiti, če ne bo hotelo zdrveti v prepad. Upanje, da jih bo rešilo, vsekakor obstaja. Trenutno Se ne vemo, kdo bo eodeloval na konferenci, ki bo reševala vprašanja daljnega Vzhoda, niti kaj se bo korikret- no tam razpravljala Glede tega vprašanja so celo razlike med Amerikanci in Angleži, ki znajo v mnogih drugih vprašanjih na- stopati zelo sl<^.no. In končno imajo pri tem besedo tudi dru- gi, saj so pustili na Koreji svoje kosti vojaki 18 narodov. Ni dvo- ma, da bodo imeli na tej kon- ferenci glavno besedo najvaž- nejši partnerji korejskega spo- pada: Amerikanci v imenu Združenih narodov ter Kitajci (ali RiKÍ?) v imenu druge stra- ni. Glede mo&iosti in izgleda na nspeh konference je treba tre- nutno računati s številnimi ne- znankami. Vse kar je doslej znanega v tem računu je to, da sta se bojujoči se strani spora- zumeli o tem, da je treba pre- kiniti reševanje problema z orožjem ter poiskati izhod po- tom razgovorov. Kdo bo zasto- pal na tej konferenci Južno in kdo Severno Korejo, kdo Zdru- žene narode, ali bo sodelovala Sovjetska zveza in ali bo sploh uspelo rešiti vprašanje združi- tve Koreje — to so velike ne- znanke daljnovzhodnega proble- ma. K temu prispevajo svoje Se namigovanja o nameravani sklenitvi vzajemnega obrambne- ga pakta USA — Južna Koreja in paralelnega Severna Koreja — Kitajska, ki nikakor ne đo- prinašajo h konstruktivni re- žitvi po tem še veliko bolj za- motane situacije. Zdi se, da vsaka stran pripravlja svojo re- ' Sitev in v ta namen je tudi od- šel ameriáfci zunanji minister Dulles v Seul, da bi skupno a Sing Man Rijem določil plat- formo skupnega nastopa na bo- doči konferenci. Pa poglejmo Se bliže okrog nas — v Evropo. Generalno vzeto predstavlja danes evrop- sko vprašanje — nemško in av- strijsko vprašanje, ki povezuje vrsto odvisnih, za evropsko so- žitje poglavitnih in Za vse ev- ropske narode življenjsko važ- nih vprašanj. Zdi se, da je bilo osemletne okupacije v Nemčiji in Avstriji dovolj in to so delno uvideli tudi že v Moskvi, kjer So sklenili odpovedati se stro- škom okupacije Avstrije ter to vzdrževati na svoj račun Tudi tu je v pripravi konferenca — takozvana konferenca štirih —, ki je po nedavni privolitvi SZ že na vidiku. Toda tudi tu so na videz nerešljiva vprašanja, če se spomnimo samo na raz- cepljenost Nemčije, na njene vzhodne meje napram Poljski ter na satelitske režime v vzhodnoevropskih državah, ki bi ee v določenih pogojih znašli v neljubi situaciji ter vrsto dru- gih. Bodoče zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki se bo začelo dne 17. av- gusta, bo imelo torej nalogo razpravljati o perečih problemih, med katerimi so trenutno seveda daljnovzhodni na prvem mestu. Zdi se. da bo delo te mednarod- ne organizacije s tem zaseda- njem pridobilo na važnosti saj je ta tista, ki je z intervencijo na Koreji in sedai s podpisom premirja zabeležila enega res- nejših uspehov svojega obstoja v korist miru in mednarodnega sodelovanja. In naši sosedje? Italijani so. kot smo zadnjič povedali — zo- pet brez vlade S sestavo nove se trudi dosedanji podpredsed- nik Piccioni, stari predsednik De Gasperi pa je »iz protesta« nemudoma odpotoval iz »večne- ga mesta«. Po zadnjih vesteh bodo sestavljali novo vlado ita- lijanske republike demokristja- ni, republikanci in liberalci Piccioni si je torej poiskal sa- mo toliko zaveznikov kolikor jih rabi v parlamentu, da bi bila njegova skodelica na teht- nici parlamenta za spoznanje niže seveda, če bo sploh ta na- poved obveljala Levica namreč že napoveduje Piccioni j ev po- lom, stranke na desnici pa na- povedujejo svoje razpoloženje za sodelovanle v vladi delnice če bi prišlo do njene sestave Odprava riničarskih odnosov je odločen korak k dvigu lika haloških i]udi v Cirkulanah Je bilo v nede- ljo 2. avgusta t. 1. veliko zbo- rovanje volivcev iz občin Cir- k-ulane in Zavrč, Ob tej priliki je zbranim delovnim ljudem go- voril ljudski poslanec tov Maks Krmelj ter v izčrpnih besedah pojasnil razloge za sprejetje in izvajanje revolucionarnih zako- nov o zemljiškem skladu, vlni- čarskih odnosih in zaščiti go- zdov. Razgovor volivcev z ljudskim poslancem in nato še bolj raz- jasnil pomen odprave viničar- skih odnosov in izkoriščanje, ki je bilo doslej v navadi v neka- terih predelih Slovenije. Viničar j je bil. dokler je bil zdrav in za i delo sposoben, dobra delovna , moč za gospodarja. Ko pa je i postal star in onemogel, je pa- del v breme skupnosti. Z novim zakonom bo vsega tega konep. Dosedanji viničar ne bo več iz strahu za eksistenco najponiž- , nejši sluga svojemu gospodarju, j kakor je bil prečesto do sedaj, j temveč enakopraven graditelj | nove družbe. Volivci so iznesli številne na- nake, ki iih dela uprava držav- nega posestva v Zavrču. Opaža se, da ostajajo nekatere parcele ; njiv in celo vinogradov slabo ali sploh neobdelane. Po disku- siji o tozadevnih vprašanjih so volivci zakliučill zborovanje z zavestjo, da zna^o delati in bo- do 7nali tudi gospcdaritl ter se kulturno in politično razvilati Zaključek zborovanja je Iz- zvenel v želji, da bi se volivci večkrat sestali ter se iskreno pogovorili s svojim poslancem ter 6 sklepom, da je odprava viničarskih odnosov odločen ko- rak k liku ponosnih in samo- stojnih haloških ljudi. ★ Koliko dela je že opravila komisija za ugotavljanje viniuarskih odnosov? Komisija za kmetijski zem- ljiški sklad pri OLG Ptuj je do- slej od predvidenih 677 prime- rov po zakonu o zemljiškem maksimumu ter 530 predvidenih primerih po zakonu o odpravi viničarskih odnosov zaslišala po prvem zakona že 174 in po dru- gem 196 primerov. Od teh jih je preverila 155 in 167, ocenila pa 64 in 61. V naslednjih dneh bo vse pripravljeno za 64 in 61 odločb. Od 332 primerov, kolikor jih je sicer že obdelanih, je treba v 197 primerih opraviti še ceni- tev, da bi se potem lahko izdale odločbe. Na terenu deluje seda] 6 ko- misij in sicer v krajih: Cirkovci, Lovrenc, Cirkulane, Grajena, Огт<И5, Leskovec in Zavre. Ali cene v plulsklh gostinskih obratih res пб morejo biti niž.e? V zadnjem mesecu so cene kmetijskim pridelkom občutno padle. Tako so se cene pri mlevskih izdelkih znižale za 50 odstotkov zlasti pri beli moki, nekoliko manj pri krušni. Ob- čuten padec cen Je tudi pri krompirju, od prvotnih 60 din na 6 do 8 din za kg, čebula na 13 do 15 din, zelje na 6 din itd. Ravnotako se je znižala cena sadju. Sprašujem se, zakaj se to znižanje cen v gostinstvu ne odraža ali pa se odraža tako malenkostno, da se to sploh ne opazi. Dotaknimo se samo prodajnih cen žemljam v gostinskih obra- tih, kot so bile do 4. VIII. 1953. Žemlja, ki stane v pekami 5 din, je stala v gostinskih obratih 7 do 8 din. Ali se poslovodjem gostinskih obratov zdi pravilno in upravičeno zviSati ceno Zem- ljam kar za dva do tri dinarje pri komadu samo zato, da so jo prinesli iz pekarne in postavili pred gosta. Ce pomislimo, kak- šen proces se je moral izvršiti preden se je žemlja spekla, bi I se nam cena 5 din za komad ' skoraj zdela majhna. V gostin- skih obratih pa so zaračunali kar dva do tri dinarje zraven, čeprav ni bilo nobenega dela z njimi in se režijski stroški za- radi tega niso prav nič povečali. Bodimo Si kar odkriti, da je bil ta zaslužek previsok in neupra- vičen. Ko so se za ceno žemliam začeli zanimati organi OLO Ptuj, so nekateri poslovodje iz-. javili, da to itak ni noben za- služek in da zastonj ne bodo ^ delali, da jih potem pač ne bo- ' do prodajali več v gostilnah in naj si jih gostje sami kupijo v pekarnah, če jih hočejo jesti. Nikdo ne sili gostilničarjev, da morajo imeti žemlje. Kako se bo gost počutil in kako bo po- strežen, je pa odvisno od njih samih. Sele s sklepom Sveta za gospodarstvo OLO Ptuj, ki je določil ceno žemljam na 6 din, so se cene žemljam znižale šele 4. VIII, 1953, čeprav je bil sklep sprejet že 8. VII. 1953. Zaslugo za tako dolgotrajno zniževanje cen pa nosi Gostinska zbornica^ ki je rabila za obvestitev o no- vih prodajnih cenah žemelj kar cele tri tedne. Verjetno so se gostilničarji zmenili, da bi se znižanje čim dalje zavleklo in Gostinska zbornica jim je šla prav dobro na roko. Se to. Ne- kateri poslovodje se čutijo zelo prizadeti, ker se je okraj drznil vmešavati se v njihove cene in kalkulacije in jim je zelo težko, da ne morejo nuditi potrošni- kom žemelj po 7 in 8 din, tem- več samo po 6 din. Obratno pa mislim, da se potrošniki s tem strinjajo. Vzemimo še na primer por- cijo krompirja, ki stane v go- stinskih obratih 15 do 20 din. Iz enega kg krompirja pa se dobijo 4 porcije, to se pravi, da dobe za 1 kg kromphrja 60 do 80 din Ce stane 1 kg krom- pirja 10 din, znašajo stroški režije in stroški za dodaten ma- terial za pražen krompir komaj 20 do 25 din in je razpon ozi- I roma pozitivna razlika kar 40 do 55 din, poleg tega da je za- , služek podjetja že vštet pri 25 dinarjih. Ta razlika je vsekakor prevelika in bi bila lahko res manjša. Takih primerov bi še lahko našteli več in bi povsod videli slično sliko. Nihče ne zahteva od gostin- skih obratov, da bi delali za- stonj oziroma samo za kritje režijskih stroškov, saj vsakdo ve, da so potrebna sredstva za obnavljanje in zboljšanje obra- tov Kljub vsemu se pa zelo malo vidi zboljšanje tehnične opreme ali česa drugega v obratih kljub tem pozitivnim razlikam. Mogoče je vzrok v tem, da zaposlujejo kje preveč delovne sile in bi poslovodje državnih gostiln morali dobro pregledati in oceniti svojo de- lovno silo, ki io zaposlujejo. Tu- di na ta način bi se režijski stroški znižali Zaželeno in zdravo bi bilo, da bi se opazila nekakšna konku- renca med gostinskimi obrati, pa naj bodo državnega ali pri- vatnega sektorja Tako pa se zdi kot bi bile ptujske gostilne prava cehovska organizacija. Kakor nastavi ceno eden, tako jo" imajo tudi drugi razen v nekaj primerih, čeprav bi cena lahko bila nižja. Treba je tekmovati tudi v nižjih cenah, ne pa samo v kvaliteti postrežbe gosta. M. V. Elaktfifikeolici v Vitomcirolh v eni prejšnjih številk smo pisali o začetkih elektrifikacije v Vitomarcih. Januarja tega leta je bil izvoljen glavni od- bor Ta je takoj začel z zbira- njem denarja in članov oziroma interesentov za elektrifikacijo. Tu so se pokazale pi-ve težave. Ljudje so na prigovarjanje od- bornikov elektrifikacijskega od- bora naj pristopijo k elektrifi- kaciji, odgovarjali češ: »Ce sem bil že tako dolgo brez elektrike, bom še na stara leta« in po- dobno Vendar so te začetne te- žave premagali in odbor je do- bil v dokaj kratkem času še kar precejšnje vsote denarja. Takoj so začeli zbirati in ku- povati električne drogove za daljnovod in za omrežje in na- vozili na določena mesta. Ze pri prvih delih smo videli, da nekateri vaščani nimajo smisla za elektrifikacijo !n tudi niso hoteli sodelovati pri teh prvih delih Končno se Je tudi tu prema- gala težava starokopitnosti in nazadnjaštva in je odboru ven- darle uspelo dobit; dovolj dro- gov in jih zvoziti na doloCena mesta Nato se je začelo na veliko razpravljati o legi transforma- torja Tudi tu so se pojavile te- I žave ki so prav za prav smešne, e vendar do neke mere vsled nerazumevanja na podeželju ra- zumljive Ljudje so govorili: »Ce bo stal transformator zra- ven moje hiše, mi bodo prego- rele žarnice; če bo bolj odda- ljen. ml ne bo tako dobro sve- tilo« Glavna težava pa je bila, da se niso mogli na nikogar priključiti: Gabemik in Juršin- ci še nista začela, Trnovska vas napreduje počasi in nanje niso mogli čakati. Edina nada Jim je bil Cerkvenjak. ki je napeljal do takrat omrežje že povsod, razen v Zupetincih Ker pa je bil dolžan odbor Cerkvenjaka pomagati tudi Zupetincem pri elektrifikaciji, so se tudi oni , vključili v njihov elektrifikacij- ski okoliš, Ni pa zadoščal samo en trans- formator. zato se je začel gra- ' diti še eden na meji med Zupe- ¡ tinci In Vitomard, to je med : okrajema Ptuj in Maribor Ta ] transformator je bil predviden " od DES Maribor in bi naj za- i vzel Zupetince in vse Vitomar- ] ce Tako so stopili Zupetinci in ; ^ritornarci v ožje sodelovanje ( za gradnje transformatorja, ki bi naj služil obema. Izvolili so novi skupni odbor in začeli takoj z graditvijo transformatorja. Ta transfor- mator je danes že dograjen. Lahko pa bi bil že pred dvema mesecema, če se ne bi pojavila težava s cemetom. Elektrifika- cij ski odbor namreč ni mogel pod nobeno ceno dobiti niti v ptujskem niti v mariborskem okraju cementa. Vzroka za to ne vemo, toda pri nas ga ni! Končno smo uspp"» dobiti ce- ment pri Zeleznini Ptuj. Zaradi zaostanka s cementom smo bili primorani graditi transformator ravno v času, ko je kmet najbolj zaposlen z delom na polju. Za- radi tega je delo počasi napre- dovalo. Bil pa je transfor- mator kljub nerazumevanju ne- katerih zgrajen v relativno hi- trem času. Zasluga gre pred- vsem tehničnemu vodju elektri- fikacijskega odbora tov. Toplaku Alojzu, podpredsedniku tov. Pučku Jakobu In predsedniku vaškega župetinskega odbora tov. Seku Jožefu. Ti so zastavili vse svoje moči in z največjim elanom skrbeli za dobro organi- zacijo dela; mnogo pa tudi sami naredili. Tudi mnogo drugih va- ščanov, kmetov in delavcev, ki so mnogo pripomogli z vožnja- mi in delom, zasluži pohvalo. Grajo pa zaslužijo vaščani Hva- letdnc in Drbetinc, ki so oblju- bili, da bodo pomagali z vožnja- mi, toda niso prišli Zaradi njih se je delo zavrlo za nekaj dni. Iz vsega tega dela je razvidno, da so Vitomarci kljub temu, da so razkosani na več občin in so tam samo kot nekaki priveski, vendar zmožni organizirati in narediti veliko delo. Volja pri delu Je velika, toda zaradi pomanjkanja denarja — vinogradi in sadovnjaki, ki so glavni vir dohodkov v Sloven- skih goricah, ne bodo letos pri- nesli ničesar — se bojimo da se bo delo zavrlo Zato prosimo OLO Ptuj, da nam vsaj delno pomaga iz finančne stiske Poirolio 11 '[ iúi idiisfil Ш\ Vsakodnevno delo Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v Ptuju vedno znova potrjuje, da primanjkuje v ptuj- skem okraju pa tudi drugod v Sloveniji zdravstvenih pomočnic — medicinskih sester in to v zdravstvenih ustanovah v okraj- nem centru, kakor v vseh 34 šolskih centrih ptujskega okra- ja, kjer je ljudstvo navezano na pomoč medicinskih sester, ker še tam ni zdravnikov, bolnišnice in marsikje tudi ne ambulante. Na vprašanje, kaj je v ptuj- skem okraju storjeno, da bi se vsaj v bodoče število medicin- skih sester povečalo od doseda- njih 9 na 20—25 za najnujnejše potrebe Ptuja in nekaterih šol- skih centrov, zlasti v Halozah in drugod, kjer je še največ dela za zdravstveno prosvetlrtev de- lovnih ljudi, bi morali priznati, da dosedanje prizadevanje ni ro- dilo zadostnega uspeha. To po- trjuje zlasti dejstvo, da med absolventkami gimnazije ni kandidatinj za tovrstno triletno Solo za medicinske sestre v Ljubljani, čeprav Je letos za- pustilo gimnazijo lepo število 18—24 let starih, telesno in du- ševno popolnoma zdravih de- klet, ki izpolnjujelo vse pogoie 7.а kandîdatinje Sole za medi- cinske sestre v Ljubljani. 1 Po mnenju Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, ki ima vpogled v tozadevno pomanjka- nje po vsej Sloveniji, je potreb- no še pred začetkom novega šolskega leta 1953'54 tudi v ptujskem okraju storiti še kaj več kot doslej za pridobitev večjega števila kandidatinj za to šolo. Pri tem je treba star- šem absolventk gimnazije in njim samim prikazati prednost te Šole za medicinske sestre, da ima svoj Internat, ki skrbi za urejeno življenje dijakinj in tu- di za tekoče opravljanje vseh izpitov. Dosedanja šolska leta je uvidelo prednosti te šole in tudi poklica medicinskih sester več visokošolk. ki so pustile študij na univerzi in se vpisale v to šolo, po končani šoli pa so bile takoi sprejete v službo v cen- tralnih zdravstvenih ustanovah ter v zdravstvenih ustanovah terapevtsko orofilaktičnega tipa Tudi za absolventke Sole za me- dicinske sestre prihodnjih šol- skih let Je odprtih vrsta neza- sedenih službenih mest. Absol- ventkam in staršem je treba tudi pojasniti, da prejema dom oskrbnino od staršev dijakinj ali pa od OLO iz tozadevnih šti- pendij, kjer starši ali skrbniki ne zmorejo oskrbnine Dosedanja praksa, da je bil v časopisju objavljen razpis za sprejem v Solo za medicinske sestre v Ljubljani in da nanj ni bilo zadostnega odziva kaže, da je premalo dijakinj višjih razredov gimnazije vedelo za važnost Sole za medicinske se- stre tn za eksistenčno perspek- tivo njenih absolventk. Mnogim staršem absolventk gimnazije ni bilo jasno, da je toliko povpra- ševanje zdravstvenih ustanov v Ljubljani, Mariboru, Celju in tudi Ptuju ter šolskih centrih po medicinskih sestrah, ki po- menijo marsikje samostojnega in zelo pomembnega zdravstve- nega delavca, ki Je delovnemu ljudstvu potreben pri spoznava- nju bolezni in njih posledic ter pri njih preprečevanju ter zdravljenju. Vse kaže, da bo potrebno v prihodnjih šolskih letih o tem več razpravljanja in pojasnje- vanja med dijakinjami višjih razredov gimnazije, da se bodo laže ob končanju študija na gimnaziji odločalp tudi za študij za tovrstni poklic. Emet^'ske zođrug®, s'eđ t@ zgledu EZ Ga evci Ftirmin V poslopju nižje gimnazije v GoriSnicj je bil v nedeljo, 2. t m., drugi kvartalni občni zbor KZ Gajevci-Formin, katerega se je udeležilo okoli 50 članov in zastopnik OZKZ tov. Vobič Ivan. Po izčrpnem in stvarnem po- ročilu, ki ga je po zadnjem kvartalnem občnem zboru po- dal predsednik zadruge tovariš Venta Janez je bilo raz;vidno, da je upravni odbor smotrno pri- jel za delo in usmerja zadrugo ter njeno članstvo T tiste pa- noge našega kmetijskega gospo- darstva, ki so bistvenega pome- na za napredek kmetijstva, to je na živinorejski odsek in ple- mensko službo ter poljedelstvo. Iz poročil po.sameznih funkcio- narjev in diskusije^ ki se je raz- vila po referatih si imel obču- tek, da se naši gospodarji mno- go bolj zanimajo za pravilen in uspešen razvoj splošnih kmetij- skih zadrug in kakšna je naloga splo.?nih kmetijskih zadrug pri dvigu kmetijske proizvodnje. Iz vseh poročil in izvajanj mnogih članov lahko pohvalno ugotovimo, da so člani upravne- ga in nadzornega odbora kakor tudi uslužbenci zadruge v glav- nem odpravili vse napake, ki so bile iznesene na prvem kvartal- nem občnem zboru, kar zbuja pri članstvu zaupanje in jača ter pospešuje nadaljnji razvoj zadrug in zadružne misli na vasi. Ob zaključku je ponovno spregovoril upravnik OZIIZ tov. Vobič. k. те članom predočil borbo zadruge in zadružnikov Za večjo proizvodnjo, ki jo je videl in spoznal v kmetijsko risoko naprednih državsK ko ie kot član poučne ekskurzije potoval po teh zapadno evrop- skih državah, govoril o delovn zavesti naših ljudi, obenem p« prikazal premalo strokovno iz- obrazbo našega kmečkega člo- veka. S tem v zvezi je govoril tudi o ustanovitvi enoletne kmetijske in gospodinjske v TumišČu pri Ptuju ter pri- kazal praktično korist te kme- tijske šole za kmečko prebival- stvo okraja za vsako individu- alno gospodarstvo in za uspe- šen razvoj naših splošnih kme- tijskih zadrug. Člani so pozdra- vili ustanovitev te nove kme- tijske šole in soglasno spreje.- sklep ter pooblastili upravni od- bor, da v obliki štipendije pod- pre dva gojenca iz območja za- druge z mesečno podporo po 1000 din. Člani upravnega od- bora so zadolženi, da skupno z upravo šole določijo po enega gojenca iz Gajevec in Formina, ki imata veselje do kmetijstva ki bosta ostala kmetovalca n de- lala na kmetijskem področju, da končata to šolo ter preneseta svoje pridobljeno znanje v ob- močje svoje vasi in zadruge ter na tak način postaneta pionirja našega bodočega naprednega kmetijstva in gospodarstva Pozdravljamo tak sklep čla- nov KZ Gajevci-Formin in smo prepričani, da bodo tudi ■>stale zadruge v našem okraju šle po tem vzgleda 3îetje in matere, pošijite jvoje naslednike v Kme- tijsko šolo TurnišCe, da 30 njih delo na domačem )osestvu dobro in uspešno! Stran 2 PTUJS^^I TEDNTK Ptuj, 7. avista 195S Naša potrošnja v drugem tromesečju Ko smo pred nekaj tedni ob- javili v našem časopisu nekaj podatkov o potrošnji nekaterih prednaetov so se mnogi Čudili posameznim številkam Pred- vsem so vzbujale pozornost šte- vilke o prodčmi moki in kinihu, soli, masti, sladkorju itd. Ven- dar so bile številke o potrošnji v prvem tromesčju precej nižje od številk v drugem tromesečju, ko so povsod narasle razen gle- de sladkorja ш soli ter še neka- terih manj pomembnih živilskih artiklov Tako so kupili potroš- niki v drugem tromesečju (april- junij) Črnega kruha 676.377 kg proti 276.454 kg v prvem tro- mesečju (v nadaljevanju nava- jamo v oklepaju številke za prvo iromesečje). belega kruha 34.897 kg (7254 kg), krušne mo- ke 5R8.917 kg (657.030 kg), sve- žetja govejega in telečjega mesa 68.684 kg (49.036 kg), suhega mesa in mesnih izdelkov 47.683 kg (28.045 kg), krompirja 33.374 kg (16.500 kg) itd Celokupno vzeto so v drugem tromesečju kupili živil za 185,965.000 din proti 132,863.000 din. Pojas- nilo za ta porast najdemo v dej- stvu da je bilo v teh mesecih prod žetvijo navezanih na pre- skrbo v trgovini z živili več pre- bivalcev, kot se jih sicer redno na ta način oskrbuje. V teh me- secih se tem pridnažijo še števil- ni manjši kmetje, ki ne pride- lajo dovolj hrane za celo leto, kar je prišlo do izraza posebno letos po lanski slabi letini. Nakup tekstilnega blaga je v drugem tromesečju rahlo pora- sel na 96.514.000 din (94.988.000 din), usnjenih in gumijastih iz- delkov pa padel na 30 645.000 din (36,305.000 din). Narasel je zne- sek, ki so ga ljudie dali za kur- javo, na 7,500.000 din (5,177.000 din), kar gre brez dvoma že na račun zaloge za prihodnjo zimo. Kupljenega je bilo več pohištva in drugih lesnih izdelkov, in si- cer za 10,602.000 din (5,649.000 din), kemičnih izaelkov 38 mil]. 213.000 (24,828.000 din) itd V ce- loti so potrošniki kupili različ- nega blaga za 462,021.000 din (387,050.000 din), torej za okrog 75 milijonov din več. Zanimive so ugotovitve o zneskih, ki jih posameznik po- rabi za nakup raznih potrebščin. V drugem tromesečju n. pr. Je dal posamezni potrošnik za pre- hrambene predmete povprečno 2353 din (1681 din), če bi raču- nali, da kupujejo vsi. Seveda Se ta znesek občutno dvigne in je dejansko mnogo večji, ker kupuje živila v ptujskem okra- ju ie okrog 20.000 prebivalcev, dočim se vsi ostali popolnoma ali v večji meri oskrbujejo sa- mi Za tekstilno blago je potro- šil 1221 din (1202 din), za tobak 252 din, za obutev 387 din (625 din), za kurivo 95 din (65 'din), Za kovinske Izdelke 390 din (259 din) Itd. Poglejmo še, koliko so dali za pijačo. Alkoholnih pijač je Slo skozi gostinske obrate za 37 milj. 849.000 din (28,055.000 din), brez- alkoholnih za 3,409.000 din (1,403.000 din) Zapili smo torej tudi precej več kakor v prvih treh mesecih. DOPISI UREDNIŠTVU [avnosti in opravi za tloliodke v pomislek Pritožbena komisija pri upra- vi Za dohodke OLO Ptuj Je od- bila prošnjo za znižanje dohod- nine z motivacijo, da se ne more upoštevati vzdrževanje študenta kot vzrok za znižanje dohodnine pri odmeri davka. To mi daje povod seznaniti te komisije, predvsem pa našo Javnost s položajem študentov — sinov in hčera malih kmetov. Gmotna sredstva teh so izmed vseh študentov najbolj pičla, saj so navezani edino na pod- pore od doma — od dohodkov 2 majhnega posestva njihovih staršev. Življenje v naših akademskih centrih, stanovanje, hrana tn predvsem knjige, ki jih rabi, stanejo približno 5000 din me- sečno, pri tem pa še nI raču- nana obleka in druge potrebšči- ne. Tako bi znašalo letno vzdr- ževanje študenta okrog 70.000 dinarjev Ta denar bi naj dobil mali kmet iz svojega posestva kot nekak višek, to je denar, ki ga ne more uporabiti za mve- sticije v posestvu ali za davek in podobno. Vprašajmo se, ali res mali kmet iz naših krajev dobi iz s-vojega posestva toliko denarja, da bi lahko izdal poleg vseh ostalih izdatkov tolike vsote za Studiranje svojega sina ali hče- re? Ne more! To nam dokazuje statistika, ki jo je izdala Zveza študentov v Ljubljani letos spo- mladi v študentskem glasilu »Tribuna«. Tu je zabeležen naj- manjši odstotek študentov iz- hajajočih iz kmečkih slojev in večkrat dokazan njihov težak gmotni položaj, saj ne dobe ne otroških doklad in ne itipendil, ki ee le dajejo sirotam in naj- revnejšim študentom. Povsod drugje so se iskali vzroki za to, samo v težkem gmotnem рк)- ložaju ne! Mislim, da Studiranje kmeč- kega sina ali hčere ni nekak luk- sus ali zabava za kmeta, ali sa- mo prizadevanje, da bi njihovi sinovi in hčere v družbi delov- nih ljudi boljše živeli od osta- lih. ampak je to velik prispe- vek tistega kmeta za našo bodočnost. Denar, ki ga daje kmet Za vzdrževanje svojega si- na ali hčere, daje skupnosti, saj omogoča in pomaga pri na- stajanju naše nove inteligence, ki bo služila x izvrševanjem odgovornejših nalog predvsem skupnosti Ne razumem zato utemeljitve uprave za dohodnino OLO Ptuj, ki ne upošteva tega važnega dejstva in vsaj delno zmanjša dohodnino kmetom, ki vzdržu- jejo svoje sinove in hčere bo- disi kot dijake ali študente. Eden od revnih študenov Ifailo s@ fe hotel gospodar Preven:®' znebiti iiafemsiiiia M.haSìca Najemniki stanovanj in hišni gospodarji ne posplošujete sle- deče zgodbice ker bi sicer brez krivde obsojali vse hišne gospo- darje ali pa pomilovali vse na- jemnike stanovanj Čeprav ne doživljajo ničesar podobnega. Verjetno poznate malo hišnih gospodarjev ki bi tako viseli na vratu svOjega najemnika kot kaže primer te zgodbice, ki je morala mimo občinskega odbo- ra in LM Cirkovci pred ptuj- sko kazensko sodišče Najemnik sobe in kuhinje v hiši Franca Drevenška v Siko- lah št. 10 Franc Mihelič in nje- gova ll-člansld po vaseh so ^гг^паИ w Л priimkom »Dika«. Sab'č trd^j ni bil član Komunistične j marveč je dels! v jHr^.-alki rep'ublikî-ncM 'V orgar'zari"^ -p Sabič zastiral mnen.ie. d- treba zarffi'-t'ti doted^r^e mi'^— Ijubne roc'ri.i«» ir p-eit' k rr?- bliko. Po prilicdu Josipa Вгоза Ptuj, 7. avgusta 1933 PTUJSKI fEPN'IK Stran : V ítu'is hQ saiiissîeliiô Planinsko dmli^s» Skupina članov Planlskega društva Maribor v Ptuju si na- merava ustanoviti v Ptuju sa- mostojno Planinsko driištvo v Ptuju, saj že sedaj šteje 100 članov, med njimi več dobrih planincev tn alpinistov. Do usta- novitve društva bi prišlo že prej, če bi se člani za to bolj zavzeli. Očividno se jim je zde- lo najlažje izpolnjevati svoje i^iromne obveznosti napram društvu v Mariboru, s tem pa eo si prihranili ves upravni apa- rat društva, funkcije in delo. Pozabili pa so, da je število simpatizerjev Planinskega dru- štva v Ptuju dokaj večje, kar se vidi zïasti v poletnih mese- cih, ko odhaja lepo število mla- dine tn odraslih na hribe In planine. Slednji so se prepri- čali o velikih prednostih, ki jih imajo člani Planinskega dru- štva v društvenih domovih in planinskih kočah, kjer so imeli na podlagi društvene legitima- cije 50®/« popust pri oskrbnini v koči kakor tudi Тб^/о popust na železnici, ko je potovala sku- pina najmanj 5 članov Vse kaže, da je tudi Planin- sko društvo v Mariboru zainte- resirano na tem da se ustanovi v Ptuju samostojno društvo, da so tukaj razširi krog članstva in da se čim več delovnih ljudi seznani z velikimi pridobitvami Planinskega društva Zato je mariborsko društvo poslalo ptujski skupini vsa pojasnila in navodila, kako naj pristopi k organizaciji društva in kake ob- veznosti in pravice imajo novo pristopivši člani. Po dobljenih informacijah bo imela skupina do ustanovitve društva v Ptuju enega svojih članov, ki bo ob torkih, sredah in petkih od 14. do 16. ure na Slovenskem trgu štev. 2 y Ptuju dajal simpatizerjem društva in- formacije io bo sprelejnal prl^ jave za sprejem v skupino ozi- roma društvo. iVefeal he»ed o premieri r Viíomítrelh v nedeljo, 6. julija 1953, je bi- fe v Vitomarcih v prosvetni dvorani pa-emáera Schillerjeve drame »Kovarstvo in ljubezen«. Ze ime avtorja nam pove, da je bila vitomarska igralska dru- žina pri tem podvigu drzna, soorda celo preveč drzna. Pre- več zato, ker Schiller kot angle- fci Shakespeare in naš Cankar zahtevajo velîko sposobnost igralcev, pa tudi veJîIco razume- vanje gledalca. Toda premiera Je pokazala, da se vitomar^ igralka družina lahko že loteva boljših in zah- tevnejših del, pokazala pa je tu- di, da vitomarski gledalci niso več tistá, katere bi se lahko krmilo z raznovrstno manjvred- no plažo, kot so na primer sta- rodobne burke in neslane ter neaktualne komedije. Premiera je kot celota uspela razen nekaterih pomanjkljivosti, ki se pa pri podeželskih igral- skih družinah ne da odpraviti. Težko je bilo s sceno, saj je vitomarški oder še vedno vsled pomanjkanja finančnih sredstev v dokaj slabem stanju. Za igro gre zasluga požrtvovalnim igral- cem, predvsem pa režiserju tov. Pravdič Matiji, ki so žrtvovali marsikatero noč, kljub težkemu delu na polju. Igralska družina je igralo to delo za vitomarske gasilce, da bi jim s tem poma- gala iz finančne stiske, gasilci pa bi naj skrbeli za opremo odra in organizacijo prireditve, vendar tega v popolnosti niso storili, razen požrtvovalnega de- la predsednika în morda še dveh članov. Ta uspela premiera je vlila igralski družini mnogo volje in 'novih moči za naslednje odrsko delo. Znižane cene u eleMrlenl Ioli Z odločbo Gospodarskega sve- ta LRS ]e bila znižana cena električni enèrgiji, ki se rabi v gospodinjstvu. Znižanje velja j začenši s 1. avgustom ter znaša, 30®/e dosedanje cene. Tako bo' stal odslej kilovat po nižji ta- rifi namesto dosedanjih 3 dinar- jev le 2,10 din in mesečni pri- spevek za tarifni prostor na- mesto dosedanjih 45 din le 30 ^ din. Višja stopnja, ki se zaraču-i nava po 15 din za kilovat in me- ' sečni prispevek ostane nespre- menjena, omogočen pa je ta- kojšen prestop v nižjo stopnjo, ki pa je sedaj z to odločbo po- novno znižana. Znižanje cene električne ener- gije je posledica vedno večje proizvodnje elektrike v naših centralah, v katerih deluje da- nes lepo število agregatov več kakor pred leti ter prizadevanja za omejitev potrošnie drv zä kurjavo v gospodinjstvTj Upodabljajoči umetniki iz Maribora v Ptuju ' v Ptuju se bodo zadržali 5 dnj mariborski upodabljajoči umet- niki Maks Kavčič, Lajči Pandur, I Remigij Bratoš in Primožič To- j šo, ker jih zanimajo motivi, ki i jih bodo razstavili na prihodnji j razstavi njihovih del v Maribo- ru. Upamo, da bomo na eni pri- hodnjih razstav upodabljajočih umetnikov iz Maribora tudi v Ptuju videli njihove najnovejše motive. Po opravljenem delu v Ptuju bodo odšli tudi v okolico, pred- vsem v Haloze, ker jih zanimajo tudi tiimkajšnji motivi in bodo nedvomno tudi z njimi nastopili na razstavi 3 ¡> O r< T ANSB.\Cl! : DKAVA г4;10 (11:6) V prvj mednarodni rokomet- n te.kmi v Ptuju so morali Drava.^i pod.eči z ogromnim re- zultatom Za Dravo so igrali v glavnem igralci s trenersKego ;ečaja v Mariboru, ki pa niso zadovoljili in je nad 800 gledal- cev nezadovoljnih zapustilo igri- šče, čeprav neupravičeno. Na- sprotnik je bil zelo močan ш lahko rečemo, da so igrali Nem- tehnično in taRtično mnogo, da, zdaleč boljše kot Dravaši. V drugem polčasu se je skoraj sleherni napad Ansbacha končal z golom in celjski vratar Heine ne nosi skoraj nobene krivde, pač pa vsa ožja obramba Po rezultatu 6:5 za Dravo se je si- tuacija na igrišču spremenila in od tedaj naprej so igrali igralci Drave brez kakršnekoli smisel- ne poteze. NOGOMET DRAVA : SLOGA (Čakovec) 3:2 (2:1) V nedeljo se je Drava pome- rila v prijateljski nogometni tekmi z Igralci Sloge iz Čakov- ca. Dravaši eo po obojestranski ležerni in nezanimivi igri zma- gali z minimalnim rezultatom. Takoj v začetku je Drava po- vedla na 2:0. potem pa popustila ; in dala možnost Slogi, da ie do polčasa znižala rezultat. Tekmo je sodil Preac zadovoljivo pred nekaj slo gledalci. SAH Brzotumir SD iriaj bo v to- rek, 11. t. m., v mali dvorani komiteja ZKJ s pričetkom ob 19,30. Gosti so vabljeni, a član- stvo pozivamo k polnoštevilm udeležbi. gPORT V GORIŠNICI V petek, 31. julija, je bila v Gorišnici odigrana povratna tekma v odbojki med Garnizijo iz Moškanjc in domačim Seve- rom. Srečanje se je tudi tokrat končalo z zmago gostov z re- zultatom 3:2. Gene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad v sredo. 5. avgusta 1S53 Vrtnine: čebula 25, česen 40, fižol 25, krompir 12, kumare 10, peteršilj 40, rdeča pesa 20, en- divija 30, glavnata solata 40, špinača 40, rdeče zelje 10, glav- nato zelje 6. Maščobe, surovo maslo 450, zaseka 250 Zitarice: ječmen 30, koruza 40, oves 30, pšenica 30. Perutnina: kokoši 250—300, petelini 250—300, piščanci 250 — 500, Sadje: grozd,:e 80, hru.ške 20, jabolka 25, marelice 40. slive 30, ringlo 30. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 20, smetana 100—120, sir .50—80, jajca 10. » Ljudje so sedaj večji, kakor so bili pred 50 leti. V zdrav- stveno raziskovalnih krogih mnogih držav v Evropi in Ame- riki trdijo, da se je povprečna dolžina človeškega tele.^a v zad- njih 50 letih povečala za nekaj centimetrov. Tako so ugotovili na Norveškrm, da je dolžina rekrutov letnika 1952 za tri cen- timetre večja od rekrutov let- nika 1932. V Švedski vojski zna- ša prirastek na dolžini 4,5 cm, v holandski pa celo вб cm V soboto pa je bil odigran povratni dvottoj v ¿ahu na de- setih deskah Igralci Garnizije 50 se revanžirali za nedaven po- raz z rezultatom 6,5:3,5 Zdi se, da se v Gorišnici Spon zadnje čase zelo razvija. Med; mladino in odraslimi vlada ve- liko zanimanje. Najboljši dokaz kaže r.adnja odbojkarska tekma, ko se je na igrišču zbralo sko- raj 100 gledalcev, čeprav je bil deloven dan Žalostno pa je to. da «¡e v društvo ne vključi vsa dijaška mladina, ki je v tem kraju ni malo Ravno ti bi mo- rali skrbeti za popularnost fiz- kulture na va':;!, saj bi s tem pritegnili še ostalo delav.sko in kmečko mladino, ki bi se odpo- vedala ostalim slabim nagn,ie- njem, kakor pijančevanju itd. — Sportniki i7 Gorišn'ce upa- mo, da nas bodo pri našem dp- lu nodnrle vse organizacije in društva! šolstva, pnrokfi in smrt» v MESECU .TULIJU 1953 LESKOVEC Roistva: Potočnik Terezija iz Strmca štev. 19 je rodila sina, Emeršič Marija iz Skorišnjak .štev 32 sina, Bračič Marija iz Velike Varnice hčerko. Orlač Veronika iz Rcnišč hčerko, Ma- rija Kranic iz Repišč sina. Smrti: Smigoc Franc iz Strm- ca štev. 29. Porok v mesecu juliju ni bilo. JURSÎNCI Rojstva: Rojenih 5 dečkov. Umrli: To? Marija roj. Hole, vžitkarica v Rjavcih št. 10, sta- ra 83 let. Porok ni bilo. MAKOLE Rojstva: §ket Mari.ia iz Sv. Ane je rodila Anico, Penko Er- na iz Jelovca Alojza, Lončarič Marija iz Makol Dušanko, Ju- rečko Veronika iz Statenberga Anico, Dacinger Helena iz Dcž- np.gn Danijela. Poročila sta sc: Novak Ludvik iz Varoža in Poharc Jožefa iz Pc-čke. Umrli po: Brglez Katarina roj- Premrl iz Pečke: Sket Franc iz Sv. Ane, razsla.?pn za mrtve- ga 7 domnevnim dnevom .-^mrti ?Л. XIT. lf>46; Poharc Anton iz Pečke. razglašen za mrtvega z domnevnim dne\'T>m «:mrti 31. VII. 1943 v M?nthauscnu. LE 5 JE Rojstva: V mosccu juliju 1953 se je rodilo: 3 dečki in 8 deklic, skupaj 11 otrok. Poroke: Dvoršek Milan, Bre- žice in Dolenc Marija, Pleterje štev. 52; Go.lkovič Maksimili- jan. Ptujska gord 10 in Weis- icopf Alojzija, v Hal. štev. 39; Pišek Franc. Breg štev, 11 in Sonegačnik Štefanija, Poljčane štev. 31. Smrii: Kopše Barbara, Breg štev. 2; Horvat Maks, Stogovce 16 (proglašen za mri:vega); Se- lin.šek Katarina, Majšperk 15; M?)rinič Rozina roj. Gojkovič, Ptujska gora 7; Vtič Terezija roj. Adam, Stoperce 45; lonča- rič Vincenc. Bolfcnk v Halozah .4tcv. Skamlič Marija roj. Sagadin. Sestržo .9: Lotonja Ja- nez, Dolena 49; Crnko Jožef 2upečj,q v.Ts 24 (progl.i.šen za mrtvega); Zumer Jaka. Lovrenc na Dravskem noHu 35 Ш líliííP Ш PllifiiÊ u lili?!!! Sezram knjig za gimnazijo za šolsko leto 1953-54 ¡ I I. razred gimnazije I. Slovensko berilo I. 180 din; 2 Slovenska jezikovna vadni- ca I 135 din; 3 Grad: Angleška vadnica 1. 160 din; 4. Petauer: Zgodovina starega veka 80 din; 5 Kranjec: Zemljepis za 1. raz- red gimnazije 140 din; 6. Kunc- Sivec Aritmetika in algebra I. 80 din, 7. Hadži-Bcrnot: Zoolo- gija za nižje gimnazije 200 din; 8. Brane: Geometrija I. 24 din; 9. Srbohrvatska vadnica I (v tisku); 10 Vodnik: Nemška vad- nica I. (v tisku) II. razred gimnazije II. Slovensko berilo II 240 dinarjev; 12. Srbohrvatska vad- nica II. 62 din; 13. Vodnik: Nemška vadnica II. 180 din; 14. Grad: Angleška vadnica II. 180 din; 15. Grad: Francoska vadnica II. 128 din; 16. Kapus- Pctkovšek: Botanika za nižje razrede gimnazij 185 din; 17. Molinaro: Aritmetika in alge- bra II 32 din; 18. Brane: Geo- metrija II. 28 din; 19. Binter: Zgodovina južnih Slovanov (v tisku); 20. Bimc: Slovenska jezi- kovna vadnica II, (v tisku). III. razred gimnazije 21. Slovensko berilo III. 155 dinarjev; 22. Srbohrvatska vad- nica II. 62 din; 23. Gestrin: \ Z,<îodovina za 3. razred gimnazi- je 105 din; 24. Zgonik: Zemlje- piio(i nagradi vme in i>od njegovim vplivom je po- stal Sabič prepričan komunist. Razen na Sabiča je Josip Broz naletel na veliko število svojih fiomliljenikov. Prvi mlinar v Polaltovom mlinu je bil dela- vec, nekaj mlajši od Broza. Fer- dinand Sabadžija, ki je obšel dokaj sveta, ko je delal na Če- škem, v Avstriji. Ncmćin. Bil je dober strokovnjak, posebno za montiranje mlinov Po prepriča- nju je bil socialist, a ic impla nanj prece.i vt>Iívu njegova žena. hčerka nekega lastniica mlina v okolici. Kot Brozov pomočniV: je tačas delal mlad f.mt po imenu Branko Ivankovič V vasi se je Jo.=in B!OZ po=:cbno ST-wpriiateljil z mizarjem Fra- n'om Poduoskim. ki ic stanoval tik njega, nato s kmotom Fili- pcm Kranž^^Mčem in Lpd=pl:ivom Bujnohom. V ?o?odni vasi To- mažu sta živcih dv3 i-nrodnikn Josipa В:ога, kovač Ferdinand in ■4KÍ3T- Franjo Samuel Polak se le km:olu prepričal, da ie Jos-r> Broz ^то- žm d'^lavec Spočetka je 7.na:>nla n-egovn plrči 60n dinnviov mc- sef'no in -deputat" 20 kilogrs- тпл' moke dni no ?vo:rm prihodu v Tro'?rtvo.« -nrinovodiiip Fllir> Kraržel'č »•^e Pro? no- VJpinje ra kar Ч Pol.^l- pri.';^''!. P^l mu 'e ^'ot •^d^ru^^^t - š"^ dva «^в-пјч mr<;-?nrv kilogramov nokç nP;Ti?';to kiTograrnci'. kaVor r^r Pn? hil n.u jc ¿delo kaj nnx)ak, n: rioicl potrpeti m je pri priči vse /me- tal gospodarju v obraz. Stari Polak je bil sam nagel človek, a si ni vedel izhoda, ker je bil Broz dober strokovnjak. »Joža ni bil nikdar brez dela,« pripoveduje Martin Cestar, eden izmed trojice miinarjev v Po- lukovem mlinu leta líi21 »Co ni imel dela pri motorju., je v kakem oglu »mašinhausa« po- pravljal kaj. večidvl kai takega, kar so prinašali kmetje. Bil jc univerzalen mojster, počenši od žlebov na hifah. železnih ograj, škropilnic za vinc.^rade vse do šivalnih strojc^v rcvolvenov. lovs2.-,:h pu5k, v=o to jc ^nn' Bro7 i^opraviti S:imuel Polak jc r':im.?rqyi>,l postaviti polcp, mli- na •5c у-.л^^.о ra rezani mñtr-rial. Ho'cl je kupi^ loh-č jarem (^atcr) Broz in Polak sto /.and: tega ipimia potovala v гпгпе mf-d d^uçim ti;il v Fordi- nandovsr fli íBrcm v Ferdi- nr:ndovcu. ki ga le nip<:ov la.^.t- nik poru'nI r>3p-»-.ndr.1 Prozu ni bil po S'ACUÌ PoTinciP sta kupil-i jarem dmg'e in Вт-ог 1e .?am montiral ležeči jarem zraven ггЛ:пп. Tudi je rad veliko bral Poroč: je v Vr-likem T-ojrilvii najd'.io gorela luč v Prozovem it^novanju -Mi imel na ob- ••plru tovari'-c, r ka^.rrimi so je -aríTovarial. si: pa i»^ bral Tr- '■n.H li'tîtrv ie bral Bro7 "Tri- V.inoA. .Novp.-^i'. Jutrr^nij li::;^' •or Srorn'niai-o mn'^no nrobi-^S; лП'".::тс. n "O 5 'f-'ld^n*''^'^ Cskarjeni Polakom, nečakom iSamuela Polaska. Broz je poseb- no pazil na to, da je vladalo med nami prijateljstvo in tova- n'Stvo Zahteval je, da vedno nastopamo složno, jezen je bil, če smo se prepirali...« Knaalu po njegovem prihodu v Veliko Trojstvo sc je 24. dc- cembra li)21 rodila Josipu Bro- zu punčka, ki jc imclà že ob roj.«:tvu nenavadno lepe la.sc. žolte barve, tako da st^ ji cčo in mati d-Ja ime- Zlatica. Leto dni po.^'nejc sc jc v Bro/.ovi dru- žini rod'1 he en otrok, fantek Kinko Toda .^^cdem dni po svo- jnv jo'=t\u io mali Tiinko 24. novembra 1922 umrl za f^rižo — dizcntrrijo Tem txilj jc zrasla IHibezen do malo Zlaticc Leta 1П23 na ie dobil otrok davico. V va.=:i ni bilo 7^га\'п1кд. bo-lo- zcn je iibjoibnila iznenada in mala Zlatica jo v noči mod 16. !п l'i junijem 'vdihnila Pogreb. г;о kr.sto jc Ì7df:lal mirar Franjo Pr-ćupski. к^ jc -чс danos živ »■Josiru Prozi.) je unirlo v Tro-'-.ivu dvoje otrok fantek in -■imèka.'» рпполтг1ије Franio PorhmS'V г.Тп7 .=cm ,iirna kot mizar n?rf4ììl krsti. Snominiam =0. k"tko globoko ic h'I -Tožc pretrr'îeri. rofrV><*no oh .^mrti -naie 71at'co Pi'o mri 'e te^'.'O r'a nima robrnrpa rekel s Pn- lí'kom in gospodar Polak ga je odpustil, Broz je iincl nekaj svo- jega orod-a "'n jp po vasi in v okolici popravljal !:metom m!a- tilnc stroje trijerjp iivdlnc stroje, lovske nu.^ke O tem pri- pov'^duje l-Rdislav Buinoh "Daleč naokroR n; bilo t^^ke^a noistra. k.^kor -ie bil Jo.s-p B'-o?. Meni je leta l-'^:"'-*. ko se ie neka- .«pri s Polaknm in 7ap'".':tn služ- bo ponra^rl «Çntre« — x'-'lcxno =:koraj petdcre» doljîo oar^jo Del.^l ^е trincisi dni. plača^. p? mu sto kron (petindvaise! d;n=;rjev) na dan hrano in pi- Kn ГР.ТЈ ie rodil četrti rfT-f.!.- ^ifi ^ai-ko «V: nobra- f"i4 Profi?! cr-Ti r-M '''ПО 7a pro^'pvo V 'Л b'lo veV..^"'-' ■"•^"eljo "mo г.-ертг^' Kn'^îall smo T z?isor,-''o vSkid?' T Vnrea'^P^e'* ^^ '-ko р-ч^а ?е ochratil.a . e-l S^ndrovcu,« pripoveduje Po- dupski, »je Imel neki Lutak, ki se je bil vmil iz Amerike, mla- tilni stroj. Ta stroj se je nekoč pokvaril in nobeden naših klju- čavničarjev ga ni znal popra- viti. Lutak je poklical Bro?^ in čez malo ča.=;a .je mlatilnica spet delala. To je dvignilo njegov ugled kot stroko\m ;aka. zato so ga kmetje in razni dru.gi lastni- ki motorjev pogosteje klicali. Samuel Polak je imel s\?.r pot- niški avto, ki je že dlje časa ležal neporaben. Broz jc popra- vil motor ter predelal kiiroscri- jo in Polak mu je cbl z-i na- grado dve obleki. Ob nedeljah je Broz vozil Polakći in mcgovo družino v sosedne kra'e. x'se doUej dokler se n; raz.íel z njim St«rcmu Polaku je po?talo kmaiu žai zaradi Bro7.a Pokva- ril se mu slavni motor v mli- nu v Tro,i.ît\"J Zaradi ponr-avi- la ie poklical nekesí! mo,i?rr¿i Мак.сз i/. Bjelovar.^ ki jc delr.l pri motorju uro — d'-e in popravil. Toda čez tn dni se je motor spet ustfivil Polal; je mornl rncv^' poklicòti ¡чЛлк-Тч mu pl¿!''íil še enkr.:t 500 d'nar- .ev tod-- motor ni delil v^': к'л- kor tri dn- Teddi 'e je Polak ob'-n-l n-i T^dislfTva P.u-'noh.^. prijel k niemu v hi-io in ga ,je prosil na.-' vrjniš-» Bro-'? b' mu hotel ry-orr.v't"^ mo+or Broz ■"e pris*nl ñ 'e 7nht"-'-?îl tif.:-'- d-'n:="rirv P-r.-oravil je tno'or ki je redu del:?'! tr- fedr"" T'-'dr ■ ^е P-^irk- -.cpfn^n Вгпг-л çn vnil 1: niC'-^M nd'^'o. nakar jc ¿c-to navsezadnje tudi pristal. Polak mu jc moral zvi- šati plačo na devetsto dinar- jev,« Gmotno stanje Josipa Broza se je zelo popravilo, tako da je v začetku leta 1924 postavil nö pokopališču v Trojstvu spome- nik svojima dvema umrllmii otrokomd Ziatici m Hinícu To je bil eden lepiih spomeni- kov na pokopališču visok n^id cn meter Na spomeniku j-e kamnosek Tribuson iz Bieio- vara vtcloi-al: Tu;-;aj počiva v miru Bo.í.ic¡n ZLATICA tiROZ stara dvo leti in njen bratec F TINK O " star 8 dni Pod tcin tekstom so na kdjn nilem podstovku spomenika Od- pisan: stih-: Mir \n r:.':;na na.i vivida nad vajinim ;^rot>^ni ne /rnerno bol in m- nos-nii) s >-iPo Zu'.OStn' ;N.idn.l-rvp.nie «¡cd'i Siran 4 PTUJSKI TEDNTK Ptuj, 7. avgusta 1953 življenje v Corimfd Pred dobrim meísecem Ini se ]e naselilo v Moškaiijcih voja- štvo. Kaj kmalu so našli stik z našimi člani IZLTD Kudd Sever Ш Ui bilo dolgo, ko so se že pokazali prvj uspehi prijatelj- skega zbližanja z našo JLA. Danes je to s pripadniki naše JLA mogoče. Saj se naši fantje danes v Armadi vsestransko iz- obražujejo in posvečajo mnogo časa in pažnje kulturnemu m športnemu udejstvovanju Živahno Je sedaj v Gorišnicl. Vsak dan so kakšne tekme med člani g.irmzije in člam IZUD Ruda Sv ver Tako so bile v ten» času žc tekme v odbojki, nogo- metu namiznem tenisu m šahu. Prejšnji teden so bile revanžne tekme v odbojki ¡n šahu. V prvi tekmi so člani IZUD srečno od- nesli zmago v obeh tekmah V petek zvečer pa ob navzočnosti vojske in civilnega prebivalstva izgubili tekmo v odbojki 3:2. Garnizija je zasluženo omagala. Res je, da je tokrat рг{ Severu manjkal eden glavnih igraicev, res pa je tudi, da je bilo med igralci premalo elana za zrna »o. Sicer pa bomo videa kakšen re- zultat bo dalo tretje srečanje!? V soboto, 1. t. m., je bil od- igran šahovski dvoboj na 10 deskah. Tudi ta se je končal z zmago garnizije. Rezultat je bil 6,5:3 3. Razlika je sicer malo previsoka, vsekakor pa dobra šola za drug'č. GarnizHa ima nekaj prav dobrih igralcev, ki lepo in mirno igrajo. Prav po- gosto igranje z našo vojsko je zbudilo pri naših čianih večje zanimanje za šahovsko sekcijo in upamo, da bn sekcija v bodo- če redno delala in da se bodo njeni člani tudi v bodoče tako zanimali za šehoa'sko sekcijo, kakor Je bilo to v tem času. Vodstvo sekcije Je le v toliko zagrešilo, da ni povabilo na ta dvoboj še dveh znanih in do- brih šahistov iz Gorišnice, pa bi bil rezultat gotovo drugačen. Ob koncu še nekaj o naši JLA. Včasih so se ljudje bali vojske v vas. Danes pa pravijo, da so je veseli, ker je naša voj- ska disciplinirana, vojaki imajo lepe in uglajene manire, so pri- jazni in se lepo pogovarjajo z ljudmi. Iz oficirskih vrst pa sem Slišal, da jim je med našimi ljudmi prijetno, da jih ljudje imajo radi in da so z njimi zelo prijazni Ш gostbljubni. Tudi naši najmlajši se radi družijo z njimi. Kar za roke se držijo, ko se sprehajajo po vasi, fantje iz pred vojaške vzgoje pa so tudi vedno z njimi. Spoznavajo se z življenjem v vojski in vidijo, da ni hudo, kakor to nekateri govore. Naši mladini posebno ugaja, da se naši vojaki ne Iz- popolnjujejo samo v strokov- nem pogledu, pač pa, da je kulturno in športno udejstvova- nje sestavni del v njihovem vojaškem življenju. lA GOSfODÌNJO IM DOM Kmečka gospodinja in nien dom Kakor v mestih, tako najdemo tudi na deželi včasih hiše, ki se odlikujejo po snagi in redu. Za vzdrževanje snage in reda ni potrebno bogastvo, temveč samo malo smisla za lepoto, udobnost, zdravje in zadovoljstvo. Ob po- gledu na lepo, čisto in prijetno kmečko hišo bo vsak takoj pri- pomnil: »Tu je pa pridna gospo- dinja doma!« Za vse to je nam- reč res odgowrna kmečka go- spodinja. Vse zahteve in prido- bitve sodobne civilizacije in hi- giene veljajo tako za mestno kakor tudi za kmečko gospodi- njo. O tem bi sploh ne smelo biü debate. Poglejmo kmetije severnih narodov, kakšen red in višek higiene vladata po kmeč- kih domovih, seveda pristaviti je pa treba, da je tam tudi iz- obrazba na precejšnji višini. Kmečki sinovi študirajo na uni- verzah in se po končanih študi- jah vrnejo na rodno zemljo in s svojim znanjem obogatijo svoj dom. Priznati je treba, da se je že po prvi, še bolj pa po drugi voj- ni tudi pri nas na deželi dvig- nil smisel za primemo hieno kulturo. Pa še vedno ni vse ta- ko, kakor bi moralo biti. Današ- nja kmečka žena bi se ne smela zadovoljiti, da vleče star voz zaostalosti kar naprej. Zavedati se mora, da od snage v hiši in okoli nje ter telesne snage dru- žine zavisi sreča in blaginja družine in naroda. Da pa ne bo vse njeno prizadevanje slonelo le na njenih ramah, mora v tem smi.s^u vzgonti tudi vse družin- •ske člane. Z ljubeznivo besedo in zgledom bo marsikaj dose.gla. Napredna kmečka žena si lahko marsikak dober nauk in namig pridobi z nasveti in zgledom drugih Iztrgati moramo kmeč- ke žene iz brezvoljnosti, v ka- ter, še vedno nekatere života- rijo, misleč, da je za kmeta vse dobro in prav. Prva naloga kmečke gospodi- nie je, da skrbi za snago v hiši. Odstranimo iz svojih domov vso nepotrebno navlako! Odpri- mo na stežaj vrata in okna son- cu in svetlobi! Kmečke družine so navadno precej .številne, hiše pa imajo dva, tri prostore. Navadno pa spijo vsi člani le v eni sobi. Kar pa je najhuje, da spijo tudi tam. kjer to prav ni potrebno, vsi na enem ležišču. Kmet do- bro ve, da ne more v hlev po- staviti več živine, kolikor je prostora Za njo. Ali je človek manj vreden od živali? Vsak član naj spi na svojem ležišču. Ce ni dovolj postelj, je bolje, dn ?pijo. zlasti otroci na pogra- di širokih klopeh, na zapečku, kot pa da se tlačijo s starši ali starimi ljudmi na istem ležišču. V takih sobah, kjer spi več oseb, pa naj bodo okna dan in i)oč odprta. Otrocj rabijo nujno mnogo zraka Posebno dojenčki morajo spati sami. Koliko bo- lezni in gorja bi bilo manj pp vaseh, ko bi se tega zavedali in se tega držali. Snage bi se evropski narodi morali učiti pri azijskih. Ko se tam zvečer človek vrne z dela, je njegova prva skrb, da se najprej pošteno umije, potem šele stopi v hišo, k jedi in po- čitku. Pa to se ne dogaja samo po mestih, vsaka l-miečka in de- lavska družina, če je še tako ubožna, ima v hiši nek prostor- ček, kjer se mora vsak član umiti 02. okopati. V tem pogle- dti bi jih morali posnemati. Pa prav na deželi bi bilo to nujno potrebno, ker se kmečld človek pri svojem delu mnogo bolj umaže kot kdorkoli drugi. Preden gre človek spat se mo- ra umitil'Večerno umivanje .ie važne,iše kot jatran.ie! Zjutraj zadostuje poliv hladne vode, da nas osveži, zvečer pa se mora telo osvoboditi vse umazanije, ki se je nabrala pri delu med dnevom. Posebno pažnjo Je treba po- svetiti negi zob. Ostanki hrane, ki se nahajajo med zobmi, se v ustih razkrajajo. Bakterije, ki se naselijo na takih mestih, razjedajo polagoma zobe. Po vsaki jedi bi bilo treba usta izplakniti z mlačno vodo, zve- čer pa dobro očistiti s ščetko. Za umivanje zob ni potrebno, da imamo zobno pasto ali pi^- šek. Dovolj je mlačna voda in dobra sčetka, ki tudi v kmečki hiši ne sme manjkati. Tudi otro- ke že navajamo k čiščenju zob! Precej pogosta napaka pode- želskega človeka je, da bolj pa. redkoma menja perilo, spat pa hodi v istem perilu, kakor ga jo nosil med dnevom. To bi ne smelo biti. Stara srajca, pa če je še tako zakrpana, le da je či.sta, se bo našla v vsalr. L. L.^ Za- menhofu je tudi Zagreb počastil pobudnika esperanta. Po privlačni koii^resni zabavi v petek so bili na slavnostnem zaključku v soboto, dne 1. VIII., izneseni izrazi zahvale priredi- teljem, sodelujočim in vsem udeležencem kongresa z apelom: VZTRAJNO NAPREJ! V spre- jeti resoluciji se pozivajo nacio- nalne in mednarodne ustanove, da vzamejo resno v obzir vred- no.st ESPERANTA kot medna- rodnega pripomočka za spora- zumevanje in mir med vsemi narodi sveta. Izraža se prepri- čanje, da bodo države-članice UNESCO dale konkretne pred- loge za praktično uvedbo in pri- znanje esperante kot službene- ga mednarodnega jezika. Mnogo zunanjih esperantistov je nato odšlo na ogled lepih krajev širom naše domovine Tmko ÍHi uiiobnn stašMor€iiiÍ Nekaj misli arhitektov j Letos bodo dogradili v naši ì državi mnogo »tanovanjskUi ; zgradb, posebno v industrijskih j središčih in v mestih. Med prebivalci novih stano- i vanjskih hiš, ki so bile zgrajene po osvoboditvi, slišinio mnogo ; diskusij in vprašan^ kakšne I bodo nove hiše, ali bodo boljše ali slabše od prejšnjih, ali bodo | popravili dosedanje napake, kaj | mislijo arliitekti? j Prebivalci novih stanovanj- skih hiš pa imajo mnogo pri- i pomb. Malo jih je. ki bj želeli j večja stanovan.ia, navadno so; njihove pripombe v zvezi si hišno lego, njenim zunanjun vi-j dezom, notranjo razporeditvijo | prostorov itd i Vsekakor so najbolj zanimive j pripombe gospodinj, kajti one; preživijo največ časa v hiši. Naj- \ več žen pa se pritožuje zaradi : kuhinje in razporeditve prosto-1 rov. »Ko so delali načrte za naše hiše. so preveč mislili na bodočnost in premalo na seda- ; njost, na razmere, v katerih ži- | vi dana.šnja žena,« je rekla ne- j ka gospodinja | Kuhinje so namreč v večini stanovanj le majhen prostor, kjer gospodinja lahko kuha in pomije posodo. Navadno ni .shrambe, ni sob'?, kjer bi se ' lahko igrali otroci, medtem ko je predsoba neizkori.?čena itd. Ob priliki zidan ;a teh stanovanj 50 projektanti računali s tem, da bo večina žen zaposlejiih, hranili se bodo v menzi, otroci na bodo večino časa preživeli v jaslih Toda ženi, ki še vedno živi doma, je potrebno drugačno sta- novanje, projekt je treba prila- goditi dejanskim potrebam S tem bo ženi olajšano življenje. Novi projekti, ki jih danes izdeluiejo, nam kažejo, da so našj arhitekti tc potrebe ra- 7:umeli in se skušajo prilagoditi našim realnim razmeram. Ra- en novosti v notranji razi:K>re- iitvi stanovanja so ti projekti lovi tudi glede na zunanji va- lez in porazdelitev stanovanj. Najbolj zanimivi so načrti tavbe s sistemom koridorja, ki mo ga pri nas le malo videli. )tavbe imajo 50 do 60 stanovanj n eno samo stopnišče, po kate- em se pride v koridorje (hodni- :e), iz teh pa v posamezna sta- tovanja S tem načinom se pri- lobj na stanovanjskem prosto- u. kajti s stopniščem izgubimo 9 do 20 kvadratnih metrov, ;elotna stavba pa je po tem si- temu cenejša za 15 odstotkov id tiste s stopniščem Največja skrb v novnh na- Ttih je posvečena kuhinji in îotrebam gospodinje, ki v njej lela. Kuhinja je delovni prostor, 3oleg nje pa je prostor kjer je- no, delamo ah kjer se lahko >troci igrajo. Iz kuhinje žena ñdi, kaj otroci delajo v sobi, car ji delo znatno olajša. Tudi odobna ureditev same kuhinje )0 ženi delo olajšala. Delovna nesta so tako razporejena, da e potrebno kar najmanjše šte- vilo kretenj Ob štedilniku je marica za sušenje perila po- :imi ali v deževnih dneh. Oma- •ico greje toplota iz štedilnika. Kuhinja za pnmorske kraje e drugačna Prav tako ima po- eg kuhinje delovni prostor, to- ia v kuhinji sami je prostor la jed in bivanje. Predvidena je tudi sodobna ireditev prinašanja drv v zgor- ija nadstropja; naprava za sme- ;i pa je v predsobi. Pritličje liže je izkoriščeno tako, da je / njem mlekarna, pekarija in Tgovina z mešanim blagom. Гогеј je nabava življenjskih po- irebščin zelo olajšana. Pozabili niso niti na dru- šabno življenje, ki se lahko raz- vije v tako velikih hišah. Ti orostori so na strehi stavbe Na strehi so tudi urejeni tuši Ш prostori za sončenje. Ж Д Ш i K»! a V O S ¥ i v nsši državi gradijo medna- rodni demonstrativni center za elektrifikacijo vasi in kmetij- skih del. Sredi Šumadije, no da- leč od Beograda, bo zgrajena mala centrala (okrog 30 kW). od te pa Па \''se strani razpredena nizkonapetostna mreža po ra- znih sistemih. V okoliških treh vaseh bcido zgrajene: 1) popol- noma elektrificiran goveji hlev s 30 kravami, 2) popolnoma elektrif-.cirana pramica, 3) po- polnoma elektrificirana vinska klet 4) popolnoma elektrificira- na mlekarna, 5) center za uspo- sabljanje kmetijskih gospodinj v upravljan.ju z električnimi gospodinjskimi stroji in pripra- vami, 6) poseben institut zs elektrifikacijo, v ¡saterem bo delal agTonom-biolog in elektro- inžsnir. Prvi bo proučeval živ- ljenje in napredovanje perutni- ne, svinj in drugih domačih ži- vali, ki bodo oskrbovane in ob- sevane 3 pomočjo elektrike, drugi pa bo v bližini zgrajenih steklenih hišah ugotavljal pogo- je gretja, zračenja in ohlajeva- nja stanovanjskih prostorov s pomočjo najnovejših električnih aparatov in priprav. Ugotovitve tega demonstra- tivnega centra Dodo koristno uporabili v naši državi pri elek- trifikaciji, prav vako pa tudi v drugih državah, katerih stro- kovnjaki se bodo lahko okori- stili z izkušnjami, pridobljeni- mi v tem centru. Na Eiffelov stolp v Parizu se je povzpelo že naa 25,000.000 obiskovalcev. Letošnjo pomlad je slavil Eiffelov stolp v Parizu 64-letnico, odkar je bii zgrajen. 25.-milijonskemu obiskovalcu — nekemu Francozu, Ki se je letos povzpel na stolp, so ob tej priliki poklonili osebni avtomo- bil. Eiffel je bil gradbeni inženir in eden prvoborcev za uvedbo železa kot gradbenega mate- riala. Poleg 300 metrov visokega pariškega stolpa, ki nosi njego- vo ime, je zgradil še znani Kip svobode ob vhodu v newyorško luko. Stolp je mojstrovina gradbeni- štva. njegovo ogrodje pa tvori 15.000 traverz, ki so spojene z 2500.000 zakovicami. Visok je 300 metrov ter je bil dolgo ča- sa najvišja zgradba na svetu, vse dokler niso zgradili Ameri- kanci leta 1925 330 metrov viso- kega nebotičnika, ki se imenuje »Empire State Building«. Na vrhu stolpa je televizijska postaja. ... in Živela bova... »Končno vendat4e,'v je spre- govoril Janez, viničarski sin, svojemu dekletu Angeli, ko sta se \Tačala domov s sestanka v Sol, skozi Tihi dol v Trdobojce. »Glej, dekle, že leta 1944 sera bil o tem prepričan, o čemer smo danes slišali predavatelja, ko sem kot partizan z Ravne gore gledal čez valovite Halo- ze, čez hribe, pogosto sra- motno plačujejo gospodarji vse dnevnice haloškemu delavcu, ki se je za nje mnogo trudil, a človeka dostojnega življenja ni užival doslej. Skopo rodi naša zemlja, če je dobro ne pognojiš in obdelaš. Boren je zaslužek in ni čudno, da so nekateri še tisto skromno dnino pognali po griu. Vsaj za kratek čas so na- gnali v pozabo misli пз težke prilike v številni družini in ne- prikladnom življenju pod go- spodarjevo streho. Ze takrat, v času vojne, ko so fašisti trpinčili in izïemali našo domovino, ko nismo imeli niti svobode -i^m ^e komandir vri-' gal vero v ooljše življenje po' zmagoviti vojni, ko ne bo več tujcev in potujčencev, boljših in revnih, ko bomo enakopravni vsi delovni ljudje na raznih toriščih, ko bomo vsi gradili socializcm v porušeni domovini, ko ne bo več izrabljanja člove- ka po človeku. Tudi na Tebe sem se, Ange- la, takrat še bolj živo spomnil in Te v duhu gledal kot svo- bodnega delavca na svoji, veš na svoji lastni zemlji — pod svojo streho v sredini zadovolj- nih otrok. Vera v boljše nas je ohranja- la, to upanje nas je gnalo na- prej — narodni in socialni svo- bodi naproti! Na partizanski straži sem tu- di razmišljal o haloških hribih in prišel do zaključka, da nas je preveč na teh skopih strmi- nah. da bodo sčasoma odšle od- večne delovne moči v industrijo in k drugim gospodarskim pa- nogam Sicer je težko slovo od doma, a zdrav pogled fn spo- min na težko življenje doma ti kar vtisne popotni kovček v roko in te napoti v boljše živ- ljenje. In glej, dekle! Danes je pre- davatelj spregovoril o zakonu, ki odpravlja naše - ■ lahko bi rekli — stoletne viničarske od- nose. Ce se spomniš zgodovine leta 1848 in odprave tlake, ko je postal kmet svoboden, je pa Tvoj in moj praded nadaljeval tlako v nekohko milejši obliki vse do danes. Sedaj so strti vsi obroči razmer, ki so ostali kot sramota človeštva nezapisani v zgodovini 20. stoletja. Kakšno mnenje bo imel prebivalec Ha- loz čez nekaj desetletij, ko bo čital o prilikah naših dni? Mnogokrat sem ie skoraj po- dvomil v komandirjeve besede, ker se mi je zdelo, da revolu- cija ne more urediti vsega te- ga, a sedaj je zakon tul Kaj pravi sedaj stari Poljanec, ko vinograda ne bo več imel?« »Ne bo me več lovil kot ta- krat ob prvi kopi lansko leto, ko si mu Ti s toporiščem v roki povedal, kaj je Tvoje in kako daleč sega n,^egovo. Veš, Janez, živ dan Ti ne bo odpu- stil! Ta si je res domišljal, da mora poleg naših žuljev, znoja in dela imeti še nas kot neki nameček,« je ogorčeno potrdila Angela, Pot ju je vodila ob podnožje hriba, ki je kazal mnoga lapor- nata rebra in skrumno rastlin- stvo, kjer so se v zadnjem žaru večernega sonca greli številni martinčki. Prestopila sta žubo- reč potoček in obstala na raz- potju. »Janez, pojdi z menoj do do- ma, do moje hiše. ne več do Poljančeve zidanice. Do moje! Kaj ne Janez, kako to prijetno zveni, tako kot pred leti. ko si mi prav na tem mestu povedal, naslonjen na motiko, da garaš tudi za mene, za najin bodoči dom! Tudi danes me spremljajo isti prijetni občutki — da imam lastno hišo! Povej mi Se enkrat, kako je s to zadevo okrog moje zidanice, ker nič več nisem po- slušala predavatelja, ko mi je na moje vprašanje odgovoril, da hiša ni več Poljančeva, ampak moja. Moje misli so se takrat rešile vseh spon dela in trplje- nja, v pozabo je šlo vse presta- no in videla sem le domačnost lepih prostorov, obdelanega vr- ta in njivice za hišo — videla ce srečna v «srečni drjžini.^ »Poljanec ne bo več tam uka- zoval niti zmerjal,« je tolmačil Janez. — »On bo še letos po- spravil pridelek v gorici, potem bo dobil odškodnino za kočo in zemljo izplačano od države. Do- volj dolgo je bil on in njegov rod Tebi, Tvojim staršem in prednikom gospodar. Prerano sta legla tudi Tvoja roditelja v grob, Neprešteti koši gnoja in zemlje so ju upognili na strmi- ni do tal in še globlje — v grob. Zidanica bo Tvoja kot bo Prod- ni kova hiša pri gorici last mo- jih staršev. V letnih obrokih bova hišo lahko odplačala dr- žavi, a njivica in vrtne grede so pa že Tvoje in najine. « »Kaj Pa vinograd? Bo lepa gorica tudi moja?« »Vsi taki vinogradi bodo v državnem ali zadružnem samo- upravljanju,« ji je pojasnil dečko. »Z združenimi močmi bomo delali in imeli vsi koristi. Čaka nas veliko delo. Gorice bo treba obnoviti, ker so že stari nasadi!« »Gorica ne bo zapisana na naše ime?« »Tj si ihta, nepočakana! Vse bi lahko pravilno razumela, če bi poslu.ïala predavatelja, V svoji nenadni sreči si vse ostalo preslišala. Samo to Ti pravim: V naši državi mora delati vsak po svojih močeh! Zato bova de- lala odslej tudi Ti in jaz in vsi taki z veseljem, ker bomo ob- delovali naše — naše haloške vinograde. Delali bomo, a tudi dostojno živeli! V bolezni in v onemoglosti nas ne bo strah pred pomanjkanjem. Živela bo- va odslej kot delavca državnega ali zadružnega sektorja. Na sta- re dni naju ne bo nikdo podil iz hiše; s penzijo se bova pre- živela na večer svojih dni Јл gledala delo lastnih otrok. De- kle, kaj bi Ti nudil Poljanec na stare dni...?« »Saj mi je jasno; ne bojim se več bodočnosti in otepanja iz dneva v dan, kot je bilo doslej; Tvoja pomoč mi bo krepka opora v življenju, kajne Janez?« »Deklica, ali si ne boš pre- mislila sedaj, ko boš postala hišna lastnica in pogledala za drugim ..?« »Janez, ne žali me; doslej si mi stal krepko ob strani kot fant. Bodi mi krepka opora tu- di odslej in kmalu boš moj mož!,' Angela se mu je nasloni- la na ramo in njuna rojstna hiša zidanica je uje'a šepet: »...in živela bova...!«