Razne stvari. Domače. (0 d 1 i k o v a n j a.) Povodom cesarske petdesetletnice so bili od presvetlega cesarja sledeči štajarski Slovenci, oziroma Slovani odlikovani: Red železne krone III. vrste so dobili: Jožef Flek, prošt ptujski, dr. Jožef Pajek, kanonik v Mariboru, dr. Jožef Sernec, odvetnik itd. v Celju; vitežki križec Franc Jožefovega redu: Simon Gori6nik, finančni svetnik v Mariboru, A. Markovi6, nadravnatelj kaznilnice v Mariboru; zlati križec s krono: Al. Sver, duhovnik v kaznilnici v Mariboru, Janez Majciger, c. kr. proi. gim., Mihael Papež, polic. komisar v Gradcu; zlati križec: Anton Goričar, poštar v Braslov6ah, Janez Ko6evar, obč. svet. v Središ6u, Matija Sevnik, kancelist na Vranskem, S. Stegnar, u6itelj v kaznilnici v Mariboru; sreberni križec s krono: Ivan Boži6 in Siraon Krek, nadpaznika v mariborski kaznilnici; sreberni irižee: Anton Gajšek, žel. uradnik na Ponikvi. (Pomiloš6enje.) Povodom svoje pet•desetletnice ie svetli cesar pomilostil v mariborski kaznilnici 39 kaznencev. (I z B r e ž i c.) Bajno lepa je bila razsvetljava mesta na predve6er cesarjevega jubileja. Le vodja nemške šole svojih oken ni razsvetlil. Pohujšanje nad tem 6inom je splošno. Radovedni smo, kaj ukrene okr. šol. svet proti temu Nemcu. (Brežiški posilinemci) se grozno jezijo, ker so se Slovenci drznili na 2. dec. razobesiti tudi narodne zastave. Na slovenskih tleh menda ne bomo nem6urjev vprašali, kai nam je dovoljeno. No so se pa tudi frankfurtarice na nekaterih hišah kaj pokve6eno držale, kaj ne, gospodje? (Iz Zdol nad Vidmom.) Kar raorda na celem Štajarskem nobeden, ukrenil je naš ob6inski zastop v proslavo cesarjevega jubileja. Vsled enoglasnega sklepa so prejeli ob6inski odborniki, svetovalci in u6iteljstvo, z gore6imi sve6ami v rokah dne 2. decembra skupno sv. obhajilo za presvitlega cesarja. Ako bi imel ljubi naš cesar sarne take krš6anske podanike, se za Avstrijo bati ni. Cast vrlim možem! (I z B r e ž i c.) Na predve6er cesarjevega jubileja plamtelo je mnogo kresov ob Savskih višavah. (N a P o n i k v i) smo obhajali jubileino slavnost prav slovesno in kolikor je bilo vsled žalostne smrti naže deželne matere mogo6e, tudi veselo. Naša velika cerkev je bila polna šolske mladine in drugih vernih. Po kon6anem cerkvenem opravilu je g. kateket nagovoril u6ence v šoli ter njim postavil presv. cesarja v izgled posnemanja. Omenil je posebno cesarjevo marljivost in delavnost, usrailjenost in dobrotljivost, osebno hrabrost in duševni pogum, ki izvira iz trdne vere in zaupanja na Boga in se kaže posebno v prenašanju težav. Po dokončani slavnosti dobili so u6enci lepo in obilno južino. Vsem, kateri so pripomogli in darovali k našej slavnosti, izrekamo najgorkejšo zahvalo. (Iz Slov. Bistriškega okraja.) V občini Šentovec se je dne 20. novembra vršila volitev ob6. odbornikov, dne 7. nov. pa ob6. predstojnika. Izvoljen je enoglasno že v petokrat Paul Šift za župana, Gasper Šilt, Jozip Šlamberger kot svetovalca, Mart. Obersne, Luka Dobniker, Luka Korže, Miha Verhovšek, Matija Sturm in Peter Miško kot odborniki. Sami vrli narodnjaki in krš6anski možje, kateri bodo skrbeli za korist ob6ine in mile nam domovine. (W o 1 f) je dobil nad 80.000 gld. »6astnih daril«, samo zato, ker smrtno sovraži Avstrijo, vlado in Slovane. (Bosenski polkvGradcu), ki je letos tako vrlo u6il graške nacijonalne Nemce manire, je bil z mnogimi odlikovanji obdarovan povodom cesarskega jubileja. Dober nauk za naše prusake. (C e 1 j s k a p o š t a.) Iz Celja: Tukajšnji nemški Iisti6 je radi dvojezi6nih napisov pri poštnem uradu ves iz sebe. Kri6i, kakor da bi se s tem pravičnim 6inom, na kojega je veliko število štajarskih Slovencev že dolgo 6asa zastonj 6akalo, tistim par izvoljenim pruskim glava6em, ki slu6ajno prebivajo tukaj v Celju, godila nezaslišana krivica, ter žuga z odstranjenjem grba eeljskih groiov, kojega so blagovolili naši raestni modrijani na poštno poslopje prilepiti. Slednji hoteli so menda s tem pokazati neko nadzorništvo nad poštnim uradom. Oho! Tega nam še manjka! Naši modri nemški Celjani še bržko ne niso pomislili, da se c. kr. poštni uradi štejejo med državne naprave, pri katerih je zagotovljena vsem avstrijskim narodom enaka pravica. Vsled te enakopravnosti nimamo pa mi Slovenci pri celjskem poštnem uradu zahtevati samo dvojezi6nih napisov, temveč tudi dvojezični pe6at. Opozarjamo naše »rahlo6utne« Celjane že sedaj na to, da ne bi mogo6e zopet v omedleviee padali, kadar se tej naši opravi6eni zabtevi ustreže. (I z C e 1 j a.) Miklavžev ve6er, katerega je priredilo naše pevsko društvo v pondeljek ve6er v >Narodnem domu«, zvršil se je povsem povoljno. Uvodoma zapel nam je vrli mešani zbor dve ljubki narodni pesmi: >Skrjanček poje, žvrgoli« ter »Prišla jemiška«. Opustila pa se je igra »Kroja6 Fips«. Vsled tega je prišel tem prej na vrsto od otrok težko pri6akovan prihod Miklavža. Bil je posebno veli6asten. Sv. Miklavž (g. dr. Karlovšek) priplaval je namre6 pred našimi o6mi iz nebeških viso6in na oder, kjer sta ga pri6akovala dva krilata angelja (gd6. Miklav6eva in Žimnjakova). Imel je pripravljenih mnogo lepih opominov in naukov mladim in starim ter obetal nam boljšo narodno bodo6nost le, ako bodemo delavni, složni in vstrajni. Potem je jel deliti pripravljene darove. Da se- je s svojimi darovi prikupil vsem, pri6al je glasen smeh, ki je kmalu odmeval po dvorani. Po kon6anem trudapolnem obhodu poslovil se je s prisr6nimi besedami in zginil v višave, od koder je bil prišel zapustivši mnogo hvaležnih otroSkih src. Vdeležba je bila mnogobrojna. (Kako se je obhajal 2. december v C e 1 j i ?) Re6i moramo, da skromno; to je bilo po slabih pripravah že naprej pri6akovati. Do6im so druga mesta in celo trgi okoli Celja delali priprave za to preimenitno slavnost skoro celi teden poprej, se v Celji nihče ganil ni. V 6etrtek dopoldne ni Se bilo nikakega znamenja o kakih pripravah. Še le proti ve6eru jele so se razobeSati zastave, v mraku pa so se zažigale Iu6ice. Ob 7. uri se je vrSil mirozov z godbo. Pred »Narodnim domom«, ki je bil čarobno razsvetljen, se je nabrala velika množica ljudstva. Lepo razsvetljene so bile tudi vojašnice. Rotovž, ki se o velikonemških slavnostih oble6e v nailepše obla6ilo, zaostajal je s svojo razsvetljavo za marsikaterim zasebnim poslopjem. Bilo je pa tudi nekaj hiš — brez razsvetljave. Kjer je nem6urstvo doma, tam domoljubja ne iš6i! (M i s i j o n.) Na Muti se bo obhajal od 8. do 15. decembra sv. misijon; vodili ga bodo 66. gg. lazaristi iz Celja Pogorelc, Kitak in Ferjanči6. (Kako se prelevi Slovenec v pristnega Nemca?) Prišel je neko6 v neko gostilno v Kozjem zasebni uradnik. Tu najde nekega c. kr. uradnika, ki je bil tovariš njegov nekdaj na šolskih klopeh in ki sedaj službuje v Kozjem. Prišlec brž spozna svojega nekdanjega tovariSa ter ga veselo nagovori in povprašuje, kako se rau kaj godi. A c. kr. uradnik mu na vsa vprašanja le nemški odgovarja. Cudeč se mu došli tovariš, ga vpraša, 6e nič ve6 slovenski ne zna. »Veš, ti, to je tako«, odgovori on, »tukaj se govori samo nemški, jaz nimam priložnosti slovenski govoriti, zato sem že pozabil«. »A, tako«, mu odvrne prvi, ter se žalostno obrne od njega. In kje je ta pristni Nemec doma? Blizu tistega kraja, kjer raste najboljše vino štajarskih goric — blizu Ljutomera, ubogega slovenskega ko6arja sin! Zdaj Se le razumemo, zakaj ga je neka uplivna oseba imenovala: das ist ein vorzuglicher Beamte (to je izboren uradnik)! (0b6ina Veternik) slovenskemu narodu ne dela posebne 6asti, kaiti ob6inski pe6at je nemški in uraduje se tudi samo nemški. In vendar je župan rodom Slovenec. (Postajica) za poletni 6as pri jami «Hudaluknja» se je dovolila. (Zavedne ob6ine.) Odbor ob6ine Ptujska ali Črna Gora je v svoji seji dne 2. decembra sklenil prošnjo za vseu6iliš6e in nadsodiš6e v Ljubljani narediti in državnemu poslancu veleč. g. dr. Gregorcu odposlati, kar se je tudi že zgodilo. — Odbor ob6ine Mihalovske, Iri je združena z Ivankovci je v svojej seji dne 4. grudna t. 1. enoglasno sklenil, da naj ob6inski urad vloži na doti6no ministerstvo, oziroma državni zbor peticijo za popolnoma slovensko uradovanje pri sodnijskih in političnih uradih, ter za otvorjenje slovenske univerze in nadsodi§6a v Ljubljani. Prošnja za dvojezi6ni pe6at pri c. kr. poštnem uradu v Ivankovcih pa se je že dne 19. maja 1.1. na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo odposlala, a odgovor še vedno — izostaja. (Slovenska u6itelja) g. Trobaj iz Slov. Gradca in g. Srabotnik iz St. Janža, iraata svojo deco v «Studentenheimu.» Bivši vzorni narodnjak naddavkar v Slov. Gradcu, Ivan Strgar, je dobil nemšk nagroben spomenik. Tužna nam majka! Kara pa plovemo ? (Veren pristaš rogaških pos i 1 i n e m c e v) Fr. Gobec (Be6elek) je bil vsled goljufije pri sestavljenju volilnega zapisnika sodnijsko kaznovan z zaporom, na kar mu je odvzelo okr. glavarstvo 6ast ob6inskega odbornika. (I z K u m e n a) se nam piše, da je 2. decembra ob priliki obhajanja petdesetletnega vladanja presvitlega cesarja iz hiše ob6inskega urada v Št. Lovrencu nad Mariborom visela edino le frankfurtarica. Je temu nedostojnemu 6inu kriva breztaktnost ali nevednost? ni znano. Menda oboje! (Iz Vuzenice.) V minolih dnevih, dnevih ob6nega veselja za celo Avstrijo, so tudi Vuzeni6ani pokazali svojo udanost do cesarja. Kakor Se menda nikdar poprej, razsvetili so na predve6er 2. decembra vse hiše po trgu od najve6jih do najskromnejSe bajte. Pred vsemi so se odlikovale Sola, Kresnikova in Mravlakova hiša s svojo razsvetljavo, in 6arobno se je ravno pri teh hišah v oknu sredi bujnega zelenia, obdana z Iu6icami, odsvitala podoba cesarja. Požarni brambovci so priredili bakljado, katero je spremljala godba. Pred pošto se množica vstavi, in gsp. nadu6itelj v kratkih, jedrnatih besedah izrazi pomen tega veeera, na kar se mu ced. kr. poštar g. Kresnik zahvali. Godba je zasvirala cesarsko himno, katero je množica z odkrito glavo molče poslušala. Pred umno izdelanimi transparenti se je zažigal umetalni ogenj kažo6 jubilarjevo ime. Vse je bilo navdušeno ta ve6er, ki bo ostal vsem v prijetnem spominu. (N e m š k a o m i k a.) Ravno, ko smo obhajali petdesetletnico vladarjevo in ko je vse avstrijske narode prešinjala le ena sr6na želja, da ljubi Bog živi cesarja in ohrani Avstrijo in njene narode, vstrelil je nek Nemec v okno tukajšnjega »Narodnega doma,> ter zopet pokazel svojo nernško neotesano surovost, nestrpnost do toliko cesarju vdanega naroda slovenskega. Vsak ve6er se tuli in rjove krog «Narodnega doma,» tako da sluga no6e ve6 bivati v njem. Tako ne6uveno obnaSanje tukajšnjih Nemcev obsojujemo z vso ogor6enostjo ter apelujemo na naše poslance, da pri vladi izposlujejo državno policijo in ukaz, vsled katerega se bode zabičalo tukajšnjim varstvenim organom skrbeti za varstvo slovenskega prebivalstva. Sicer si več nismo svesti svojega življenja. (Iz Rune6a pri Ormožise nam javlja, da je tamošnje učiteljstvo na predve6er cesarjevega zlatega jubileja šolsko poslopje prav lepo razsvetliio. Na jubilejni dan zbrali so se otroci po slovesnem svetem opravilu v šolski sobi, kjer jim je gospod šolski vodja razložil z ginljivimi besedami pomen tega velikega dne. Nato je razdelil v trajen spomin zlatega jubileja brezpla6no tiso6 dvo- in triletnih cepljenih drevesc, katere je sam z nemalimi troški pridelal na svojem lastnem zemljiš6i. (V Z r e 6 a h) so razsvetlili poslopja, žgali krese po vrhih pri Podgrajšeku, Dobniku, Winterju, Brežanu, lepo se je podala Ii6na razsvetljava cerkve-podružnice »pri Sv. Neži« ob robu Brinjeve-Gore proti Konjicam. Slavnostni dan je bil podoben cerkvenemu prazniku; imeli so, kakor ob nedeljah, dvojno sveto opravilo, pri obeh službah božjih }e 6. g. župnik imel primerne pridige. V Soli govoril je g. nadučitelj, in ko so šolarji držali že v rokah slavnostne knjižice, je govornik pristavil še opomin, naj bi otroci te knjižice imeli doraa na skrbi tako, kakor njihovi stariši varujejo knjižice hranilnične. Naš dopisnik je z dopisom priposlal tudi šopek kukmastih vijolic, ki so za6ele cvesti na šolskem vrtu v Zrečah. (Naš list) je bil zadnji torek pred okrožnim sodiščem. 0 obravnavi še bomo natančneje govorili, danes omenimo le toliko da smo proti slugi krajnega sodiš6a v SIovenski Bistrici, gsp. Valjavcu, ki }e širil socijaldemokratske liste med ljudstvom, sijajno zmagali. Obžalujemo ga posebno zaradi velikih stroškov, ki bo jih imel vsled tega, toda mi smo nedolžni. On je nas tožil, ne mi njega. Prihodnji6 ve6. (H u m p r i Ormoži.) Povodora cesarske slavnosti je bila tukaj razsvetljena šola in cerkveni zvonik. Vrh Huma so se zažgali kresovi, ki so dale6 na okoli oznanjevali zvestobo in udanost tukajšnjega prebivalstva do cesarja, naSega presvetlega vladarja-jubilarja. Šola \e bila v zastavah in okrašena v razredih, kjer je bila šolarska sve6anost po zahvalni sv. maši. Šolarji veeji so dobili spominske knjižice presv. cesarja in presv. cesarice, manjši pa enake podobe. (Zloraba šolarjev.)Z ozirom na opazko, ki smo jo priobčili pod tem naslovom v zadnji številki našega lista, smo dobili od nadu6itelja Antona Kvasa, in u6iteljev Drag. Pfibila in Jožefa Poljanca popravek, katerega pa ne morerao doslovno vsprejeti v svoj list, ker je sestavljen docela nepravilno. Vendar vsled svoje dobrohotnosti povzamemo iz doposlanega, da «ni res, da je bilo isti dan tako malo u6encev v istem razredu; ni res, da so bili vsi manjkajo6i na lovu kot gonja6i; ni res, da bi se u6itelj.stvo ne potegovalo za dober obisk šole; res pa je, da je bilo omenjeni dan ve6 šolskih otrok v Soli; res je, da u6iteljstvo pri vsaki priliki prepove u6encem goniti hoditi.* Gospode opozarjamo, da kdor hoče popravljati, naj si pogleda § 19. tisk. zak., da bo vsaj pravilno znal popravljati. Gospoda Pfibila in Poljanca pa ista notica že celo nič ne briga, in 6e smo jih omenili, naj znajo ceniti v bodo6e našo dobrodušnost. (Iz Zi6.) Dne 11. decembra ob 3 uri popoludne pride deželni potni učitelj gospod Jelovšek ter bode prednašal o živinoreji v prostoru drugega šolskega razreda. Kmetovalci. pridite polnoštevilno. Šola priSv. Marku niže Ptuja) je dobila krasno zastavo v spomin petdesetletnice vladanja Njih Veli6anstva Franca Jožefa I. Zastavo je blagoslovil 6. g. župnik Matej Slekovec dne 2. decembra ter zbranemu ljudstvu razložil v krasnih besedah pomen zastave. Solsko vodstvo se iskreno zahvaljuje vsem, kateri so za zastavo kaj darovali, posebno pa častitemu gospodu kaplanu Francu Cerjaku. (Slovenska posojilnica v Marenbergu) ie znižala obresti za posojila. Kdor pri njej denar vloži, mu bo dajala na leto 4 gld. 50 kr. od stotaka, kdor si pa denar izposodi, bo od novega leta naprej raesto šest odstotkov pla6eval samo 5 gld. 50 kr. od stotaka. Posojilnica stoji na dobrih nogah. Lansko leto je imela 6ez 160.000 gld. prometa. Kdor potrebuje pomoči, naj se do nje obrne, kdor si pa hoče kaj prihraniti, naj pri njej vloži svoj denar. Vsi prebivalci marenberškega okraja si to dobro zapomnite! (Duhovniške s p r e m e m b e.) G. g. Ant. Šorn je prestavljen od Marije Snežne k Sv. Barbari v Halozah. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je daroval zadnji torek 6. g. Ivan Tomaži6 prvo sveto mašo. Dpuštvene. (Podružnica družbe sv. Cirilain Metoda) za brežiški okraj zboruje v nedeljo 11. dee. ob 4. uri popoldne v »Nar. domu«. Dnevni red: Poro6ilo tajnika in blagajnika ter volitev novega odbora. (Dijaški kuhinji v Ptuju) so darovali razven mese6nih p. n. podpornikov še slede6i p. n. gg.: Lenart Ivan od čistega dobička romarske poti v Marijino Celje 10 11., Črnko M., župnik v Sevnici 5 11., Schreiner, kaplan pri Sv. Marjeti 2 11., Hajšek Anton, kanonik v Slov. Bistrici, iz zapuš6ine f g. Mart. Satlerja 20 11. in iz laslnega 5 11., dr. Fr. Jurtčla, odvetnik v Ptuju 10 11., dr. Špeši6 v Središ6u 5 11., Slavinec v Ptuju 1 11., Vozli6 Leop., mestni kaplan v Radgoni 5 11., Mahori6 v Ptuju 1 11. — Prisrčno hvalo izreka za blage darove odbor. (Citalnica v Brežicah) priredi v nedeljo 11. dec. sijajen koncert vpridšolske kuhinje. Prodajala se bodo v ta namen na šaljivi dražbi razna vina, darovana od vinogradnikov iz celega okraja. Zaradi dobrodelnega namena pri6akujemo dragih gostov. (»Slovanska 6italnica mariborska«) ima svoj redni letni zbor dne 18. grudna ob 7. uri zve6er v svojih prostorih. Po zborovanju bodo se oddali naročeni 6asniki dražbenim potom. (K m e 6 k o konsumno društvo na Frankolovem) ima zopet svoje zborovanie dne 18. grudna ob 3 uri popoludne v Loki pri št. 8. s slede6im sporedom: 1. Govor načelnika, 2. pregled ra6unov, 3. razni nasveti in sklepi za društvo. —¦ K obilni udeležbi vabi odbor zadružnike. (Družbe sv. Cirila inMetoda v L j u b 1 j a n i) so poslali: Podružnica v Ljutomeru po 6. g. blagajniku J. Karbi 20 fl. in 30 fl. Podružnica na Teharjih pri Celju 24 gld. 80 kr. Podružnica za Priblo ves in okolico po g. Lipušu 6 gld. Izven-akad. podružnica v Gradcu po g. c. kr. okr. sodniku Fr. Hrašovcu 50 g!d. udnine in 13 gld. iz nabiralnika narodno-zavedne obitelji Zabre- dove na graškem južnera kolodvoru. Veselo društvo na Podplatu 5 gld. Slavno >Hranilno in posojilno društvo v Ptuju« kot jubilejski dar 100 gld. Podružnica v Re6ici po 6. g. kapelanu Melhijoru Zorku 20 gld. Podružnica za Laško po 6. g. blagajniku Ivanu Gorisku 30 gld. Gosp. Martin Medved v Slov. Bisirici 50 gld. G. Blaž Zaberl v Št. Štetanu pri Šmarijah 54 kr. (C e 1 j s k a 6 i t a 1 n i c a) si je izvolila na svojem letnein ob6nem zboru dne 22. t. nu naslednji odbor: Predsednik dr. Jož. Sernec, tajnik dr. Hinko Šuklje, blagajnik dr. Vlad. Ravnikar, knjižničar proiesor M. Suha6, gospodar Ante Beg; ostali odborniki pa so gg.: dr. Jož. Vrečko, dr. Juro Hrašovec in kapelan Krančič. Namestniki so gg.: dr. Al. Praunseis, Fran Lončar, .fanko Vavken in Pero Kostič. Iz dx»uffili kpajev. (Tudi krš6anski socijalisti?) Tako imenovana krš6ansko socijalna stranka na Dunaju z dr. Scheicherjem in dr. Luegerjem na čelu se vedno bolj oddaljuje krš6anskim načelom. Krščanska pravi6nost zahteva, kar »ti želiš, da ti drugi storijo, stori tudi ti drugim.» Toda krš6anski socijalisti zahtevajo sicer vsepovsodi pečenko za svoje rojake— Nemce, a ne dajo nobene kosti svojemu sosedu Slovanu. Dozdaj je plačevalo dunajsko mesto 9000 gld. v ta namen, da se prelagajo na nemški jezik dopisi, došli v drugih, na pr. v slovanskih jezikih. To se je pla6evalo tudi takrat, ko so nemški liberalci vladali v dunajskem mestnera zboru. Še le zdaj, ko so prišli do gospodstva kr§6. socij., se je pre6rtal ta strošek in se nenemški dopisi pošiljajo strankam nazaj. In te dni se zopet govori, da so krščanski sociji. v dunajskem mestnem zboru sklenili, da se ne sme nobeno oznanilo nabiti na hišah, ki so lastnina dunajskega mesta, razven le nemška naznanila. Da krš6. sociji z mestnim dunajskim denarjem podpirajo nam sovražne družbe na pr. Siidmarko, ie itak znano. Vprašamo torej, ali bi ne bil že 6as, da tako zvani kr§6anski sociialisti vržejo vendar enkrat krinko od sebe in s krinko tudi svoj «krš6anski» pridevek, kojega niso vredni? (V e 1 e d u š e n d a r.) Vladika Josip Juraj Strossmayer v Djakovu podaril je ljubljanski ob6ini 1000 gld., da da izvršiti v mestni dvorani sliko, ki bi predstavljala alegori6no podobo, kako so Slovenci po politični upravi raed soboj ločeni in kako so v zvezi s Hrvati po njih idejah itd. — Na predlog odbornika dr. Ivana Tavčarja je občinski svet izrekel najsrenejšo zahvaio vladiki Strossmayerju, temu uzornemu Slovanu. Slava mu! (Pazite na pošto!) Poštnim ravnateljem v Gradcu je imenovan vitez Pokorny. Dosedaj je bil v enaki službi v Trstu. Slovenski primorski listi so izražali svoio zadovoljnost nad njegovo prestavo, ker neki slovenskimzahtevamnibilprijazen. Vitez Pokorny ye na potu iz Trsta v Gradec gotovo ne bode spreraenil iz Savla v Pavla. Zato pa opozarjamo svoje rojake, naj pazijo na njegovo delovanje med Slovenci ter nam takoj sporo6ijo, ako se bo k\e kaj zgodilo, kar nasprotuje slovenskim težnjam. Mi bomo storili potem že na primernem mestu svojo dolžnost. Slovenski državni poslanci pa naj ne zamudijo vprašati trgovinskega rainistra, kako pridemo štajarski Slovenci do tega, da se nam vsiljuje mož, kojega službovanje med primorskimi Slovenoi je bilo nadalje že nemogoče?