He@diwlsii© politične glasilo za Slovence Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K. za poi leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev. to 2 mesečno prilogo Slovenska Gospodinja t i Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat, za večkrat izdatno znižana cene. Vsebina: Slovanska združitev. -— Ali gre res za krščanska načela? — Politične vesti. — Iz slovenskih dežel. —- Kranjsko: Nekoliko pojasnila o stanovskem, kmečkem shodu. Razno. — Književnost. Podlistek: Anton. Slovanska združitev. Slovanski poslanci v državnem zboru so se zedinili! Ta vesela vest je preletela zadnje dni Avstrijo od juga do severa. Seveda Poljakov, ki tvorijo že od nekdaj izjemno staLšše med avstrijskimi Slovani, ni v tej slovanski združitvi. Njim se predobro godi in jim nihče ne krati njih narodnih pravic, pač pa jim vsaka vlada dovoli vsako koncesijo. Zato so pa vladi tudi hvaležni m so že marsikaterikrat na škodo drugih Slovanov potegnili z vlado. Zal, da se jim mora to očitati in žal tudi, da se niso priklopili sedanji združitvi slovanskih poslancev. Tudi del Rusinov se doslej še ni izjavil za pristop. Združenih je pa v slovanski zvezi 28 čeških agrarcev, 20 Mladočehov, 20 naprednih Slovencev, Hrvatov in Srbov, 17 klerikalnih Slovencev, 17 klerikalnih Cehov, 12 čeških radikalcev, 5 Starorusinov, 4 poslanci moravske ljudske stranke in 2 češka realista. Slovanska zveza je zdaj številno najmočnejša parlamentarna organizacija, ker šteje 125 članov. Parlamentarna komisija obstoji iz 16 članov. Kakor vsi odkriti Slovani z veseljem pozdravljajo to združitev, ki bo največje važnosti za vse slovanske narodnosti, kajti v poštev pridejo tudi manjše skupine, kakor smo n. pr. Slovenci, tako hud udarec je bila ta združitev za Nemce in deloma tudi za vlado. Zadnji dogodki in vladne odredbe so slovanske poslance naravnost silile, da so se združili. Preganjanje Union. Novela. Francoski spisal Dubut de Laforest. Lansko poletje sta gospod in gospa Ber-taux najela pri Cabourgu že zunaj šumečega in hrupapolnega okrožja ležečo vilo, da preživita v nji sezono. Bila sta bogata človeka iz Pariške industrije, -— on z inteligentnim obrazom, sivkasto brado, blizu štiridesetih in še mlad zakonski mož, kakor je navadno pri vseh moških, ki si morajo šele prisvojiti materijelno ugoden položaj, predno lahko mislijo na ženitev. Glospa je bila lepotica brinetka s svetlim obrazom, kostanjevorjavimi, blestečo žametnimi očmi, bujnih oblik, purpurnordečimi, vlažnimi ustnicami in v osemindvajsetem letu, vedno vesela in dobre volje, — ena onih redkih žensk, ki, ako se nenadoma prikažejo, vedno vzbujajo prijetnost kakor pogled na raze velo rožo ali božanje lahnega, dišečega vetra. Ker je bil gospod Bertaux vsled svoje velike železolivarne cel teden zadržan v Parizu, je redoma prihajal vsako soboto zvečer v Ca-bourg ter se ponedeljek jutro zopet vračal v Pariz. Bil je poštenjak od nog do glave, ljubljen in spoštovan od svojih delavcev, poznal je na-pornost obdelovanja železja, kajti pričel je pri Čehov s hišnimi preiskavami, ukaz trgovinskega ministra Weisskirchnerja, da poštni uradniki na češkem ne smejo prisegati v češkem, ampak v nemškem jeziku, imenovanje Hochenburgerja in Stiirgha za ministra, poleg drugih imenovanj važnih uradniških mest, katera so zasedli Nemci v slovanskih pokrajinah, je gotovo dovolj velik vzrok, da se slovanski poslanci vendar enkrat odiočno upro vladni germanizujoči tendenci. Parlamentarna komisija novega slovanskega bloka je že sklenila, da stopi v opozicijo proti vladi in Nemci so sedaj v največjem strahu, da bi se morda vlada, da omogoči delovanje državnega zbora, dala dovesti do kakih narodnih koncesij. Zato pa v onemogli jezi sikajo na to združitev ter očitno zastopajo misel, naj vlada ne skliče parlamenta, ampak naj si pomaga s § 14. Zdaj imajo vlado tam, kjer so jo hoteli imeti, namreč da se ravna po željah in zahtevah Nemcev in da tem na ljubo vse stori, bodisi da krši s tem tudi že pridobljene pravice. Izvrše-valni odbor nemških svobodomiselnih strank je sicer sklenil, pozvati vlado, naj nemudoma skliče državni zbor, toda ljubše bi jim pa bilo, da bi ne bilo državnega zbora, ne češkega deželnega zbora, ampak da bi ministrstvo tako vladalo, kakor bi ukazoval nemški minister dr. Schreiner. V kakšni opoziciji bo stala slovanska združitev proti vladi, se danes še ne moremo izreči. Odločevali bodo pri tem Cehi, ki so najmočnejša stranka v zvezi. Ako se Bienertu posreči, vsaj nekoliko pomiriti Čehe in jih pridobiti zase, potem ne bo menda hudo s to opozicijo. Opozarjamo pa lahko slovenske poslance, da zastopajo v slovanski zvezi tudi naše špecijelne slovenske koristi in naj se ne dajo morda s praznimi obljubami potolažiti, ako bi do tega najnižji stopnji, dokler ni postal lastnik velike livarne v Rue Lafayette. Brez dvoma bi lahko prepustil kontrolo in nadzorovanje tovarne kakemu delovodju ter užival malo miru; toda delal je kakor poprej z vnemo in trudom, deloma že iz navade kakor vsled zadoščenja, da mu sin nikoli ne bo spoznal napornosti in trpljenja, katero je sam tako pogumno prenašal. Žena in otrok sta bila srečna v mali, od solnca obsijani vili in njemu je delalo veselje, da ju je lahko obkladal z darili, — otroka z igračami in ženo s cvetlicami in nakitom. Žena je bila sama hči delavca in je že davno pozabila svoje skromno pokolenje. Danes je bila elegantna dama. Oba je ljubil z iskrenostjo srca. Gospa ga je pričakovala na kolodvoru ter ga spremila zopet nazaj. Vedno jo je spremljal sin Anton, ljubek šestletni dečko z rjavimi lasmi, nenavadno brezizraznim obrazom, toda zelo pameten. Zdravnik se je celo bal, da bi bila ta predčasna duševna zrelost lahko nevarna za otroka, kajti prepovedal mu je odločno, da se ne sme pečati z nikakim duševnim delom. Anton še ni znal čitati, toda pri vsaki priliki se je pokazalo, kako razumen in vse opazujoč deček je. Vsaka beseda, vsaka kretnja letoviščarjev, prezirljivi obrazi bogatinov, ki so se iz revščine povzpeli do denarja, obupni izgled prišlo, dp bi vlada samo čehe zadovoljila. Če so Čehi zvesti zavezniki, se morajo potegniti tudi za slovenske zahteve in jih zastopati tako kakor svoje. Zvestoba proti zvestobi, to naj bo vodilo vsem poslancem v slovanskem bloku, če bodo slovenski poslanci stali zvesto ob strani Čehov v boju proti vladi, morajo tudi Čehi to storiti in ena glavnih zahtev je, da se da Jugoslovanom minister rojak. O potrebi jugoslovanskega ministra smo že veliko pisali in s takimi argumenti podprli, da se jih ne more ovreči. Zato se nam pa stališče S. L. S. zdi naravnost čudno, ko se brani jugoslovanskega ministra in zahteva, naj bo kak Jugoslovan poklican na kako re-sortno mesto v ministrstvu. Dr. Korošec, s katerim se strinjajo menda vsi klerikalni poslanci, je naravnost izjavil, da ne marajo Jugoslovani ministra krajana, ampak bi podpirali le tako vlado, v kateri bi sedel resortni minister jugoslovanske narodnosti. Ravno minister krajan, ki zastopa koristi svojega naroda, dobi vpogled v vsa resortna ministrstva in mora dati dovoljenje za vsako važnejšo stvar. Le minister krajan nam lahko največ koristi, kajti občutno smo občutili na lastni koži, koliko nam je nemški minister krajan škodil, odkar je ta institucija vpeljana. Slovenski klerikalni poslanci b'i zagrešili veliko napako, ako ne bi porabili priliko, ki je ravno zdaj zelo ugodna, ter zahtevali jugoslovanskega ministra! jlli gre res za krščanska načela? Klerikalcev je strah prerojene narodno-napredne stranke! Vidijo nasproti sebi lepo vrsto mladih mož, ki hočejo le iz prepričanja ljudi, ki so zaigrali svoj denar, prihajanje in odhajanje kopajočih se gospa, prevzetni nastop ene, lepota druge, zoprnost mnogo drugih, — vse to je opazil z ostrim očesom ter šepetal materi o tem vsemogoče opazke v uho, toda ne kakor to store klepetavi otroci, ki spravljajo z zopetnim pripovedovanjem tega, kar so slišali, ljudi v zadrego, ampak preprosto in premišljeno, da je bila njegova sodba češče jako natančna in zadeta, z eno besedo kakor pristni mali filozof. Ako je bil oče navzoč, ki ga ni mogel nikoli dovolj poslušati in odobravati, je šele spravil svojo šaljivost do veljave. Prisiljeno obnašanja dam, prazno govoričenje gospodov, kar je deček z nenavadno ostrostjo duha pojmil, je kritiziral in se norčeval na način, ki bi poslušalca lahko ostrašil. Treba ga je bilo le slišati, kako je ponosen na tovarno, ki jo je oče z delom zgradil, dejal: „Kako visoko smo nad vsemi temi ljudmi!" Mati se je smejala, da so ji solze stopile v oči in oče je s ponosom in radostjo gledal na sina. Neli — tako je bilo materi ime — je vesela poslušala pohvale, ki so jih izrekale mlade dame brez vsake graje obnašajočemu se malemu za dobro stvar in s pozitivnim delom izogibajoč se brezplodnega in brezmiselnega verskega boja nastopiti delo za stranko, ki je edina v stanu v narodnem in kulturnem oziru slovenskemu narodu priboriti pravo stališče. Nekaj časa sem se ni prav nič več slišalo, da je vera v nevarnosti. Slovenska ljudska stranka je izjavila, da bo s svojim gospodarskim in prosvetnim delom strla v prah vsako drugo stranko, ki bi se ji na Kranjskem postavila po po robu. Vrgla je raz sebe vse pridevke „katoliški" in krščanski, proglasila besedo klerikalec za psovko ter se opirala edino na to, da bo kot ljudska in ne kot duhovniška stranka reševala slovensko ljudstvo. Dolgo se ni držala tega sklepa. Poprej, ko je kmetom vse mogoče obetala, da izpolni, ko pride do vladarstva, je že šlo, zdaj pa ko pričenja mrvice svojih obljub vresničevati, vidi, da ne pojde tako gladko. Obljube gospodarskega značaja stanejo denar, ki ga pa dežela nima. Kaj storiti? Najame se desetmiljonsko posojilo, ki pa daleko ne bo zadostovalo za vse obljube, in s tem posojilom se bo mašilo luknje. Kako se bo to posojilo vračalo, je pa drugo vprašanje, in gospodo pri polnih vrečah zdaj ne skrbi in bi ne skrbelo, ko bi kontrole ne bilo tukaj. Kontrolo je prevzela narodno-napredna stranka. Z gospodarskim in ljudskim delom ne bodo klerikalci zmagovali, ne bodo strli v prah naprednih strank, ki so že davno „mrtve", to si zdaj sami priznavajo. Zato so rep lepo stisnili med noge, vrgli „ljudsko" in „gospodarsko" v kot ter zopet postali naši ljubi stari klerikalci. Uvideč, da jim ničesar drugega več ne pomaga, so prišli na dan s svojim starim orožjem: vera je v nevarnosti! Privlekli so na svetlobo napol že zarjavele topove in zdaj streljajo iz njih: Vojska je proti najsvetejšim našim svetinjam, branimo jih! Liberalec je brezverec! Udri ga, rešil boš vero! Kot resni politiki se sicer smehljamo temu sredstvu, ki ni prav nič na mestu v boju zoper napredno stranko, ki noče nikomur jemati vere, ampak bi sama najrajši videla, da bi se vseh S lo v e n c e v p r i j e 1 a prava krščanska načela. Klerikalci, ki so prvi zopet pričeli z osebnim bojem, z denuncijantstvom in tiranjem posameznikov v škodo, naj bi sami spoštovali krščanska načela, ne pa delali kakor volk z volkom, če ga prime glad. Po drugi strani zopet vidimo, da je to orožje v rokah klerikalne stranke velika moč, ki žal pri politično nezrelih masah še danes veliko učinkuje. Lahko pa rečemo, da se je v tem oziru že za polovico zboljšalo pri nas in da se bo v doglednem času tudi najpriprostejši kmetič smejal naporni hranitvi vere od strani klerikalcev, ko bo uvidel, da napredna stranka niti izdaleka noče nikomur jemati vere. Dokler pa naš kmet še vedno verjame v ta humbug, ki ga je zopet pričela klerikalna stranka z vero, je pa naša dolžnost, da poučimo ljudstvo, kaj hočejo klerikalci s tem bojnim klicem, — ki pa ne bo dolgo več držal — vse zakriti. Do tega bomo še večkrat prišli, danes se omejimo na konstatiran je, kako so pri napredni stranki krščanska načela v nevarnosti. „Slovenec" je preteklo soboto spustil bombo „V obrambo krščanskih načel" in da bi v svojih „bravcih" zbudil tem večjo ogorčenost zoper brezverske liberalce, da bi tem eklatantnejše dokazal, kako je vera v nevarnosti, se je spravil na „Svobodno Misel", kot del liberalne stranke, kot del njene politične organizacije. Da je to perfidnost prve vrste, ne bomo razpravljali. Narodnonapredna stranka ima prav toliko stika s „Svobodno Mislijo", kakor klerikalna. Vemo, če bi nastala med Slovenci kaka nova verska sekta, kakšni mormoni, kvakerji ali kaj takega, da bi se to sekto potisnilo v čevelj narodnonapredne stranke in bi se v „Slovencu" kričalo: liberalci so ustanovili to sekto zoper vero, branimo naše najsvetejše svetinje, z loparjem po liberalcih! Kaj ima „Svobodna Misel" opraviti z narodnonapredno stranko? Prav nič! Ce so prišli somišljeniki „Svobodne Misli" do zaključka, da jim ni treba nobenega veroizpove-danja, je to njih privatna stvar in če so napovedali boj klerikalizmu, je dolžnost klerikov, da varujejo ugled in spoštovanje vere. Napredna stranka ne pojde v boj zoper „Svobodno Misel", ker pušča prostost in svobodo v vsakem, torej tudi v verskem oziru, vsakemu. Da bi pa „Svobodna Misel" v okviru stranke ali celo v imenu stranke nastopala, temu se bi stranka takoj zoperstavila, kajti stranka je politična in vera nima prostora v politiki. Načela, da se v stranki vsakemu varuje osebno in versko prepričanje, se bo vedno držala, sicer bi ravno ne bila liberalna. Saj so strankini pristaši vendar po večini verni katoličanje, ravnotako kakor je pri klerikalcih in sicer med najzagrizenejšimi pripadniki brez števila brezvercev, ki torej tem lažje vstopajo v stranko, ker je zavrgla svoj katoliški naslov! Da se torej poznamo! Pošten, veren katoličan mora, ako je inteligenten, poprej vstopiti v napredno stranko kakor v klerikalno, kajti gnusiti se vendar mora vernemu človeku, ako vidi, kako klerikalci z vero delajo, kakor s kravjo deklo. Vera jim je dobra le v dosego političnih uspehov, zato jo pa v ta namen zlorabljajo. To bojno sredstvo bo pa le toliko časa držalo, da pridejo ljudje do pravega izpoznanja. Potem se bo pa ost obrnila in pokazalo se bo, vitezu, ki je bil neutrudljiv plesalec na otroških plesih in najljubeznivejši družabnik. Do konca julija ni noben dogodek kalil miru v vili, kjer je rasel ta čudežni otrok. Gospa Bertaux je bila koketna. Trikrat na dan je premenila toalete, ne da bi pri tem kaj slabega mislila, v popolni najivnosti, ki ji jo je dajala sreča, da je srečna soproga in mati. Ako je prišla na obalo, da se koplje ali da posluša godbo, je nastalo mrmranje zavidnosti in občudovanja. V takem trenotku se je Anton nevoljno oziral okrog ter takorekoč izzival te možke in ženske, v katerih očeh je bolj uganil sovraštvo in poželjivo radovednost nego spoznal. Gospa Neli najbrž niti ni razumela tajne bojazni samoglavega varuha ter nevede nadaljevala svoje izzivanje moških letoviščarjev, ki so v vseh tonih zdihovali in tožili: „Lepa gospa Bertaux!" * * * * Eden najelegantnejših članov kolonije, mladi grof Verneuil, se je zlasti zaljubil v lepo leto-viščarko. Skušal se je večkrat srečati z damo, kar je lahko storil na terasi grand hotela. Zjutraj ji je sledil na lov rakov, zvečer pa k igralni mizi, na ples, v vse, kazinske dvorane in na promenado, kjer izurjeni zaljubljenci vedno naj- dejo priložnost za neopaženo govorjenje. Obrnil se je na vse prijatelje in znance obojega spola, da ga predstavijo lepi tovarnarjevi soprogi; toda nihče ni poznal gospe Bertaux, ki je preživela prvo poletje v Cabourgu. Plemiču ni manjkalo poguma in podjetnosti in gotovo bi se drznil gospo nagovoriti; toda nikoli ni bila sama, vedno jo je spremljal sin in ta dečko ga je oplašil! Na nekem plesu šele se je ojunačil; mislil je, da najbolje stori, ako se obrne na Antona. Mali plesalec je pa kaj neprijazno sprejel laskanje tujega gospoda; drzno in izzivajoče se je obnašal in mati si je mislila, da mora otrokov pogrešek popraviti s tem, da je z grofom ljubeznivo in zaupno govorila. Drugi dan je poslal Verneuil materi cvetlični šopek in dečku igračo. Anton pa je zdrobil s kladivom igračo ter odslej postal mračen in potrt; le ob sobotih zvečer se je zopet razveselil in postal zgovoren, ko je v materinem spremstvu šel po očeta na kolodvor. Na obali sta se Neli in Pavel Verneuil večkrat sešla in potem je rekla gospa Bertaux sinu: pri kateri stranki je vera v nevarnosti. Pri narodnonapredni stranki gotovo ne, ker jo ta spoštuje in je ne vlači na politično polje! Ali gre torej klerikalni stranki za obrambo krščanskih načel? Nikakor ne, ampak s tem hoče po stari navadi vprizoriti le varanje in humbug z vero, ker si drugače ne more pomagati. Zadosti slabo, ako si na drug način s poštenim gospodarskim in prosvetnim delom ne morete ohraniti svoje pozicije, ampak si morate s profanacijo vere pomagati. Spoštujte vendar krščanska načela kakor jih mi spoštujemo m jih bomo skušali uvesti pri vseh somišljenikih. Poštenje, odkritost, treznost in morala, to so krščanska načela, katera se pa pri klerikalcih večkrat kršijo nego pri naprednjakih. Tekmujmo med seboj v krščanskih načelih in potem se bo videlo, kje vera in kje nevera, kakor pravi Hrvat. „Slovenec" napoveduje boj, napoveduje pa tudi bojna načela in vojne navade. Vsakega protivnika pod nož in v škodo, to so njegova bojna načela, ki jih pod zaščito krščanske vere izvaja. To seveda odgovarja krščanskim načelom, ki si jih klerikalci po svoje ustroje. Uboga taka načela in uboga vera! Mi se ne bojimo tega boja! Veseli smo ga in navdušeni si bomo zavihali rokave, uporabljajoč le poštena sredstva, nič osebnih bojev, kakor jih „Slovenec" napoveduje. Mi ne maramo zlorabljati vere, držali se bomo poštenih krščanskih načel ter pobijali ona, ki si jih bodo klerikalci prikrojili po svoje. In če bomo, ljubi klerikalci, delali čez par let bilanco, bomo mi lahko gledali nazaj na, svoje delovanje po krščanskih načelih; če boste pa Vi, pa že zdaj dvomimo! politične nesti. Notranje političen položaj. Novo ministrstvo obstoji in vlada, seveda brez parlamenta. Bienert konferira z voditelji strank, da bi omogočile redno delovanje državnega zbora. Lotiti se mora trdega oreha v kraljevini Češki, kajti po stari navadi se tukaj začenjajo in končajo vse ovire, ki se delajo vladi. Čehi so žilavi in vstrajni v svojih zahtevah, zato pa ne odnehajo poprej, da ne dosežejo, čeprav ne vsega, ampak veliko. Ako bi Slovenci le polovico toliko dosegli kakor Čehi, bi lahko bili povsem zadovoljni. Toda kar smo že večkrat povdarjali, pri nas se delajo včasih res prave kravje kupčije in se najprej gleda za strankarske, potem šele za narodne koristi. Bienert skuša torej omehčati češke nemške in češke poslance in voditelje, da bi prvič zopet zboroval češki deželni zbor in drugič državni zbor. Brez prvega ni drugega, to povdarjajo Čehi vedno. Poljski minister krajan Abrahamovič ni po volji Poljakom, ker jih ni vprašal, ako sme še ostati v „Vzemi lopato, Anton, in igraj se s tovariši ..." S sklonjeno glavo in stisnjenimi zobmi je dečko odhajal; včasih je kakor divji bežal proč, mahal z rokami po zraku in z golimi nogami razdrl iz peska zgrajene gore in trdnjave sla-bejših tovarišev. Potem se je zleknil v pesek, vrgel lopato od sebe ter nepremično obležal, jezen v srcu in s solzami v očeh. Nič mu ni moglo pregnati bolesti, niti zmagoslavno kričanje tovarišev, ki so se skrivali za peščenimi grički, niti pisane školjke, niti letanje ptic, niti šumenje valov, ki so slavili slavo stvarstva. Opazoval je mater in tujega moža in si do krvi grizel roke, da ni glasno zaihtel, ko ju je slišal veselo se smejati. „Zakaj tako tiho govorita? Tako oddaljena od drugih? Čemu se ne smejeta, če sem jaz poleg? Zakaj me mama vedno odpošlje, če mož pride?" je razmišljal. Verneuil je zopet poslal gospe Bertaux šopek cvetlic in Anton, ki je o tem vedel, se je tresel po vsem životu, ko je slišal mater reči očetu: „Kupila sem cvetlice na dobrodelnem bazarju." Čemu se je lagala? Bienertovem novem ministrstvu, in poljski klub zahteva, da odstopi, česar pa Abrahamovič noče storiti. Pravijo tudi, da je Bienert pripravljen žrtvovati par ministrov na ljubo posameznim strankam ter jih nadomestiti z novimi. Da bi hotel recimo grofa Stiirgha in Hochenburgerja odpraviti Slevencem na ljubo, tega ne bomo doživeli. Hišne preiskave pri radikalnih Cehih. Menda za maščevanje, da so češki radikalci razbili državni zbor, je vlada odredila hišne preiskave pri voditeljih češkoradikalne stranke in sicer pri državnih poslancih Klofaču, Chocu, Burivalu in Slami in vseh drugih vplivnejših voditeljih in v uredništvu češkega radikalnega glasila „Češko Slovo." Našli menda nikjer niso nič obteževalnega, kajti poslanec Klofač je izjavil, da imajo vsi mirno vest, da se niso v ničemer pregrešili zoper postavo. Proti vsem osebam, pri katerih so našli kaj obremenjevalnega, uvedejo kazensko preiskavo radi ščuvanja proti drugim narodnostnim, radi zarote in razžaljenja veličanstva. Glavna stvar je, da hoče vlada dognati, kako so se izvršile priprave za organizacijo zadnjih protinemških izgredov in kdo so bili povzročitelji teh izgredov. Tako hoče vlada tudi izvedeti, kdo je povzročitelj in pospeševatelj protinemškega bojkota. Po sebi je umevno, da so te preiskave vzbudile pri Čehih velikansko ogorčenje in baron Bienert je imel gotovo nesrečno roko, ko je ob času, ko berači za omo-gočenje delovanja državnega zbora, priredil te preiskave, ki bodo Čehe le še bolj razdražile. Češki Dom na Dunaju. Ker terorizirajo nemški nacijonalni dijaki vse javno življenje na Dunaju in ne puste nobene slovanske priredbe javno vršiti, so Cehi sklenili sezidati svoj lastni dom sredi mesta. Proračunjen je na 700.000 K in je doslej nabranih že 400.000 K. Okrajni zastop notranjega mesta na Dunaju je v seji 17. t. m. sklenil energičen protest proti zgradbi češkega doma, češ da se je bati, da se bo narodno sovraštvo in narodni boj zanesel tudi na Dunaj. Dunajčanje so provocirani vsled te zgradbe, zato se mora nemški značaj Dunaja varovati. Seveda ne more čehom nihče braniti, da ne bi zgradili narodnega doma, ki bo najbrž zavetišče tudi drugim slovanskim narodom. Ustavna anketa v Sarajevu. Bosanska deželna vlada je sklicala najuglednejše zastopnike Mohamedancev, Srbov in Hrvatov na anketo,* v kateri se že več dni razpravlja o ustavnem zakonu za Bosno in Hercegovino. O načrtu glede volilne pravice smo že poročali, omeniti nam je le, da zastopniki delavcev zahtevajo posebno delavsko kurijo z dvema mandatoma. Hrvatje zagovarjajo to zahtevo in stavijo še posebno zahtevo, da se da brez izjeme pasivna volilna pravica vsem Bošnjakom, kakor tudi državnim in železniškim uradnikom, duhovnom in frančiškanom. Iz privatnega vira Antonu se je zdelo, da ga mati v veliki zadregi poljublja, a ne več tako nežno kakor poprej in sovraštvo se mu je vedno večalo do tujca, ki je postal dnevni gost v vili. Boječe in v strahu je vedno pričakoval očeta, ki je tujca prepodil. Da bi tujega moža popolnoma odgnal, mu je začetkoma uporno odgovarjal ter se norčeval. „Kaj mi bodo Vaše igrače? Saj imam veliko in mnogo lepših igrač kot so te ... . papa mi daruje veliko lepše . . . Kar mi Vi daste, je grdo ... ne maram Vaših igrač . . . Vzemite jih s seboj in jih dajte ubogim otrokom . . .“ Toda je zmogel njegov slabotni odpor proti sili skupne ljubezni? Neli je pospeševala grofove obiske. Predrzno, dvoumno klepetanje, ugledne manire, čedne zgodbice, ki jih je znal pripovedovati z dirkališča in plesa, so spravile mlado ženo v doslej neznan sen in ji odprle novo obzorje polno sreče in zabave. Verneuil je bil v isti starosti kakor sama. Ako je gospo Bertaux pri spominu na soproga, neutrudljivega delavca, na dete, na materinski ponos, včasih neprijetno streslo, je znal grof s plamtečimi besedami ljubezni razpoditi njen strah ter ji odkriti drzne, blazne slike. Kar očaral jo je z ljubeznivimi, duhovitimi frazami; prijel jo je za roke ter vemo, da državni uradniki najbrž ne bodo imeli pasivne volilne pravice. Avstrijsko-turško sporazumljenje. Iz-premembe, ki jih je turška vlada izvršila v zapisniku o sporazumljenju med Avstroogrsko in Turčijo, so na Dunaju prerešetali in potem zapisnik zopet vrnili v Carigrad. Ker se je pa tukaj ministrstvo izpremenilo, se bo najbrž podpis zapisnika za nekaj časa odgodil. Kakor se govori je turška vlada med drugim zahtevala, da sklene Avstrija z njo dogovor, v katerem se obveže, da bo branila sandžak zoper vsake srbske ali črnogorske napade. Naj bo že kakor hoče, avstrijska vlada stoji na stališču, da ne bo dovolila, da bi Srbija ali Črnagora zasedli sandžak. Lojalnost Madžarov. Madžari se ob vsaki priliki z navdušenjem spominjajo ustaje zoper Avstrijo pod Lajošem Košutom. Zdaj so v državnem zboru razpravljali o tem, da zbornica dovoli 20.000 K za nakup zemljišča v Aradu, kjer so leta 1849 ustrelili 13 madžarskih upornih generalov. To se bo zgodilo in ministrski predsednik je pripomnil, da se bo v Aradu zgradila cerkev, v kateri se bo shranil pepel onih junakov. Eljen Košut! je še vedno prva deviza naših Madžarov. V Srbiji so po odstopu Milovanoviča neprestane krize v ministrstvu. Novo ministrstvo Velimirovič se zopet ne bo moglo vzdržati in bo Bašič najbrž sestavil ministrstvo iz samih staroradikalcev. Staro- in mladoradikalci so si čimdalje bolj nasprotni in se jih bo težko spet spravilo. Ministrska kriza v Turčiji. Dosedanjemu ministrskemu predsedniku ali kakor se turški imenuje velikemu vezirju Kiamil-paši je novo-voljena zbornica poslancev izrekla nezaupnico, vsled katere je stari Kiamil, ki so ga izpočetka tako simpatično pozdravljali kot modernega in naprednega človeka, odstopil. Sultan mu je imenoval za naslednika Hilmi - pašo, ki je bil doslej vrhovni nadzornik v Macedoniji. Hilmi-paša je izjavil, da bo zasledoval politiko svojega prednika. Ostali ministri so ostali, le o finančnem ministru se govori, da je demisijoniral. 3z slovenskih dežel Soštanjska sodnija ne pripozna več nobenih pravic slovenskemu jeziku, odkar je tam sodnik dr. Stepischnegg. To je že nečuveno! Kakor da bi bilo kje tam gori na Gornjem Avstrijskem in ne bi bil sodni okraj slovenski. Ni je več pisane besede v slovenskem jeziku dobiti od te slavne sodnije ! Gospod Stepischnegg, ali morda čisto pozabljate, da ste v slovenskem sodnem okraju? če stranka prosi za slovenski odlok, se odreže sodnija: To vas nič ne briga! čudimo se toliki potrpežljivosti slovenskega ljudstva. Naj bode dopis na katerikoli urad ali občudujoč nežnost linij in fine drobne prstke nežno govoril: „Vidi se Vam, milostljiva, da ste prisiljeni sklenili neprimerno zvezo . . . kajti v Vas tiči ugledna rasa, ki ni primerna za železolivarja...“ » * * * Neki večer je gospa Bertaux dovolila služkinji, da obišče svoje v Divesu stanujoče sta-riše; vrnila bi se dekla šele drugo jutro. Ob enajstih je šel Anton spat, toda zaprisegel si je, da ne zaspi, kajti nikakor ga ni hotela zapustiti misel, da grozi hiši neka nevarnost. Pol ure kasneje je stopila gospa Bertaux v sobo ter ga poklicala po imenu. „Anton!“ Ni ji dal odgovora in nato ga je poljubila na čelo. Delal se je kakor bi spal. Ko je mati šla iz sobe, je vrata dvakrat zaklenila ter se vrnila v salon, kjer jo je čakal Pavel Verneuil. „Ali spi?“ je vprašal. Neli je pokimala z glavo ter z žarečimi lici sedla na fotelj. Vroče se je ozrl nanjo. „Kako krasni ste, kako krasni!... Zakaj se tresete?“ privatne osebe, vse nemško do zadnjega. Ko je slavna sodnija v zadevi društva v varstvo otrok pošiljala neki poziv, poslala je vsem, tudi kmetom, popolnoma nemško pisane dopise. Sploh menda, karkoli se pošlje pismenega, vse nemško. In če stranke zahtevajo slovenskih odlokov in vrnejo nemške s pripombo, da ne razumejo nemško, se jim pošlje zopet nemški odlok in če to store v drugič in v tretjič, pride zopet nemški odlok nazaj! Ali se nahaja pri kateri cesarskokraljevi sodniji še taka trdovratnost, takšno kratenje pravic slovenskega jezika?! Prihodnjič bomo osvetlili natančneje takšen slučaj v zgled. Ljudje postajajo vedno bolj nevoljni, ker sodnika tudi ne razumejo, kadar „slovensko" govori. Takšne razmere so pač le mogoče v Avstriji, kjer vlada nastavlja uradnike po želji Siidmarke. Iz Celja. Avtomobilna poštna vožnja med Celjem in kopališčem Dobrno se meseca maj-nika vpelje. — V nekem trgu blizu Celja je naprodaj enonadstropna hiša s staro gostilniško koncesijo, dvema soboma za tujce, kegljiščem, ledenico ter vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji. Ugoden obstanek je zagotovljen. Polovica kupnine bi lahko ostala vknjižena na posestvu. Želeti bi bilo, da ostane domačija v slovenskih rokah. Natančnejša pojasnila daje uredništvo „Narodnega dnevnika" v Celju. Derschatta in AVastian. Državni poslanec in bivši minister dr. pl. Derschatta je imenovan za predsednika ladijeplovne družbe Lloyd in zato bo odložil državnozborski mandat v Gradcu ter se stalno naselil na Dunaju. Njegov naslednik postane, kakor poroča „Gr. Tagblatt", strastni hujskač in slovenožrc Wastian, ki se ga bo zdaj Gradec usmilil, ker rojstno mestno Maribor ni imelo državnozborskega mandata zanj. Penzijski zavod za privatne uslužbence v Gradcu. Kakor znano spada slovenska Spodnje Štajerska in Koroška pod deželno mesto penzij-skega zavarovanja v Gradcu. Nastavljen je bil pri tem zavodu tudi slovenski uradnik in zahtevalo se je še drugega. Mariborska „Straža" pa zdaj poroča, da slovenski pomožni uradniki in trgovski pomočniki dostavljajo v Gradec nemške listine in da se poslužujejo v toliki meri nemških tiskovin in nemškega jezika, da ni potreba še enega slovenskega uradnika, ker to delo opravi lahko eden sam. Ne vemo, koliko je resnice na tem, vendar smo mnenja, da bi bila velika sramota, ako bi se to godilo. Koliko so se različne korporacije borile, da dobe v Ljubljani penzijski zavod za Slovence, toda ni se jim posrečilo. Slovenci so kakor pri zavarovalnici zoper nezgode tudi tukaj ločeni na Trst in Gradec. Ker je pa v obeh mestih skrb-Ijeno, da so nastavljeni tudi slovenščine zmožni uradniki, bi bil naravnost škandal, ako se kak Slovenec poslužuje nemškega jezika napram tem zavodom! Z boječo kretnjo je pokazala na vrata, ki so vodila v otrokovo sobo ter zadržujoč sapo poslušala. Potem je zašepetala: „O, ko bi Vas slišal!" „Saj spi! . . . Jaz Vas ljubim!" „Molčite!" „Spi! . . . Neli, jaz Te ljubim!" Pokleknil je pred njo in že se je hotela sledeč viharnemu razburjenju svojih čustev udati opojnosti, ki se polasti ženske duše, ako njih srca niso nevdeležena, ko se je nenadoma zaslišal bolesten klic: „Mamica!“ Kakor bi jo gad pičil se je zdrznila. Iznova se je začul tožen klic, še glasnejše, presunljivejše in bolestnejše nego prvič: „Ma—mi—ca!" Gospa Bertaux je hlastno odprla vrata v sobo ter planila k sinovi postelji: „Anton!... Anton!... drago moje dete!" Deček se je smrtnobled premetaval po postelji; zdelo se je kakor bi ga krč lomil in tiho je ječal: „O, boli . . . boli . . .“ „Kje Te pa boli, ljubček moj?" „V glavi... v srcu. .. povsod .. . Boli,... boli . . .“ Nemško obrtno društvo za Maribor in okolico je imelo pred kratkim pri „Zamorcu* v Mariboru svoj občni zbor. Na vrsti so bila politična vprašanja; za deželnozborskega kandidata se je od društvene strani postavilo Wa-stiana in Negerja. Govorilo se je tudi o kandidatu v splošni kuriji — no jabolko je kislo, in nikdo noče prav vgrizniti. Nemci tega mandata ne bodo imeli — to je že danes skoro gotovo. Ptujski Sokol je imel dne 31. jan. 1909 svoj občni zbor. Izvršujočih članov ima 24, rednih podpornih 44 in enega ustanovnega. Novi odbor je sestavljen sledeče: dr. Dimnik, starosta, Vinko Wezjak, podstarosta, France Lenart, načelnik, I. Zelenik, blagajnik, Vinko Novak, tajnik, Kocmut, Breznik, Vrabl, Zupančič, odborniki, dr. Štuhec in Pollak namestnika, Senčar in Mohorič, pregledovalca računov. S Koroškega. (Dopis.) Pri nas se že pripravljajo ze deželnozborske volitve. Najbolj delavni so „bauernbundlarji," ki prirejajo shode tudi v slovenskih delih Koroške, kjer poročajo, koliko so nemški kmečki poslanci delali za kmeta v deželnem zboru. Na dveh shodih v Došanjšah pri Vrbskem jezeru in v Krivi vrbi se je oglasil tudi slovenski kmet Laknar iz Pričič, ki je rekel, da deželni zbor za kmeta prav malo stori, veliko več pa za veleposestnika. Povdarjal je potrebo slovenskega uradovanja in nestrpnost nemških uradnikov in učiteljev. — „Mir" je otvoril posebno rubriko za volitve in je že začel opozarjati na važnost volitev za Slovence, ki si jih bodo v več krajih vdeležili. Na koliko nandatov je računati, vam danes ne moremo še povedati. Povedale nam bodo predpriprave in razpoloženje ljudstva. Želeti bi pa bilo, da v tem važnem trenutku vsi koroški Slovenci solidarno roko v roki nastopijo in da za čas deželnozborskih volitev vsa nasprotja ponehajo. Vsi se borimo za naše narodne svetinje, zato pa bi bil tudi greh na narodnem telesu koroških Slovencev, ko bi kdo hotel delati zgago in se ne složno zavzeti za vspešno volitev. Koroški odvetniki pri novem justičnem ministru. Ker je novi justični minister zagrizen nasprotnik Slovencev, so koroški odvetniki takoj porabili priliko in je predsedstvo koroške odvetniške zbornice vložilo pritožbo na pravosodno ministrstvo, ker vlagajo slovenski odvetniki pri koroških sodiščih slovenske vloge proti strankam, ki niso vešče slovenskega jezika. Pritožba pravi, da se na Koroškem nikjer ne čuti potrebe slovenskega uradovanja in je smatrati za zgolj narodno hujskanje, ako nadlegujejo slovenski odvetniki sodišča s slovenskimi vlogami, zato naj se v interesu justice in prebivalstva ta zloraba odpravi. Še tisto mrvico pravice, ki jo ima slovenski jezik pri koroških sodiščih, bi radi od- Skoro blazna od strahu je prosila Neli grofa, naj gre po zdravnika; hočeš ali nočeš — Pavel Verneuil je moral ugrizniti v kislo jabolko. * * * Nekaj dni kasneje je sklenil gospod Ber-taux, ki ga je zdravstveno stanje ljubljenega sina zelo vznemirjalo, da odide iz Cabourga. Kakor bi mignil je postal Anton vesel in zdrav. Gospa Neli ga je na nekem izprehodu izpraševala o tem ter mu rekla: „Veš, zadnjič po noči Ti ni bilo prav nič slabo, poredni otrok . . . Priznaj rajši, da te je bilo strah Deček se je pazljivo ozrl okrog in ko ni nikogar v bližini videl, je pokleknil pred materjo ter s tihim, ljubezni polnim glasom dejal: „Da, mamica, strah me je bilo! . . . Papa ni bilo pri nama ... in bal sem se, da bi Ti grdi gospod kaj hudega ne storil . . . Zato sem se delal bolnega in zato sem se jokal kakor mali otroci, čeprav sem jih vedno zasmehoval." Od tajnega strahu se je gospa Bertaux zdrznila in nepremično obstala; potem je objela svojega angela varuha in dobro vedoč, da se ji odslej ni treba nobene nevarnosti več bati, da njena čast ne bo več prišla v izkušnjavo, ga je tako vroče in iskreno poljubila kakor zna le ljubeča mati poljubiti. pravili in zdaj si kar mislijo, da jim mora justični minister Hochenburger ustreči. Toda pravice se ne dajo kar tako nadomestiti s krivico in tudi na Koroškem se to ne bo zgodilo, — ako bomo čuvali. Novi predsednik avstroogrskega Lloyda je postal bivši železniški minister, „dober" prijatelj Slovencev, dr. Derschattja. Torej je zopet dobil važno upravo in mastno službo v roke nacionalni Nemec, čigar največja naloga bo pospeševanje germanizacije. Slovenski rodoljubi v Trstu bodo morali natančno paziti na dogodljaje v Lloydu, čeprav so na tem še bolj interesirani Italijani. Nova banka v Istri. V Opatiji se je ustanovila delniška družba „Banka za avstrijsko Primorje." Ministrstvo je predložena pravila že potrdilo. Ustanovniki so dr. Fran Puovič in so-drugi. Slovensko glasbeno društvo se snuje v Trstu in bi bil to zopet lep napredek za tržaške Slovence. Pripravljalni odbor se je že sestavil in imel tozadevna posvetovanja. Tržaška podružnica „Lege nazionale" ima 8800 članov in 100.000 kron letnih dohodkov. Iz gornjegradskega okraja. Dobili smo naslednji popravek: „Glede na dopis v „Našem Listu" z dne 13. februvarja 1909 št. 7 „Iz gornjegradskega okraja" prosim v zmislu § 19 tisk. zakona v prvi prihodnji številki „Naš List" na istem mestu med dopisi priobčiti sledeči popravek: Odstavek: „Kako v slabem stanju je tukaj tajništvo, razvidi se iz tega, da so za tri leta nazaj šele sedaj račune izdelali" je popolnoma neresničen — res je pa, da so vsakoletni računi po tajništvu meseca januarja ali februvarja prišedšega leta popolnoma izdelani in na vpogled dani, kar se iz uradnih listin v okrajni pisarni zrni raj razvidi. Za tajništvo okr. zastopa Gornjigrad: Fran Podbrežnik, tajnik." — Odgovor prepuščamo dopisniku. Kranjsko. Kekoliko pojasnila o stanovskem kmečkem škoda.*) Ker je „Slovenec" tako pristransko in neresnično poročal o kmečkem shodu, si dovoljujemo kmetje staviti nekatere opazke in pojasnila. „Slovenec" in „Domoljub" pišeta, da se je več stotin liberalcev pomešalo med kmete in da so ti delali zgago. Vprašamo torej, koliko rok se je dvignilo za zavarovanje? Samo pet. Proti pa drugi vsi, bilo jih je čez 2000. Bili so skoraj brez izjeme sami kmetje ter zaupniki njih stranke. Potem smo bili sami liberalci, torej je stranka že popolnoma uničena. Doživela gotovo stranka ni še takega odpora kot ga je 31. januarja; bil je zares tak prizor, da ga gotovo ni v nobenem gledališču zanimivejšega. Dr. Šušteršič je otvoril shod in hotel povedati, da pride starostno zavarovanje na dnevni red, a že je bil tak hrup in vrišč kot bi bil sodni dan. Potem nas je začel dr. Šušteršič farbati, rekel je, saj sem tudi jaz proti tej državni predlogi. Vi kmetje ne morete tega plačevati, država naj sama plača, in več enakega, a le malokateri mu je verjel. Smejali smo se mu, ter slišalo se je: ta nas pa zna vleči. Potem nastopi dr. Rožič, tajnik stranke, ta pa začne vpiti na vse grlo, mislili smo, da je pijan, ter dejal, da bo vse naravnost povedal. Povedal ni nič, saj se še „Slovencu" ni zdelo vredno njegovega govora objaviti. Vpil je le, če ne bo prav povedal, da naj pride k njemu v kanclijo vsak kmet in naj mu pove, da ni res, ter da bo prišlo vse v cajtenge. Namesto da bi kmetje imeli toliko opravka, da bi hodili k njemu v kanclijo, bili so toliko srčni, da so se upali nastopiti na oder ter izjavili svoje ogorčenje. Dr. Rožiča pa obžalujemo, da zna tako slabo slovensko, saj še noben kmet ni rabil teh nem- *) Dobili smo in priobčujemo brez popravkov ta dopis iz rok priprostoga kmeta, ki se je kot pristaš Slov. ljud. stranke vdeležil kmečkega shoda. Piše nam, da ga je več kmetov naprosilo, naj to napiše v kak neodvisen list. Ured. ških izrazov, cajtenge in kanclija. Poslanec Mandelj je izjavil, da je tudi on proti zavarovanju, ker je ljudstvo njegovega volilnega okraja tudi proti. Pristavil jo še: to morate kmetje pripoznati, da še noben stan ni toliko za kmeta zastonj delal, kot naša duhovščina. Slišalo se je po celi dvorani: nič, samo za denar, saj so dobro plačani. Potem so še nastopili trije govorniki kmetje, kar pa „Slovenec" zamolči in nič ne pove, kaj so govorili, bilo je preveč popra zanje. Prvi pravi, da naj se odtegne tistim uradnikom, ki imajo visoke penzijone, da za kmete kronee plačajo. Drugi kmet pravi, da jih je „Domoljub" in duhovščina zapeljevala, da jim je kape čez oči potegnila, ter je sam s kapo pokazal, rekoč: veste, možje, pišejo nam in na shodih govore, da se dela dan. Po mojem mnenju pa se dela noč in tema! Burno odobravanje in ploskanje. „Slovenec" piše, kako da je bil krasen prizor, ko nastopi dr. Krek. Mi kmetje pa pravimo, da se še nikoli ni tako pošteno blamiral kot ravno s tem govorom, ko je njegov predgovornik govoril proti duhovščini. Letel je kot besen k dr. Šušteršiču, iz česar smo sklepali, da zato, da naj mu vzame besedo, da ne bo preveč njemu škodoval. Potem pa začne govoriti, da se kaj takega ne sme več zgoditi, da moramo biti kmetje njemu in njegovi stranki poslušni, in da je vsak liberalec, kdor se stranki protivi. Drugače je pa prazno slamo mlatil in govoril take budalosti, da so ravno za predpust, namreč kako naj se poselski red premeni, da bo mogel hlapec ali dekla službo eno ali pol leta in ob gotovem času odpovedati, ter da naj kmečke zveze vse popišejo, kje poslov manjka, da jih bodo potem iz Štajerskega na Kranjsko, Koroško, na Primorsko ali obratno za kakih par mesecev menjavali. Gospod doktor gotovo tega ne ve, da imamo vsi ob enem času leto in zimo, in on bi moral imeti vse posle v vreči, da bi jih kar sem in tja postavljal. In da se bo že vojakom, ki pridejo v jeseni na dopust, spomladi vsem sporočilo, kam bo lahko v službo vstopil. Dr. Krek ima slabe pojme: ko mladenič vojake dosluži, nobeden več na kmetih ne služi. Ter da se morajo take šole osnovati, da se bodo bajtarska dekleta o hlevu poučevale, da jim bode hlev nekaj ena nobel reč. Iz vsega tega ne more nič biti ter se je on samo osmešil, on, ki je tak socijalist in demokrat. Pred leti se je potegoval za delavca, da se naj delavni čas skrajša od 12 na 10 oziroma 8 ur na dan. S tem je škodoval kmetu, da so ga vsi delavci zapustili in šli raje v tovarne, ker na kmetih se mora od 16 do 18 ur na dan delati, če g. doktor ne ve, kje je vzrok, da so kmeta zapustile vse delavne moči, mu povemo mi. Kmet ne more take plače dajati in sedaj če nima kmet še kakega obrta, postranskega zaslužka, sploh ne more hlapca vzdrževati. Nekaj je še od njegovega govora, kar je posebno graje vredno. Hvalil je sam sebe, dr. Žitnika, Pogačnika, Šušteršiča, Gostinčarja in to še celo dvakrat med govorom omenil, koliko so že kot poslanci za kmeta storili. Na g. Povšeta je pozabil, ker edino on je storil za kmeta več kot vsi drugi poslanci. Takoj so se župani jezili, zakaj pa Povšeta ni omenil. Vemo pa zakaj. Krek Povšeta sovraži, zato ker je pošten, ko je tudi kakemu naprednjaku pomagal do kruha. Pripomnim še, da so bili ravno tisti kmetje najhujši, ki so bili že več let slepo v klerikalnem taboru! Več kmetov. Pisma in dopisnice z laskavim priznanjem in z raznih strani izraženo pohvalo nas sicer zelo vesele — dokazujejo namreč jasno, da je list vreden izdatne podpore slovenskih rodoljubov —, a še bolj bi bilo založništvo zadovoljno, če bi vsi, ki še niso poslali naročnine, izpolnili takoj svojo dolžnost! lista menda nihče zastonj ne zahteva, zato naj še posebno tisti, ki imajo poslati še zaostalo naročnino, uvažujejo vendar že tolikrat ponovljene opomine; od upravništva so v ta namen prejeli že več nakaznic. „Poražena in premagana liberalna vojska se je zopet začela zbirati 1 Poparjeni po sijajnih politiških zmagah slovenskega krščanskega ljudstva so se liberalci zopet začeli gibati in takih fraz še mnogo čitamo v sobotnem „Slovencu". Kakšne sijajne zmage so pa dosegli klerikalci? Koga so pa porazili in premagali? Na ta vprašanja naj nam „Slovenec" vestno in pošteno odgovori, pa bomo zadovoljni. Hvalijo se z zmagami v deželnem in državnem zboru, ki so jih dosegli po novem volilnem redu! To ni nič težkega, kajti volilni red je bil vendar tako skovan in volilni okraji tako razdeljeni, kakor so klerikalci hoteli. Vlada je pri obeh volilnih redih storila po volji klerikalcev, zato pa morajo klerikalci tudi delati po volji vlade in se Bog ne daj upirati vladnim odredbam. Potem se pa hvaliti z zmagami, ko je bilo le v korist klerikalcem vse zveriženo in ko ni bilo niti protikandidata, je res prav smešno. Vse tiste zmage klerikalcev in poraz liberalcev obstoje v tem, da so si pri zadnjih deželnozborskih volitvah za kmečke kurije priborili klerikalci vipavsko-idrijski mandat zopet nazaj, dočim so si naprednjaki priborili idrijski mestni mandat, torej enako proti enakemu in to da vedno — ničlo! Da so zdaj klerikalci zagospodarili v deželnem zboru, se imajo zahvaliti le svojim zaveznikom: vladi in Nemcem, ki so skupaj omogočili zveriženje volilnega reda in ustanovitve po klerikalnih željah prikrojene splošne kurije. Nastopili so zdaj „veliki moment", a koliko časa bo to trajalo, sami ne vedo. Odvisno je le od tega, da bo kmetsko prebivalstvo pričelo samostojno misliti, ne pa z glavami mežnarjev in v tem oziru se je že tudi začelo daniti. Kmetje so zadnjič precej ostro pokazali svoje zobe. Da bi jih le še večkrat! Za pooštrenje državnozborskega poslovnika. „Slovenec" je priobčil članek „Proti socijaldemokraškim shodom", v katerem izjavlja, da njegovi poslanci hočejo in so za to, da se državnozborski poslovnik izpremeni in da dobi predsednik državnega zbora pravico, da iz zbornice za eno ali več sej izključi poslance, ki ovirajo redno delovanje državnega zbora. To pomeni utesnitev svobode prostega gibanja poslancev in onemogoeuje manjšini, da prepreči sprejem kake nji neljube stvari. Ker bomo Slovenci v državnem zboru vedno v manjšini, bi bilo tako orožje v predsednikovih rokah kakor za vsako manjšino tudi za Slovence nevarno. Da so klerikalci za tako orožje, so s tem priznali in se tudi ne čudimo, ker so že v kranjski deželnozborski poslovnik pri zadnji reformi lansko leto privzeli podoben pasus, čemur so napredni poslanci veliko premalo pozornosti obrnili in smo mi še danes mnenja, da so se napredni poslanci dali takrat premotiti in so morda tudi premalo važnosti na to polagali. Nismo in ne moremo biti za tako pooštrenje in manjšinske stranke tudi ne morejo nikoli biti, ker ne. pridejo toliko do pomena. Res se da obstruirati z drugimi sredstvi kakor z nujnimi predlogi, dolgimi govori, toda s tem se le doseže zavlačevanje nujnih stvari in prav po nepotrebnem meče denar proč za poslanske dijete. Položaj vsake vlade v Avstriji je tak, da mora itak poprej za kulisami uplivati na poslance, če hoče kaj doseči, kar tiče kakega narodnega vprašanja. Abstinenca in klerikalci. „Slovenec" je po svoji stari navadi (pred 20. septembrom!) pograbil nedolžni podlistek, v katerem se per-siflira abstinenco, zato, da je udaril po liberalcih, češ da „so bili od nekdaj veliki samo v negaciji, v razdiranju in v - alkoholizmu! Vse njih „narodno" delo se suče okoli kozarca in je prepojeno z alkoholom. Liberalne gostilne so bile od nekdaj tabori liberalizma po deželi. Saj pa tudi alkoholno ozračje najbolje služi namenom liberalizma. Nizko poželjenje v ljudstvu vzbujati, kar je živalskega na človeku gojiti — in ljudje so zreli za liberalizem in socijalno demokracijo. To se pa najložje godi v alkoholnem močvirju." Tako pravi glasnik klerikalcev, ki štejejo v svojih vrstah najhujše alkoholiste in druge take —iste. Lahko bi navedli iz zadnjega časa lepe zgodbice in škandalčke na klerikalnih prireditvah, toda smo preveč dostojen list, da bi se spuščali v take banalnosti, ki niso nikomur v čast, najmanj pa patentiranim abstinentom pri klerikalcih. Za božjo voljo naj „Slovenec" lepo molči, ker se nima prav nič pohvaliti z abstinenco, kajti s takimi besedami kakor smo jih zgoraj zapisali, vzbuja le krohot pri inteligentnih ljudeh, ki poznajo klerikalno abstinenco. Ali ne izprevidi sam, da bi se dale gornje besede z veliko večjo pravico uporabiti *za klerikalne pristaše! Vržemo jim vse tisto živalsko nazaj v obraz! Kakor oni četveronožec po blatu je „resni" list začel zopet riti po takih umazanostih, od katerih so njegovi pristaši najbolj umazani! Naslednik deželnega poslanca Ivana Lavrenčiča. V idrijsko - vipavskem volilnem okraju nameravajo klerikalci kandidirati v deželni zbor namesto umrlega Ivana Lavrenčiča Riharda Ferjančiča, posestnika na G-očah. Ta okraj je bil že nekaj časa v naprednih rokah, ko ga je zastopal izvrstni in zmožni poslanec Ivan Božič, zato bi bilo po našem mnenju naravnost sramotno, ako bi se ta okraj pri nadomestni volitvi brez boja prepustil klerikalcem. Narodnonapredni somišljeniki in neodvisni kmetje naj skoro skličejo sestanek ter se dogovore glede kandidata, da se ne bo morda šele ob zadnji uri prišlo s kandidatom na dan in se morda tudi ničesar delalo. Takoj na delo in zbrati one sile, ki so nekdaj Božiču pomagale do izvolitve. Uspeh bi ne bil tako negotov! Razpisane službe pri deželnem odboru. Deželni odbor je pred kratkim razpisal več služb za koneeptne uradnike. Morda se bo kdo zmotil iz dobre vere in prosil za eno ali drugo mesto, toda povemo vsakemu, da zastonj prosi, kajti vse službe so že zagotovljene gotovim osebam in bi bilo škoda za kolek in za kakšno — upanje. Zadnjič je nekdo nekega klerikalnega študenta, absolviranega jurista, silil in mu prigovarjal, naj prosi pri deželnem odboru za razpisana praktikantska mesta, ker ima kot pristaš klerikalne stranke gotovo upanje. Ta je pa odgovoril, da ne prosi, kajti znano mu je, da so vse službe pod roko oddane. Torej je vendar škoda za objavne stroške, da deželni odbor razpisuje službe, ko jih ima že naprej oddane! Kakor se nam zdi, bo deželni odbor postal pre-skrbovalnica za klerikalce. Pričelo se je že pred nedavnim časom, ko je bil nekdo iz provizoričnega devetega pomaknjen v sedmi činovni razred, le ker je bil sošolec in sokrokar klerikalnega mogotca. Dotični nima niti juridičnih izpitov, ampak se ga je pred več leti sprejelo provizorično v deželno službo s pogojem, da napravi pravne izpite, katerih seveda ne bo nikoli napravil, ker je prestar. Navedli bi še lahko več slučajev, toda prihranimo si jih za poznejši čas, ko bodo službe oddane — oficijelno, pod roko so že! Nekaj pa moramo še danes omeniti. Pri deželnem stavbenem uradu so bile za uradnike doslej jako slabe napredovalne razmere in zato sta že dva inženirja priglasila svoj izstop iz stavbene službe. Ker so se pa pri zadnjem deželnozborskem zasedanju plače primerno uredile, je eden preklical svoje izstopno naznanilo ter izjavil, da še ostane v službi. Kaj se mu je reklo? Da mora iznova prositi za službo v deželnem odboru in če jo dobi, postane zadnji praktikant, to je, da se mora odreči svojemu dosedanjem „rangu" in kot zadnji zopet vstopiti. Ne glede na to, da imamo itak malo slovenskih tehnikov in da mora deželni odbor biti vesel, ako koga dobi, je tako ravnanje in zapostavljanje naravnost škandalozno. Jasno bo pa vsakemu takoj, zakaj odbor tako ravna, če povemo, da dotična oseba ni klerikalnega mišljenja in bi se najbrž rado videlo, da napravi prostor kakemu klerikalcu. Odsek za slovensko vseučilišče je ustanovil deželni odbor. V ta odsek se pokličejo: dva zastopnika deželnega odbora, župan ljubljanski, dva zastopnika mestnega sveta ljubljanskega, štirje državni poslanci, trije zastopniki teologičnega vseučilišča, dva zastopnika „Slov. Matice," dva zastopnika Leonove družbe, en zastopnik srednješolskega učiteljstva, član odseka je tudi deželni glavar. Vseučiliški odbor dunajskega slovanskega dijaštva je imel svojo krizo. Zastopnika „Danice" sta izstopila, ker napredni dijaki niso hoteli zahtevo, da se ustanovi tudi bogoslovna fakulteta, staviti v program. Saj je vendar jasno, če se zahteva ustanovitev popolnega vseučilišča, da spada tudi bogoslovna fakulteta zraven, ker je ta doslej še po vseh avstrijskih vseučiliščih. Naravnost čudno je, da potem klerikalni dijaki izjavljajo, da skupno delo v tem oziru ni mogoče. Torej tudi v tako vitalnem nad vse strankarstvo vzvišenem vprašanju se ne more složno postopati! ? Kranjski deželni predsednik. Vest, da postane ravnatelj policije v Trstu dvorni svetnik pl. Manussi kranjski deželni predsednik, se demontira in nemški časopisi trdijo, da ostane baron Schwarz še nadalje predsednik. Torej ni vse skupaj nič pomagalo, da se z baronom Schtvarzom odžene s Kranjskega Slovencem krivični vladni sistem. Gotove obljube so še danes na dolgu, opravičeno lahko vprašamo: kaj je z njimi? Slovenski časopis kranjske hranilnice. Potrjuje se vest, da bo kranjska hranilnica izdajala svoj slovenski pisan tednik in govori se tudi že, kdo bo urednik temu časopisu. Za danes zamolčimo ime, samo toliko povemo, da prevzame uredništvo mlajši slovenski pisatelj, ki si je s svojimi pesmicami in novelami pridobil precejšen glas. Pravijo, da bo imel 500 K na mesec in" za ubogega slovenskega pisatelja, ki ga pisateljevanje ne more preživljati, — drugega itak nima — je zapeljiva ta svota. Sicer je ta plača denar, ki ga Slovenci zaslužijo nemški hranilnici, vendar kako se bo duh uklonil pisavi, ki se bo zahtevala v listu — ne vemo. Resnično je le: ubi bene, ibi patria! Realka v Ljubljani — nemška posest. Pred kratkim je neki dijak-privatist delal maturo na realki in maturitetni komisiji je predsedoval nemški deželni šolski nadzornik Belar. Ker je ta gospod nastavljen kot nadzornik le za nemške šole, smatra vlada realko za nemško, čeprav je večina učencev slovenske narodnosti. Še tega se je manjkalo, da bi do tega prišlo, kajti slovenski dijaki imajo na realki itak že težko stališče, ker poučuje na nji par najzagri-zenejših nemških nacijonalcev. Realka naj se utrakvizira ali naj se pa popolnoma ločita slovenski in nemški oddelek. Kočevski „Verstandigungsausschuss." V Kočevju so se preganjani Nemci, nacijonalci in klerikalci, združili v skupen odbor, da se ubranijo prodirajočih Slovencev. Dne 10. t. m. se je ta odbor konstituiral in vdeležilo se je zborovanja 14 članov obeh strank. Zupan Loy je imel daljši nagovor, v katerem* je pojasnil namen in cilj izvoljenega odbora. Ničesar se ni pozabilo, kar bi bilo količkaj važnosti za bodočnost kočevskega jezikovnega otoka. Nato je dekan E r k e r dal izjavo o stališču, ki ga zavzamejo klerikalci v teh vprašanjih. Oba govora sta bila z odobravanjem sprejeta, kakor je bila tudi „štimunga" zelo spravljiva in se je potreba sporazumljenja jasno izkazala. Tako poroča „Gr. Tagespost". Kočevarji so že v srcu samem — v Kočevju — začeli čutiti razvoj in prodiranje Slovencev, zato so se pa verski sovražniki združili, da bo odpor večji. Ali moramo res Slovenci izmed drugih narodov biti povsod zadnji, kadar gre za našo narodno obrambo? Ali res pri nas ni mogoče skupnega postopanja v narodni obrambi? Kočevski Slovenci bodo kmalu izkusili, kako se bodo nemški nacij onalci in klerikalci zaletavali in preganjali Slovence. Kadar pojde zoper te, takrat bodo skupaj udarili, čeprav so politična nasprotstva pri Kočevarjih veliko ostrejša nego pri nas. Žalostna nam majka! Hranilnica kot izplačevalno mesto. Zelo praktična uredba obstoji v Dortmundu na Nemškem, v mestu s 130.000 prebivalci. Tam se uradnikom in učiteljem izplačujejo plače v mestni hranilnici. Dotične zneske nakaže namreč nekaj dni pred izplačilnim dnevom mestna blagajna mestni hranilnici, ki vpiše vdeležencem njih plačo v dobro na njih vloge. Dotični uradnik ali učitelj lahko potem vsak čas dvigne svoj na obresti naložen denar v poljubnih zneskih. Ta uredba ima namen, da utesni promet gotovega denarja, deloma da navaja k varče- vanju. V zadnjem četrtletju se je 250 mestnih uradnikov in učiteljev poslužilo te uredbe, ki se jim je jako priljubila. V tem času se je nakazalo 260.000 mark in mestna hranilnica daje za plače, ki se vsak dan obrestujejo, 33/4 odstotkov. Taka uredba bi bila jako priporočati tudi za mesto Ljubljano, kajti mestna blagajna bi imela manj opraviti s strankami in uradniki in drugi uslužbenci bi štedili z denarjem, ker bi se jim vsak dan obrestoval. Ta način izplačevanja naj bi se tudi uvedel za mestne liferante in sploh za osebe, ki jim mesto nakazuje denar. Svetovni karneval bo na pustno nedeljo 21. februarja v veliki dvorani hotela „Union" v Ljubljani. Kakor vse Slavčeve maškarade, bo brezdvomno tudi letošnja pokazala, da uživa društvo vsestranske simpatije. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Oddaja čistokrvnih plemenskih bikov Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske kupi meseca marca, oziroma prihodnjo pomlad, z državno podporo, ki jo dovoli c. kr. kmetijsko ministrstvo za pospeševanje govedoreje, nekoliko plemenskih bikov čistokrvnih pasem, ki so primerne za zboljševanje govedi na Kranjskem, in sicer: a) bike simodolske pasme (rumenobelo lisaste z belo glavo), ki jih odda samov kraje Ljubljanske okolice in na Notranjsko, kjer je ta pasma že vpeljana; b) bike pomurske pasme (enobarvne, sivkaste ali pšenične barve), ki jih odda samo na Dolenjsko in v ostale kraje na Notranjskem, in c) bike pincgavske pasme (temnordeče lisaste), ki jih odda samo na Gorenjsko. Vsak prosilec naj se zglasi le za bika tiste pasme, ki je dotični pokrajini primerna, oziroma kjer je že vpeljana. V prošnji je jasno povedati, za ktere pasme bika prosilec prosi. Na prošnje za bike tistih pasem, ki niso primerne prosilčevi pokrajini, se kratkomalo ne bo oziralo. Prošnje je vložiti za simodolske bike do 15. m a r c a t. L, za pomurske in pinc- gavske bike d o 2. a p r i 1 a t. 1., pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Izkaz posredovalnice slov. trg: društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja in korespondent, 1 kontorist, 12 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 5 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. — Službe išče: 2 knjigovodji in korespondenta, 2 potnika, 2 kontorista, 19 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 9 kontoristinj, 6 blagajničark, 11 prodajalk. — Posredovainica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Jinjižemiost. Omladina. Glasilo narodno - radikalnega dijaštva. Leto V. Štev. 11. Vsebina: Iv. Hribar: Slovensko vseučilišče. Dr. O. Rybaf: Naše vse-učiliško vprašanje in Nemci. A. K.: Kutnogorski dekret. J. Klepec: Pomen zalaganja narodnih manjšin s časopisjem. Listek. Priporočamo zlasti inteligentnim rodoljubom. Domače ognjišče. List za starše in vzgoje-valce slov. mladine. Štev. 1. Leto III. Izhaja mesečno in stane vse leto 2 K 50 h. Dr. J. Bezjak: O domači kazni. Dr. Dem. pl. Bleivveis-Trsteniški: Hiperplazija žrelne bezgavke. Pri stricu zdravniku na deželi. Dr. P. Grošelj: Potres v Italiji. Dopisi. Drobtine. Naša bodočnost, list za šoli odraslo mladino, bo izhajala kot samostojen list enkrat na mesec. Naročnina za celo leto 2 K 50 h. Oba lista toplo priporočamo in bi jih v nobeni slovenski hiši ne smelo manjkati. „Določanje tolščobe v mleku11 je naslov drobni knjižici, ki jo je ravnokar izdala opremljeno z 18 podobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot IN. zvezek svoje „Kmetijske knjižnice". Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo na Kranjskem Gustav Pirc. Ta spis je namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščobe in okoliščine, kako je preiskovati mleko na tolščobo. Cena knjigi je za družbene ude s poštnino vred 25 h, za neude in v knjigotrštvu 30 h brez poštnine. 7 B111UMiMUV7 (Ix i*<' in J slco) Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah \^/2——-----------------„_ean8ag9i!^..^„——------——^^ j£®©eS©6©ee©©©©S»i®833S®Si33SeS39i3i3& 1 Stfoii k swoiim! 1 Priporoča se slovenska trgovina B I % S $ Janko Češnik | Zinlljana ZiBgerjeoe ulice Zaloo*a svilneea blaga za bluze M ^ in obleke. Zaloga inoh- $ v/ ^ noleja, volnene, tapestri, jgj v jute in dr. | Zalo°*a zaves’ čipkastih, belih, | u ^ krem in barvastih. | Zn 100**1 garnitur, volnenih in do- $ 53 mače izdelanih odej. v « | Cene nizke. ^ Pošta postrežba. | >%90S399e398@@©SSi#iS@6@SS!@@£<@@eeSK^ posojilnica o Kadovljid Rezerv, zaklada iznaša: registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje 'Slo (k Denarni promet v letu 1907: kron 5,50110 PO 4' brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 51/40/0 ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 60/0. Posojila Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. .ure dop. in od 2. do 6. ure popoldne izvzemši nedelje popoldne. Poštno-hraniln. račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. ./■ . •: •' .'v: : . V.:. •• Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje v Pragi na življenje. liajugodnejše in najceneje zavarovanje: a) Za slučaj smrti. b) Za slučaj smrti in doživenja. c) Zavarovanje dote in oprave nevest. d) Moderno zavarovanje s sočasnim obresto-vanjem vseh vlog. e) Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti. f) Najrazličnejše kombinacije zagotovljenje pokojnine. Edina slovanska delniška življenska zavarovalnica. Glavno Zastopništvo Za Slov, dežele V Trstu, Ulica Torre bianca Št. 21. I.» kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila. Predzadnji številki je priložilo uprav-ništvo nakaznice in prosimo, naj cenj. naročniki ne odlašajo vposlati siaročnig!©! FB. ŠEVČIK puškar » Sjubijani, Židovske ulice št. 7. « * * * ■*> * * * */ */ *> *> » <» *> *> » 4» */ *> 4» 46 46 « 46 46 46 46 46 46 46 ste Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Popravila se točno izvršujejo. Cenik na zahteVo zastonj. Češko posteljno perje po nizki ceni! 5 kilo: novo naskubljeno K 9'60, boljše vrste K 12' —. belo puhasto naskubljeno K 18"— K 24'—, snežnobelo puhasto naskubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja se franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini. Benedikt Sachse!, Lobes 369, P. Plzen, Češko. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. sbbbbu Steekapjerd lilijine mlečno mile Najnežnejše milo za kožo in proti pegam. Dobiti je povsod. I E2EW893™BSaE?£MBES$SBraE3E3 Tiskovine O za industrijo, trgovino - in obrt od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic. Postrežba točna. Najbolj oarno naložen denar je v slovenski Mestni hranilnici ljubljanski Stanje hran. vlog: nad 34 milijonov H Iker je pesivržesia ja^memai nadzorstvu. 1 Hranilnica se nahaja v lastni palači prej Slonovih ul. št. 3 nasproti frančiškanskemu kloštru. Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron Bena« vloge se sprejemajo Mi po pošloe Irilniče. 1 Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. JVIestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po “jfr |q ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. 2)ne 1. in 16. vloženi denar je obrestuje tab^oj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačnje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračnni. ■ Posoja se na zemljišča po 43/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na * g kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta g način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/(, izposojenega kapitala, pa | BEga poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. gy| I Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. I IM 5S8^825S^^^82^SSSS2$S82$S«Si8flS^SS82$S82SS82$Sj52$S82$S82$SK 1 Slavna šolska vodstva in gg. trgovci! 1 Naročajte in priporočajte šolske zvezke slovenskega izdelka! Založnik A' Slatnar V Kamniku. Glavne zaloge v Ljubljani pri V. Kenda, Vašo Petrieič, Iv. Bonač i. dr. ter pri trgovcih po deželi. 1 MSB2SS2S5aMg«Sia25aS«SsaMS5aS52SsaSfi2SSSSHaSiaS52K TISKARNA KNJIG IN UMETNIN A. SLATNAR V KAMNIKU IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. x x IZVRŠITEV VEDNO x PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH. x Založništvo „Našega Lista“ s prilogo ,Slo v. Gospodinja6 Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica. Zaloga in izdelovanje šolskih zvezkov. 1y y ^B85a®BS8SS8KS8®ES8S8^l U U 88KS0BB5S8 i Trgovina s špecerijskim blagom Trgovina z moko in deželnimi pridelki /S /s m r A. Šarabon^ LjubBjana ^ priporoča svojo novourejeno glavno zalogo rudninske Vode. Tožna in solidna postrežb! la drobno in debelo! m m M* m Velika pražarna za kaVo, mlin za dišave z električnim obratom. Zaloga brinja in sliv iCCCCCCCCOCiGGOCg%X>90aoaa999a30908{ za žganjekuho 1 PITii ^ _o - Zvezdno! Ustanovljena leta 1882 regi stro van a zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 v J Podrejena skontraciji „Zveze slov, zadrug" v Ljubljani na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po Poštno-hraniln. urada Jj$4 | j O / štev. 828.406. 2. /O Telefon štev. 185. brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. l(raclne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilnienega urada. „ - -........... Stanje hranilnih vlog K 82,434-933-24 v————— Upravno premoženj e kmetske posojilnice 31. dec. 1907 K 82,388.795-43 Denarni promet 8C 59,197.249-20 t -A Varnost hranilnih wlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po o1/40/o z lV20/» na amortizacijo ali pa po S1/,0/,, brez amortizacije; na menice po 60/o- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. 3os.jtojina v £juMjani y Šelenburgovih ulicah štev. 5 Q priporoča iz pristnega angleškega blaga. Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirolskega nepremočljivega ločna. Najsolidnejša postrežba. Veronik? fenda JLjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna zaloga Slatnarjevih zvezkov L i • Anton Turk • knjigovez in založnik v LjuMiam na Dunajski cesti priporoča: ------- Ravnokar na novo izšli knjigi: Pas-ižki zlatar1. Povest iz dobe kralja Ljudvika XIV. 92 strani. Zbarvano podobo. Cena 60 v. Po pošti 70 vin. Dobiva se tudi v vseh slovenskih knjigarnah. 8z dolbe punta in bojetr. Dogodki izza okupacije Herceg-Bosne. Cena 60 vinarjev. © Julija Štor <3t v Prešernovih uiicah štev. 5. poleg Mestne hranilnice Največja zaloga - uši, ženskili ia olročjili mijav iz najboljših to varen, domačih in tujih. Turistom priporoča pristno gojssrske gorske čevlje Zmerne cene. , - Solidna postrežba. ©C------------------------------------3(£i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica V Spljetu Podružnica V Celovcu Podružnica V Trstu sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Delniška glavnica: 3,000.000 K 4 81 Ol 2 O Rez. fond: 300.000 K Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. f t Ustanovljena 1.1854 Prva domača slovenska pivovarna »*■«*» G. ftUER**- dedičev, Ljubljana lESTS priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno pivo v sodih in steklenicah. v5 Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.