«|i»m>i i in .i.. Najreiji nik v Združenih driavah NASLOV uredništva in uprav-nišva: 1*51 W. 22nd PUc* CWicav«, III. __r I 'if OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912 The largest Slovenka Weekly in the United States of America. imm4 mrmrj Wednesday OFFICE: . 1951 W. 22nd PIm* Chicago, III. r1 No. U. Siev. 39. Chicago, UU 3. oktobra (October) 1917. UCo I1L Volume in. Lokatae vesti. — Nas g. /.upnik je minulo nedeljo oznanil, da ne bo vršila od 31—28. oktobra t. i. v cerkvi sv. Štefana obnovitev sv. misijona, kojega bo vodil znaiii in priljubljeni misijonar Rev. K. Zakrajšck iz New Yorka. Bolj podrobno bomo poročali o tej cerkveni pobo-žnosti v prihodnji številki. Med farani naše slovenske župnije se sedaj marljivo agitira in deluje, da naj bi se do sv. misijona nabralo okrog $700. — za raz-širjavo in olepšavo velikega oltarja ter za dva nova stranska oltarja. V teh oltarjih bo stal kip sv. Ane in kip sv. Martina, ali sv. Antona Padovanskega. Spodni del velikega oltarja bo nov .z izrezano podobo ''Zadnje večerje", nov bo tudi tabernakelj in bo ves oltar krasno prebarvan in deloma pozlačen. Za to idejo se zanimajo vsi farani; hvalevredna je pa pri tem tudi požrtvovalnost naših bratov ogrskih Slovencev, ki se z nami vred čutijo člane naše cerkvene občine. Prihodnjo nedeljo bo pri obeh ma&ah zopet kolekta v to svrho; darove sfe hvaležno sprejema čez teden tudi v župnišču. — Prihodnjo soboto zvečer, dne 6. t. m. ob pol osmi uri se visi redna mesečna >-eja društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Tajnik društva prosi člane, da bi se te seje v obilnem številu udeležili; tako opominja tudi one člane, ki ce 37. serije, ali izdaje tega dru štva, naj se zglasi ob torkih zvečer pri seji, ali pa čez teden na domu društvenega tajnika Josip Steblaj, |1840 W. 23. Street. — Naš dobroznani gostilničar in novoizvoljeni II. nadzornik K. S. K. J. sobr. Martin Nemanich je paredil minulo nedeljo s svojimi ožjimi prijatelji izlet v 105 milj oddaljeno mesto Rockford,Ill., kjer je veliko novo vojaško taborišče. Družba je šla obiskat ta-mošnje slovenske vpoklicane fan te iz Chieaga, katerih je sedaj že 17 skupaj. Vsi naši vojaški novinci se počutijo dobro in so zdravi ter zadovoljni. Nemanicheva družba jim je nesla finih domačih potic in cigaret za okrepčilo, katerih bedo imeli baje zadosti za dva tedna. Spekla jih je Mrs. Martin Nemanicheva in Mrs. Andrej Ferkulova. Mr. Nemanich je naredil s svojim avtomobilom dolgo pot do Rockforda in nazaj v 10 urah brez kake nesreče. V petek popoldne se poda v Rockford iz naše ali 26. warde (divizije) zopet 65 vojaških novincev med katerimi bo tudi nekaj Slovencev. — S prvim oktobrom se je v Chicagu podražilo tudi mleko, kar bo velik udarec za naše gospodinje in za vse občinstvo. Velike mlekarske dmžbe (Borden, Bowman i. t. d.) prodajajo spdaj kvart mleka po 13 e»_::tov, pajnt pa po 7c; manjši trgovci z mlekom pa | po 12e kvart po 7e pajnt. fedlni NA PRODAJ je Jednotina hiša in lota na H. Chicago cesti v sredini slovenske naselbine v Jolietu, HI. Lota, na kateri stoji hiša zavzema sknpaj 41x165 Čevljev; hiša sama obsega 30x100 čevljev. Zelo primeren lokal in prostor za kako trgovino. GLAVNI UBAD K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. nesoti; lansko jesen smo ga videli in čuli govoriti na banketa povodom srebrnpga jubileja cerkve sv. Jožefa v Joliet. 111. .Na svojem milijonov strank in da bo sub-skribeija dosegla svoto 5 milijard dolarjev. Nikogar se ne prosi, da bi ne ta način kaj svojega denarja potovanju proti Italiji se je Rev. j dal, ali podaril vladi; prosi se pa udil tudi v Chicagu in si-i vsakega, da naj vladi denar poso- dolgiue.,0 na asesmenih, da naj Llovmski mle?caJ. v liaši na8eJhinj bodo bolj točni z vplačevanjem, j rojak Frank (iri;i je nastavi, { Kdor izmed cženjemh članov | oktobrom tudi t0 ceno 12c pri urnia še svojih otrok zavarovanih kyartu in 7(. jntu pn k. S. k. J., naj iste prijavi za r)a se je mlcko tako p0drflžil0j je to zakrivil mlekarski trust, ker hoče ugonobiti vse manjše proda- pnstop na prihodnji seji, kar bo edinole njemu in njegovi družini v korist. — Žensko pod p. društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J., se marljivo pripravlja na bližajočo se veliko jesensko veselico, aii vinsko trgatev, l je sklenila pred oltarjem z g. Tho- maja vsakeRa ]Hh mas Quick-om, uglednim lesnim; Pri naklipu Je„a vojnega >s0. trgovcem iz Port Jervis, N. V. |jila jo trpba phl^ti 2 odstotka od Gdč. Remsova, dasiravno roje-j nomillHim, svote takoj ko se vlo. na Američanka, je bila vedno |ži proinjo. 18 ^Htot. dne 15. no-vneta Slovenka: s svojim izbor- vrmhra t,1.: 40. odstotkov dne 14. mm igranjem na klavir, kakor tn-|dc(i€mbra t , hl 40 odstotkov dne di s svojim lepim glasom je -kaj l5 jan un8- _ Te abveznice so rada nastopala pri raznih sloven- pj^-ljive v 25 letih; lahko jih pa skih veselicah in koncertih v Gre- j^vm zakladnica.- izmenja že ater newyorski iiaselMm. Bila je|ko|„ 1() )ot Ti hondj S() ppo-seben Liberty Loan odbor in obvesti Bureau of Publicity, Treasury Department, Washington; D. ('., in naznani imetia in naslove odbora ter ob enem da ime in naslov društva ali organizacije. Upajoč, tla boste ugodiii tej prošnji zaradi njene važnosti v najkrajšem času, da bo šlo delo hitreje od rok, ostajam z odi. spoštovanjem Oscar A. Price. Director of Publicitv. vse rudnike države Montana v svojo oskrbo. Predsednik Wilson ji je obljubil svojo pomoč. Končana stapka. Lexington, Kj. 1. oktobra. Pol-uradno se poroča, da je prišlo med lastniki premogovnikov in premogokopi v južnoiztočnih krajih driave Kentucky in severoiz-točnih krajih države Tennessee do sporazuma ali do poravnave stavke, ki je trajala že zadnjih 6 tednov. Tekom 5 dni se ho vrnilo zopet ne delo od 17,000 do 18,000 premogokopov. Vlada določila ceno premoga. Washington, D. C. ,30. septembra. H. A. Garfield, zvezni administrator kuriva je včeraj izdal u-radno odredbo na vse trgovce s premogom, da isti ne smejo prodajati premoga dražje ali višje kot 30 odstotkov v primeri s ceno leta 1915, Ta odredba stopi takoj v veljavo in se bo nanašala o-sobito na prodajalce s premogom na drobno. Vsled tega bo tekočo zimo raznovrsten premog cenejši kot je bil lansko leto. Zaeno se je tudi znižalo ceno trdemu Penna. premogu za 60c pri toni; v 9 državah je dovoljeno zvišanje cene mehkega premoga od 20c do $1.30 pri toni. — Za takozvani trdi "White ash'' premog je določena cena na mestu ali iz premogovnika $3.00 pri toni, za "Red ash" premog *3.f>0 in za "Lykens Valley" premjg $3.75 pri prevoza. Določena cena pšenice. Washington, D. C., 29. sept. — Med zastopniki žitnih veletržcev severozapada in zapada in med načelnikom administracije za ži-in podkonzul baron von ^Sehack. | vila je prišlo danes do sporazuma O početju in delovanju teh zarot-: glede določitve stalne cene za pš^-nikov se dalje ničesar ne poroča;: nieo. ve se le toliko, da so navedenci j Po severozapadnih in zapadnih hoteli pomagati štirim a/vstrij-'državah se bo prodajalo bušeU skim? častnikom pri begu preko p5enice št. 1 po $2.05 na debelo. Odkrita zarota. San Francisco, CaL 28. septembra. Vsled ukaza justičnega de-partmenta so zvezni detektivi danes tukaj aretirali pet -članov U. S. avijatiČnega kora, dalje nekega častnika ameriške mornarice, ker so bili omenjeni v zvezi z nemškimi zarotniki. To zaroto je vodil nemški mornar, poročnik Erwiu Schneider in trgovski pomočnik Theotlor Kasinger, oba živeča v San Francisco. Vse te aretovance so pod strogim nad-| zorstvom prepeljnli v jetniško taborišče na Angel otočje, kjer se nahajjo v zaporu tudi bivši nemški generalni Konzul Frane Boj»p Mehike na Nemško in v Avstrijo. Te častnike so tudi zajeli v Laredo, Texas in našli pri njih zelo važne vojaške informacije. Zasluženo plačilo za ogledu-štvo. Od države določena cena pšenice bo v mestu Sen Francisco in Lok Angeles $2.10 bušelj; za mesto Chicago je bila določena ta ccna pred uekaj tedni $2.20 pri bušlju. Uradna cena bakra. Ameriške vesti. Rev. Frančišek Jager na važni misiji. V katoliškem tedniku "The New World" >. dne 28. m. m. čita-mo sledečo zanimivo brzojavko iz Rima: "Rim. Italija 24. septembra 1917. Rev. Frančišek Jdger župnik cerkve sv. Bonifacija, v Bonifacius, Minn.; ki je clan misije ameriškega Rdečega križa za Srbijo, je bil pred nekaj dnevi sprejet od papeža Benedikta v privatni avdijenci; ž njim vred so se poklonili sv. oČetui tudi drugi člani te misiie. Papež je podelil vsem svoj apostolski blagoslov in je izrazil željo, da bi imela ta misija uspeh pri svojem humanitarnem, ali -človekoljubnem podjetju. Father Jager je načelnik oddelka za-čebelorejo na državni 11-niverzi v Minnesoti. Vodstvo a meriškega Rdečega križa je Father Jagra zaradi tega pridelilo t,ej važni misiji, ker razume več balkanskih jezikov." »Rev. Frančišek Jager je brat znanega arhitekta Ivan Jagra v Minneapolis, Minn. Svoje bogo-slovske študije je dovršil na St. Paulskem semenišču ter je pasti-naše naselbine "hoče kupiti delni- roval od onega časa vedno v Min- tako se je namreč vedno sam hvalil. Izdajal ga je prod krinko neke družbe zloglasni Frank Zotti, kralj hrvatskih sleparjev. Dasiravno je dobival ta list od [avstrijske vlade redno podporo in se je vedno šopiril za prvaka a-meriških slovenskih listov, mu vseeno ni bilo namenjeno dolgo življenje. Pregovor pravi: kakor-šno življenje, taka smrt. — Glas Naroda mu je dne 27. m. m. priobčil na prvi strani prav zanimivo posmrtnico trdeč, da se je "Slov. Narod" zadušil v svojem lastnem smradu. — Ameriška Slovenija zakrij si oči in plakaj vsled te neizmerne izgube! —--- Posojilo za svobodo. Washington, D. C., 30. septembra. Državni, zakladničar Mc Adoo je izdal danes na ameriško ljudstvo sledeči oklic: "S 1.. oktobrom t. 1. se prične podpisovanje za II. vojno posojilo, oziroma za II. posojilo zo svobodo, in sicer v zneskn 3 'bilijone (milijarde) dolarjev. V to svrho se bo izdajalo zo-pet "Liberty" bonde v raznih zneskih po $50, $100, $150. in tako dalje v vsotah katere je mogoče pomnožiti za $50. Te obveznice se bo izdajalo na takro prikladen način, da bo lahko mogoče vsakemu domoljubnemu državljanu porabiti priliko za nakup istih. 'Drugo posojilo za svobodo, ali izdaja teh obveznic je zelo velikega ponižna, ker bo pripomogla k uspehu iu do zmage našim vrlim četam, ki se sedaj nahajajo v vojni. Vsled tega je pričakovati, da bo podpisalo posojilo najmanj 1Q in uspeha med Čitatelji našega lista! Uredništvo. PATRIJOTldNA DOLŽNOST. Iz urada zveznega blagajnika v Wafshingtonu, D. C., smo prejeli 'sledeče pismo: Klubom, društvom, organizacijam. itd. v Združenih Državah Ameriških:— v Na prvi poziv za dva bilijoiwko Liberty posopilo se je ljudstvo v taki meri odzvalo in na tak način pokazalo enotnost .namena vsega ljudstva v Zdr. državah v tej vojski za obrambo ameriških pravic in udejstvitev trajnega miru, da je uvaževanja vredno. •'Amerikanci inozemskega poko-lenja, so se kot posamezniki in po svojih organizacijah vdeležili tega posojila v tolikem številu, da mi je čast opomniti ta fakt in jim izreči najiskrenejšo zalivalo. Vlada bo morda zopet kmalu iskala novega kredita. Vteui mora mo uspevati. 4Kakor ena velikanska enota, navdušena in vol'jna, tako odločno kot nikoli poprej,naj se ameriško ljudstvo odzove temu novemu pozivu. To vse se mora zgoditi ne oziraje se na vers»ko ali politično prepričanje, ne oziraje se na spol, stan ali starost m narodnost. Edino s pomočjo dobro organiziranega sistematiziranega in potem tudi narodno koncentriranega truda, se bo to doseglo. Zato iskreno želim, da se vsak klub, vsako pevsko društvo in organizacija posveti prišli kampanji za drugo Liberty posojilo iz leta 1917. Wm. McAdoo, zvezni blag. Durham, N. C. 28. septembra. I D> c<> 29 sept - Frank Page nečak ameriškega j z veliko nestrpnogtjo so i(,ako. poslanika Walter H. Page v Kir- vali vsJ amer^ki tovarnarji iu wallu na Angleškem je dobil da-.j ^^ trenotk;li ko bo nes od svojega strica zanimivo; vlada doloJSIa 1ndi ocno bakra. pismo o usmreenju dveh nemških ^^ ^ to važno aia_ oglea Folette te dni na tu se vršcčeni zborovanju Neodvisne politične stranke jako oster in protidomoljuben govor, \je ljudstvo našega mesta radi tega zelo ogorčeno. Skoro vsi lokalni listi zahtevajo v svojih uvodnikih, da naj se senatorja La Folette izroči oblaatim zaradi ruvanja proti vladi. La Folette je v svojem govoru strogo napadal predsednika Wilsona zaradi vojne napovedi in je pri tem dostavil, da so vojno povzročili samo kapitalisti na rovaš ubogega delavskega ljudstva. tako, kakor dosedaj, ozir. da se ne sme te produkcije nikakor znižati. Miss Rankin se poteguj« sa rudarje. Washington, D. C. 1. oktobra. Prva in edina ženska zastopnica v kongresu Miss Jeanette Rankin iž Montane se je danes mudila pri predsedniku Wilsonu s prošnjo, da naj on skuša kaj posredovati, da se bo stavko v bakrenih okrožjih blizu But te, Mont. kmalu poravnalo. Zaeno je prosila Miss. Rankin tudi predsednika, da naj slednji vpliva pri kongresni kih in senatorjih, da bi vlada prevzela 6 tem naznanjam članom društva sv. Jožela »t. 2 K. S. K. J. v Joliet, lil da se bo vršila prihod-na seja dne 7. oktobra, to je po navadi prvo nedeljo v mesecu sker se vrši seja takoj po S sveti masi. Vzrok temu je, ker bo istega dne popoldne ob 3 uri v naši cerkvi sv. Jožefa sv. birma; zatorej je nam nemogoče zborovati ob istem času, kot navadno. Prošeni ste torej vsi cen j. člani našega društva* da se zberete v polnem številu k seji takoj po 8 sv. maši v navadnih prostorih. S sobr. pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. A. Oolobitsh, predsednik. NAZNANILO. I* urada društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote v Joliet, 111. — Vsem članom zgoraj imenovanega društva naznanjam in jih obenem opominjam, da se naj v nedeljo dne 14. oktobra društvene vseje koli&or največ mogoče in polnoštevilno udeležijo ob navadni uri in v navadnih prostorih in to vsled tega, ker i-mamo na dnevnem redu stvari v razsodbo in rešitev, katere so važnega pomena, to je o neki zadevi, tikajoči se sedemnajstero članov in članic. Zato priporočam vsem še enkrat, da pridite na sejo vsi ali vsak »kateremu bo količkaj čas dopuščal. Sobrats&i pozdrav vsem članom in članieam K. S. K. J. Joseph Panian, tajnik, ji jih pa pride navadno pa še ti so vedno eni in isti. Potem pa če ni kakemu po volji kar se sklene na seji, pa se besedici ta ali oni: ja, tega bi rte bili smeli skleniti, ker ni bilo dosti članov na seji. No, ako bi hotelo društvo samo takrat kaj skleniti, kadar bi bilo najmanj polovico članov navzočih na seji, po4em bi imelo 'društvo k v očem samo enkrat v letu priložnost, kpj skleniti. Se enkrat vas torej prosim in opominjam, da hodite bolj redno k mesečnim sejam in plačajte tudi bol.i* redno mesečne prispevke. S sobr. pozdravom Josip Lekšan, tajnik. NAZNANILO. NAZNANILO. S tem uljudno naznanjam vsem članom društva sv. Barbare št. 23. K. S. K. J. Bridgeport, Ohio., da -e je dosedanji tajnik, sobrat rrai.k Hočevar odpovedal tajniškemu poslu, ker je vpoklican v voja^o službo, na njegovo mesto sem bil izvoljen podpisani, car naj se cd strani članov vpo-števa, ter naj se v bodoče, vsa pisma »listine in društvene zadeve tikajoče se društva sv. Barbare štev. 23. K. S. K. J. pošiljajo na sledeči označeni naslov: Mihael Hochevar R. F. D. No 2 Box 29 Bridgeport, Ohio. S se/bratskim pozdravom Mihael Hochevar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Genovcfe št. 108 K.S. K. J. v Joliet, III., se tem potom naznanja, da se bo vršila naša prihodnja seja dne 11. oktobra, to je v četrtek zvečer ob pol 8. uri v navadni zborovalni dvorani in to zaradi sv. birme, ki se bo vršila ravno isto nedeljo v naši župniji, kakor bi morala biti naša običajna mesečna seja. Ker bo navedejo nedeljo gotovo več članic zaposlenih na "on. ali drugi način, torej mislim, da je prav. da nnšo sejo premesti na gori označeni čas. Zaeno naznanjam, da imamo pri tej seji več važnih stvari na djiev nem redu, vsled česar vabim vse cenj- članice našega društva, da sc te s&je kar največ mogoče v obilnem številu udeležijo. Toliko v prijazno naznani'o in ravnanje, S sosestrskini pozdravom Marija Setina, predsednica. 'NAZNANILO. S tem uradno naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J, v Barberton, Ohio., da je društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 16. sept. t. 1. da se bo vsakega člana, ki bo društvu dolgoval za 2 meseca suspendiralo brez kakega opomina; torej blagovolite člani imenovanega društva to vpoštevati. Nadalje. — Vsak član kadar plača, mora prinesti tudi vplačilno knjižico s seboj, da se mu bo resničen prejem denarja potrdilo. Nekateri pravijo, saj ima že tajnik zapisano, da sem plačal. Pa to ni tako, dragi mi sobrat. Kaj pa, če bi tajnik slučajno naredil pomoto, da ni tega, ali onega vplačila vpisal, potem bi moral dotični član enostavno še enkrat aciesment plačati, ker se ne more izkazati da je resnično plačaj. Pri tem prosim tudi vse člane j našega društva, da bi se bolj pogosto udeleževali društvenih sej. Dokaj žalostno je sedaj ker naše društvo šteje nad 60 članov, k se- Vsem članom društva sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. Ely, Minn., se naznanja, da je bilo pri seji dne 16. septembra t. 1. sklenjeno, da se bodo vršile v prihodnje seje našega društva vsako četrto nedeljo v mesecu in sicer takoj po prva sv. masi. Vsak član naj si torej to dobro zapomni! Zaeno naznanjam članstvu našega društva, da se vrši prihodnja seja dne 28. oktobra t. L in prosim uljudno, da bi se te seje polnoštevilno udeležili. Pri tej seji bomo začeli poslovati s prepotrebnim otroškim oddelkom K. S. K. J. Želeti bi bilo, da bi dal vsak o-ženjeni član vpisati svoje otroke v ta oddelek. Da bo šla seja hitro naprej, spišite že doma za vsakega otroka na posebnem listku njegovo ime, dan, mesec in leto rojstva in kje je rojen? Toliko, v blagohotno naznanilo >;"n ravnanje. S sobratskim pozdravom dc vseg^a članstva K. S. K. J. Joseph Agnich, tajnik. (No. 39—41.) VABILO NA VESELICO IN NAZNANILO. S tem naznanjam članom društva. Marije Majnika, Št. 154 K. S K. J. Peoria, 111., kakor tudi vsem ostalim Slovencem in Slovenkam iz naše naselbine in okolice da priredi naše društvo v soboto, dne 13. oktobra 1917 veliko plesno veselico v korist društvene blagajne. Veselica se vrši v znani dvorani Mr. Louis Fromm-a, Adams, vogal Western Ave. Začetek ob pol 8 uri zvečer. Vstopnina za moške znaša 25c; ženske so proste vstopnine. Postrežba in zabava bo iz-borna ker bo za isto skrbel društveni veselični odbor. Prav uljudno vabim v imenu našega društva vse Slovence in 'Slovenke tre brate Hrvate iz naše j naselbine in okolice. V« dobrodošli! Obiščite nas ta večer v o-, bil nem številu za kar vam bo dru-'štvo hvaležno. — Na veselo svidenje torej 13. oktobra! Zaeno opozarjam tudi člane našega društva, da naj se polnoštevilno udeleže prihodnje naše mesečne seje dne 1-^ oktobra. Nji te i seji imamo dosti zelo važnih točk na dnevnem redu; pred vsem se bomo domenili glede centralizacije bolniške podpore, kakor to zahteva naš sobr. gl tajnik. Gotovo bo naše društvo pristopilo v ta central, sklad, ker to mu ho v napredek kakor tudi naši čislani podp. materi K. S. K. J. Torej na svidenje dne 13. in 14. oktobra! S sobr. pozdravom Math Kašič, tajnik. dobrega se bo ukrenilo NAZNANILO. Društvo sv. Antona Padov. št. 158. K. S. K. J. v Hostetter, Pa, je sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 23. septembra t. 1. da plačajo vsi člani našega društva #1. (en dolar) v društveno blagajno, ker nc bomo priredili nameravane veselice. Sklenjeno je torej ,da morajo vsi člani društva prispevati v našo blagajno po en dolar. Prosim torej vse člane našega društva, da se zanesljivo udeležijo prihodnje mesečne seje, dne 28. oktobra t. 1. S sobratskim pozdravom Jakob Povše, tajnik. Bridgeport, Ohio. Cenj. sobrat urednik: — Ne bom pričel opisovati najpr* vo tukajšnjih razmer, kajti te ni so nič boljše, kakor drugje, delati se mora povsod, ako si človek želi zaslužiti svoj vsakdanji kruh. — Namenil sem se pa nekoliko izraziti glede delovanja XIII. konvencije naše vrle K. S. K. J. Hkoi nekoliko več asesmenta naložili, to pa radi nujne potrebe in za dobrobit cele K. S. K. J. Eni nerazsodni člani se sklicujejo samo na povišani asesmnet ter trdijo še pri tem: KoJikor je več konvencij, toliko je nam treba več plačevati, ^ro je vse — Taki člani gotovo ne zasledujejo delovanja naSe podporne organizacije, — Kdor pa opazuje naraščaj in koristne uspehe naše K. S. K. J. in kdor jc na-tančno prečital ves zapisnik zadnje naše konvencije, ta ho sodil drugače, ta bo povsem drugega prepričanja in zadovoljen. Ena izmed najprvih in najvažnejših točk, katere so bile sprejete na izadniem gl: zborovanju K. S. K. J. na Evelethu, Minn., je po mojem mnenju ustanovitev centralizacije bolniške podpore. Morda ta točka ni vsakemu po vo. Iji; toda kdor začne to točko resno in po bratovsko razmotrivati, bo prišel do zaključka in spoznanja, da si bomo postali Šele sedaj vsi člani in članice pri K. S. K. J. pravi bratje in sestre, ker smo združeni tudi v bolniškem oddelku. 0 tem se je v zadnjih razmo-trivanjih zadosti veliko pisalo še pred konvencijo. Dvomili smo o bolniški centralizaciji. In vendar se je nam stvar posrečita. Čast in priznanje našim bivšim sobr. delegatom, ker so nastopili v tej zadevi kot možje, da so imeli srca vneta za napredek in korist naše dične Jednote. ■ Kakor razvidno iz konvenčne-ga zapisnika, se lahko ustanovi centralno bolniško blagajno, katero bo vodil gl. odbor če se za to priglasi 500 članov z raznimi društvi. Za to določeno število je res nizko; zatorej je sedaj najlepša prilika, da se odzovejo pozivu našega gl. tajnika in uredništva Glasila vsa ona krajevna društva, ki so želela ustanovitev tega oddelka. Jaz sem trdno prepričan, da se bo do 1. jan. 1918. ali še preje za bolniško centralizacijo prijavilo Škrat toliko članov in ne samo 500, kakor določeno. Pokažimo onim malovernim članom, ki so vedno s hujskanjem nasprotovali temu oddelku, da ni resnica, kar «o pisali in mislili; po kažimo jim, da gojimo tudi nu one dobre ideje iz katerih izvi»a pravo bratstvo med članstvom K S. K. J. Dasiravno je naša Jedno-ta najstarejša in najmočnejša slovenska katol. podp. organizacija v Ameriki, žal še ni doslej nudila ameriškim Slovencem tako lepe prilike do zavarovanja, kakor nekatere druge naše podp. organizacije. S tem hočem namreč reči da je imela naša K. S. K. J. v veljavi samo posmrtninsko in po-škodninsko podporo; — centralne* bolniške podpore pa ne, kar je osobito velikega pomena,; vsled tega ni imela osobito naša slo venska ameriška mladina veselja pristopati pod zastavo K S. K. J.; pristopala je raje k raznim angleškim in celo nemškim podp. organizacijam, kjer je bila sigurna raznoličnih podpor (posebno bolniških ne pa kafcor pri nas. Se-lai bo pa v tem pogledu vse lažr je in boljše agitirati za našo K. S. K. J. ker ho nudila tudi ta Jc-dnota ravno take udobnosti, koristi in podpore, kot razne druge podp. organizacije. Dosti je še slovenskih naselbin širom Amerike, kjer živi številno naših Slovencev; žal pa, da tam še ni nobenega krajevnega društva K. S.' K: J. Treba bo torej zavihati rokave in iti na res no delo; saj je ti/s vendar 13,000 agitatorjev in agitatoric pri K. S. K. J. Če pridobi vsak član(ica) tekom 12 mesecev, ali enega leta samo enega novega člana, pa bo štela naša Jednota dane? leto 26,-000 Članov. Torej na noge. — Toliko o tej zadevi. Naj preidem zopet k uvedbi central, bolniškega oddelka pri K. S. K. J. — Jaz sc kar čudim in vprašujem: Kaj je bilo vzrok, da se tega oddelka tako dolgo ni zamoglo vpeljati pri naši organizaciji? Imeli smo že na tisoče do- 'Jrdo pristopil; poleg tega, da se tako svoto ima Še ha Dolenjskem. &e kot majhen de- pritrdila ša 5. šlovenska duhovščina, ki o- članstva naše organizacije 1 V ko- biskuje razne slovenske naselbi- ne od Časa do časa in pride vsled tega v stiko z raznimi slučaji tudi na društvenem polju. Tudi naši gg. slovenski duhovniki mi bodo pritrdili, da če bi K. S. K. J. plačevala že od nekdaj bolniško podporo iz c?ntralne blagajne, bi se bilo lahko ustanovilo po raznih naselbinah veliko več krajevnih društev K. S. K. J. kakor se jih je pa v resnici. Seveda je pri tem treba marljivo delati vsen. skupaj. Osobito naši slovenski duhovniki naj bi priporočali in delovali za ustanovitev slov. katol. podp. druStev, ker taka društva so gotovo v korist in ugldd vsake slovenske farne občine. Cenjeni mi bratje in sestre K. S. K. J. Rekel sem, da smo že malo pozni, — vendar pa ne še prepozni. Podajmo si sedaj bratske roke ter pričnimo z neumornim delom. Hitimo vsi na novo polje orat brazde in sejat seme pravega bratstva, da bo to seme enkrat obrodilo obilni sad K. S. K. J. m nam vsem skupaj. K zaključku želim, da bi tozadevni pripravljalni odbor izbran od sobr. gl. predsednika uredil in sestavil najboljše točke za central, bolniški oddelek in nam jih kmalu v glasilu naznanil. S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Anton Hočevar. v gotovini $1,341.19., na in hiši $1009.00 skupaj premoženja, fn poleg vsega tega ima društvo še 2 zastati : eno manjšo ameriško zastavo in drugo večjo šivano, ki je stala $185,00 dolarjev, dalje ima Ranjki je bil rojen v Metliki ček je prišel s svojimi »tariši v Vinico, od tam se je pa podal kasneje v Ameriko. Pokojni Josip Gangl je bil dober član našega društva in je vedno gledal za društveni napredek; tudi je bil ja'ko priljubljen v prttsburski na- lepo cerkveno bandero Šivano ki selbini; ob času smrti je bil star je stalo $160.00, in še druge manj- i 42 let. V starem kraju zapušča še reči, kakor: .mizo, omaro, pisal-j ženo in dva nedorasla otročiča. mizo. (Desk) itd. Tukaj la-jBodi mu lahka tuja zemlja in ve- no hko člani in oni, ki niso člani vi dijo, kaj je društvo, in koliko i-sto pomaga, tudi vsak član lahko vidi. napredek društva tekom 15 let. Kakor že omenjeno, dne 22. junija ti. 1902 so prišli skupaj možje z dobrotrdno voljo da so ustanovili društvo. In hvala Bogu, blagajna je v malem času pTecej narastla v primeri s tako malo člani in njih seme je obrodilo obilo sadu na kar so lahko danes vsi vstanovniki ponosni; nekateri iz med njih so še pri društvu, drugi so ga zapustili, seveda sebi v Škodo misleč, da najdejo drugje boljše. Vsem onim, ki so vstrajni moramo biti hvaležni za njih trud. Bog jih živi še mnoga leta! Da bi ta nfcoj dopis ne bil predolg,ga bom končal, v prvi vrsti priporočam da naj vsakdo, ki še ni pri društvu in Jednoti pristopi k enemu ali drugemu društvu in želim, da bi drufetvo podvojeno napredovalo v prihodnjih 15 letih. (Opomba o resničnosti mojih računskih podatkov se lahko vsak član prepriča kar se tiče izplačil in imetja.) Sobratski pozdrav John fitaatersič, tajnik. čna luč naj mu sveti! Frank Trempus, tajnik. NAROČNIKOM V C LE V ELAN DU, O. IN OKOLICI! Cleveland, Ohio. iNaše društvo sv. Lovrenca štev, 63. K. S. K. J. se nahaja ravno v loem letu svojega obstanka, zato si štejem v dolžnost, dasiravno je že malo pozno, da podam nekoliko zgodovine istega in pa račun. Društvo je bilo vstanovljeno dne 22. junija 1. 1902 z imenom: Slov. Kat. Vit. podp. društvo sv. Lovrenca. Dne 15. oktobra istega leta se je društvo s svojimi 15 usta-novniki priklopilo slavni K. S. K. Jednoti in dobilo je poleg gori navedenega imena še štev. 63. K. S. K. J. Od svojega ustanovnega dne pa do 8. maja 1904 je društvo sprejelo samo (Mane, ki so si želeli nabaviti uniformo v obliki trdnjavske artilerije. To je bila jako lepa obleka za primeren čas; ker je pa brio društvo združeno z Jednoto in bi mnogo članov rado pristopijo ko ne bi bilo treba uniforme, zato je društvo .s številom 28 tačasnih članov sprejelo in potrdilo predlog, da se tudi neuni-formirane člane sprejema, da se na ta način da prilika večini, ki želijo postati člani našega društva in Jednote in se na ta način pospeši delovanje istih. Ravno radi tega je že večkrat prišlo do manjših prepirov, ker so bile dve barve; pa včasi pride tako, da se no strinjati skupaj, ,in se počasi navzamete malo ene druge potem pa gre ravno tako naprej; pri tem je treba vsakemu le malo potrpljenja in vse je vredu. Imelo je že društvo razne ne-prilike, te so le malo škodile bolj drugim kakor onim samim ki so mislili škodovati društvu, kar je že star pregovor: kdor koplje jamo drugeiftu, sam navadno pade vanjo. Društvo šteje danes 149 članov in 55 članic; la'hko bi jih bilo še enkrat toliko, toda vsak ima svojo voljo, veliko pa v društvenem ozirn nobene, ali bolje povedano, da je dostim društvom 9 briga, da je le sit, pa je vse dtfbro. Pravi: Ali mi bo društvo kaj dalo, ako ne bom sam nič imel i. t. d. Vse izgovore najde pa pride bolezen Jn tarna: ja, zakaj se nisem dal v društvo zapisati? Toda prijatelj, tatarat, je že prepeano. Ža-nji kadar solnee sije, ne pa kadar gre dež, prazni izgovori navadno nič ne koristijo. Oni, ki se na tak in enak način izgovarja, naj bi si ogledal pri enem ali drugem društvu koliko in na kak način društvo pomaga. Našo društvo je v svojih 15 letHh od 22. junija 1902 do 30. junija 1917 izplačalo $5,506.65 podpore pri malem število svojih članov, imelo je 14 smrtnih slučajev, katerih dediči so dobili vsak svoj delež od Jednote, na ta način se je pomagalo mnogim in je društvo prejelo tudi l*p denar od Jednote $10,500,-00; skupaj je imelo društvo tri poškodnme ozir onemoglost za kar je Jednota izplačala $650.00., vsega skupaj se je izplačalo iz društvene in Jcdnotine blagajne potom društva v 15. letih $16.656, 65. Lepa svota kaj ne? ko bi vse to en sam dobil, potem bi marši- Cenjeni sobr. urednik :— Vedno čakam, da bi se kateri izmed bolj zmožnih čit atelje v kaj oglasil v našem priljubljenem listu; pa vse zaman. Iz naše naselbine bi se morali dopisniki bolj pogosto oglašati, kakor se v resnici oglašajo. Posebnih novic tudi jaz nimam danes poročati. Glede dela se ne more nihče sedaj pritožiti, ker dela je za marljive roke tu dovolj; dela se v obče pO 8 ur na dan le v cinkarni še delajo po 9 ur, pa Od ravnateljstva Javne knjižnice v •Clevelandu, O. podružnica na St. Clair Ave. in iztočni 55. ccsti smo prejeli te dni pismeno prošnjo za priobčitev zdolej o-značenih vrstic. Zadeva sc nanaša na agitacijo za nabavo $1,000.-000 skladu, s katerim denarjem naj bi se n omislilo in preskrbelo knjige ameriškim vojakom in pomorščakom. To idejo je sprožila sama v lati a Združenih držav in se za ta sklad nabira prostovoljne doneske že po vseh večjih mestih Združenih držav. Za Cleveland, O. je določen prispevek $40. 000.00. V vsakem vojaškem taborišču sirom držav se misli ustanoviti posebno knjižnico; iz te knjižnice se bo potein pošiljalo knjige a-meriškim vojakom na francosko Ifronto. Vseh vojaških taborišč (Cantonment) je 32; za vsako tako taborišče se bo oskrbelo od •«000—10,000 raznih zabavnih in podučnih knjig. Z nabranim de-La Salle, tli.{carjem se bo postavilo te knjižni- mislim, da se bo tudi ondi zmanjšalo delo na 8 ur. Drugo je, kar imam poročati — gradba naše nove slovenske cerk ve, katero se zdaj zida. Pred kratkem je bilo pisano v nekem listu, da bo nova gradba naše cerkve stala 33 let na papirju, ali pa še dlje časa; to se pravi z drugimi besedami, da se iste ne bo nikoli gradilo. Ali poglejte danes! — Cerkev se dviga z vsakim dnevom bolj in bolj visoko in če ne bo kaj vreme nagajalo, bo sredi oktobra t. 1. že pod streho in potem bo govoričenja vseh nasprotnikov konec. Ko napoči oni dan, da bomo|nr; našo novo cerkev na slovesen na-j čin blagoslovili ,tedaj bomo tudi cc (poslopja), nakupilo knjige in iste oskrbovalo. V to svrho so velike knjigarne v New Vorku določile posebna nizke cene, da se lahko kupi knjige za vojaške knjižnice za polovično ceno. Prostovoljni doneski od $1.— višje se hvaležno sprejemajo bodisi v gotovini, ali po čekih. Vsi ti prispevki naj se uroče podružnici na St. Clair Ave. (St. Clair Branch Public Library, St. Clair Ave. and E. 55. St.) ali pa kaki drugi bližnji javni knjžniei mesta Cleveland. Čeke je treba izdelati na 'Library War Council.' Ker je Cleveland, Ohio največja slovenska naselbina, se obrača ravnateljstvo podružnice javne knjižnice na St. Clair Ave. tudi do naših domoljubnih rojakov in rojakinj, z uljudno prošnjo, da bi kaj k tej domoljubni in dobri stvari pripomogli. Ravnateljstvo te knjižnice ima na razpolago več tiskanih brošu-ric za nabiranje tega sklada, katere daje vsakemu rade vol je in brezplačno. Na teh brošuricah je tudi posebni odrezek ali kupon v angleškem jeziku sledeče v>^bi- Library War Council Cleveland, Ohio. Cleveland...... 191' Vas sobr. urednik na to slavnost, . . ... ,... , f , . For the purpose ot providing our povabili; upamo, da se ne bostel ... , .... ... . soldiers and sailc protivih temu povabilu. ((ioto\o . . . . ^ j v s books, I promise ne! Op. ured..) i iT.. ' JL _ to with good pay to the „ ,. . w j • j Library War Council the sum of Dalje imam poročati, da je dne! 25. septembra nemila smrt ugrabila iz naše sredine rojaka Anton Svetina. Dne 24. septembra zvečer lars. •Name ....... Street Address Citv ga pa našli v rovu pod plastjo kamenja zasutega in še malo ži-.vega. Po preteku 2 ur je izdihnil omilovanja vredni rojak Svetina j svojo dušo, ko je bil previden z zakramenti za umirajoče. Svetila mu večna luč! Naj v miru počiva ! S pozdravom do vseh Članov in članic naše dične Jednote. Mihael Urbanč, čl. dr. Vit. sv. Martina. je šel še zdrav in vesel na ^to; Cheoks should be made' to t he Li-naslednje jutro ob pol 6. uri «o|brary War Counci, and to the St. Clair Branch Public Library. Subscriptions may be paid in four monthly installments. V slovenščini se glasi to sledeče : -'V svrho nabave dobrih knjig za naše vojake in pomorščake jaz s tem obljubujcm plačati v knjižnični vojni odsek znesek ...... dolarjev. 1 Ime....................... Cesta in štev................ Mesto:................... Čeke naj se izdeluje na: Library War Council in iste pošilja cleve-landski javni knjižnici na St. Clair Ave. Podpisane zneske se lahko plača v 4 mesečnih obrokih." Rojaki in rojakinje v Clevelandu in bližnji okolici! Vsakdo naj skuša kaj prispevati po svoji moči za to dobro stvar! IZJAVA IN SVARILO. Ker se govorijo po mestu neresnične stvari o mojem svaku Antonu Čučnik, opozarjam s tem vse dotičnike, da NI BIL Anton Čuč-nik NIČ ZAPLETEN v moji zadnji tožbi. Kdor bo še kaj takega o njem govoril, se bo moral zagovarjati na pristojnem mestu. Chicago, 111., 12. sept. 1917. MABIJA MOHORIČ. N. S. Pittsburgh, Pa. Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J. v N. S. Pittsburgh, Pa. se tem potom iskreno zahvaljuje sobratu Jurij Thomas, Pueblo, Colo, nadzorniku K. S. K. J. ker se je toliko trudil, da je preskrbel in priredil dostojen pogreb za našega sobrat a Josip Gangl, ki je umrl v Pueblo, Colo, dne '5. septembra 1917. Ob enem se tudi zahvaljujemo cenj. društvu sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. v Pueblo, Colo, za udeležbo pri pogrebu našega pokojnega sobrata. Ranjki Josip Gangl je bolehal 4 leta za jeOko; ker ni mogel o-krcvati tukaj v Pittsbnrghu. se je podal v daljno mesto Pueblo, Colo, da bi ozdravel; žal pa, da že čez dva tedna ko je zapustil naše mesto, mu je' neizprosna smrt pretrgala nit življenja. w Bodi svoje sreče kovač! (taki a vsikU.|e zivUe*. _ Sptaal lev. Jwi| Truk. -inr==ni 3. Delo nam v — prokletstvo. Trpi, če poka ti srce; Prah z Bogom kregat se ne sme Burger-Koseski Neko skrivijo prokletstvo sledi našemu delu, in to ^e druga kazen za greh. "Zemlja bodi prokleta tvojem delu." (I. Mojz. 3, 17.) C.oveška pamet si tega ne more raztolmačiti, še manj skrivno pro k letat vo odstraniti. Poglejmo ~v življenje! Tu dela človek neumorno Od jutra do večera; ne boji, se potnih srag, pošten je, delaven in varčen. Mislili bi, da mora tafeo delo imeti blagoslov in uspeh. A v res niči mnogokrat ni tako: uspeha ni ves trud se zdi zastonj. Glej, skriv nostno prokletstvo! Opazuj onega delavca, rudarja. Resno skrbi za svoje, da jih varuje lakote in bede. Saan se odpove radovoljno vueui prijetnostim, da bi mogel pošteno preživeti svojo družino. Ali sredi dela ga zadeue nekaj; zlomi si roko, nogo; žena in otroci stojijo okoli njegove postelje, izgubili so svojega rednika. Ni li to nekaj čudnega? Takih slučajev je pa mnogo. In ta skrivnostna nezgoda ne sledi samo delu rok in delu za časno srečo, temveč vsakemu delu, če je izvršeno,tudi iz najboljšega namena. Marsikdo se trudi, uči in se nuuči, a ne postane nič. Naš Prešeren poje o sebi iin o pesnikih: Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; Pevcu vedno sreča laže, On živi, umrje brez d'narja. Najbolj blažilno delo je krščanska vzgoja otrok. A mnogi skrbni s-tariši žanjejo za ves trud le ne-hvaležnost! Nekako prokietstvo sledi celo delu in trudu, kateri je naravnost namenjen Bogu v čast in dušam v korist. Mislimo na vse one, kateri so oznanjevali sv. evangelij, koliko so se trudili, a ves njih uspeh je bil dostikrat neznaten. Zveličar sam se je neznansko trudil in potil tri leta, a Judje so ostali zakrknjeni. Zgo-godovina vseh misijonov izpričuje nam to skrivnostno resnico. Da, kar solnee ga obseva, Bol in beda svet zadeva, Sleherna trpi tu stvar! Tudi starim poganom je to bilo znano, ne da bi si znali raztolmačiti, zakaj je tako. Bali so se človeka, kateri je imel povsod srečo. •Mnogo ljudi tarna in kliče: "Kako je mogoče, da gre vse tako narobe, da sledi * nezgoda vsem našim delom? Kdo nam reši to uganko? Reši jo nam sv. pismo, a ljudem seve ta rešitev navadno ne ugaja. Tam je jasno zapisano: "Zemlja bodi prokleta v tvojem delu." - ' Ne slutiš, da cvetje na stezo uastalo, Le trnje zakriva, da zvene ti rano? Povsod gledamo razdrta dela, visokoleteče nade splavajo po vodi, vzvišeni načrti se ne uresničujejo. Če se tudi tebi tako godi, ne jezi se in ne preklinjaj! Naš škof Slomšek pravi: "Hočeš veselo in sremo živeti, uči se potrpeti." Trpi, če poka ti srce, Prah z Bogom kregat se ne sme! Ne samo tebi, temveč vsem ljudem je odmerjena enaka usoda in o vseh veljajo besede našega pes-nika-prvaka: Sem dolgo upal in se bal, Slovo sem upu, strahu dal, Srce je prazno, sreče ni, Nazaj si up in strah želi! 4. Čemu nosimo kazen dela? Vroč na čelu stoj, Teci s curkom znoj, Nam da delo v čast izide; Blagor sicer in neba pride. Schiller-Koseski. Breme dela naj bi nas kaznovalo, ponižalo in nam tako bilo v prid. Mukj> vsakdanjega dela nam kliče, da smo grešniki, da je naše življerfje na svetu čas pokore, potu in solz. Od narave je človek nagnjen k prevzetnosti in ravno splošen upor proti delu na vseh ta resnica mu ne ugaja; zato tudi krajih in koncih. A resnica ostane resnica in kdor se zoper njo vzdi-guje, tega bo zdrobila. Delo in vse neprilike, katere so združene z znjim ,morajo potlačiti naš napuh in kazati našo ničevost. Mnogo ljudi zabi na Boga in menijo, da je vse, kar si pridelajo, le delo njih rok in njih prebrisanosti. S tem raste njih prevzetnost Sv* pismo pripoveduje, da so tako de- lali potomci Noetovi. Svesti si svoje moči so govorili: "Nujte, zgradimo mesto in sftolp, da bo vrh segal do neba; pros'avimo svoje ime, preden se razdelimo po vsej zemlji V* In kako se jim je godilo pri tem delu? Sv. pismo pripoveduje dalje: "Prišel je pa Gospod, da. bi videl mesto in stolp, ki so ga zgradili otroci Ada inovi, in je rekel: Glej, jedino je ljudstvo in j eden jezik govore vsi. Začeli so to delati in ne bodo odnehali od svojih misli j, dokler jih ne izpolnijo.v dejanju. Torej idimo in zinešajino tam njihov je zik, da ne bo vsak slišal besede svojega bližnjega. In tako jih je Gospod razdelil iz onega kraja po vsej zemlji, in ponehali so graditi mesto." (I. Mojz. 11, 4—9.) Gospod je pokazal, da je brez njega vse delo zastonj. "Ako Gospod hiše ne zida, zastonj delajo, ki jo zidajo. Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor je varuje." (Ps. 126, 1.) Pred leti je živel kmet, ki je vedno mogočno po- koncu nosil svojo glavo. Pošteno se je sicer trudil na svojem polju od jiutra do večera; prelil je marsikatero potno srago, pri tem pa tudi menil, da mu ni treba prositi božjega blagoslova. Redno delo je pravi blagoslov, tako je dejal drugim, kateri so v molitvi in procesijah prosili Boga za pomoč. Res je bila njegova žetev obilnejša od drugih. Zdaj bahanja ni bilo ne konca ne kraja. Drago je prodal svoje žito v bližnjem mestu. Tisočak, katerega je izkupil, vtakne v žep, potegne parkrat.prav krepko iz elažka, poda se domov ter še enkrat zakliče zbranim kmetom: Kakor vidite, ne potrebujem Boga; opravil scan tudi brez njega." Od zaužite pijače je postala kmetiču glava vroča, in da bi se nekoliko odpočil, se vleže pod drevo, ki je stalo tik deročega potoka. Kmalu zaspi. V spanju se mu sanja, da leze po njem grda žaba in se hoče spraviti celo v žep. Nehote seže v spanju v žep, zgrabi kakor meni žabo, ter jo »sune v deroč potok. Kmalu se prebudi in se hitro spominja čudnih sanj ter seže v žep, bi li res ne bila tam grda žaba. Ali kako se prestraši! Tisočak, katerega je dobil m žito, je bil vrgel v potok; zastonj je bilo A-se iskanje, vsa žetev je splavala po vodi. Kaj mu je pjmagal njegov trud in njegov pot? To ga je ozdravilo neumnega bahanja. Delo nam mora glasno oznanje-vati: Pri vsem svojem prizadevanju, spretnosti in iprebrisanosti si le ubog človek, kateri sam *z sebe ničesar ne zamore in je v vsem od-Oe mnogi zoper delo mrmrajo m se prepirajo ali celo kolnejo božjo previdnost, tako tega ni Bog kriv, temveč njihova izpridenost. Delo nam mora biti zdravilo zoper napuh. "Kaj se tvoj duh napihuje zoper Boga, da govoriš iz svojih ust take besede? Kaj je človek, da bi bil brez madeža, in da bi bil pravičen, on ki je rojen od žene? Glej, med njegovimi svetniki ni nihče neizpremenljiv, in nebesa niso čista pred njegovim obličjem. Koliko bolj je človek ostuden in malopriden, ki pije hudobijo kakor vodo?" (Job. 15, 13—17.) Pesnik poje: Vse vidno solnee znad neba, Ne vidi lepšega na sveti, Kot je z usodo boj moža, Ki zna udarce nje trpeti. Težave dela naj bi nam tudi krotile, naše prirojene strasti. Greh je izpridil človeško srce: "Ne, kar hočem, delam, dobro; temveč, kar nočem, hudo, dopri-našam." (Rimij. 7- 18.) Strasti vlečejo človeka k zemlji, da bi jim v uživanju stregel. Delo naj bi to nekoliko zabranilo, trudilo telo in njegovo hudo nagnenje. Nek mož pravi: "Delo najbolj kroti nepo-redne goste, katere nosimo v svojem telesu." Lenoba pa odpira vsem vrata na stežaj. Če kdo nima vere, mora sicer tudi ob težkem delu zajti na slaba pota. Ali še hujše bi zabredel, če bi lenaril. "Najmanj more človek prenašati dolgo vrsto lepih dni'', pravi pesnik Goethe. Mnogi so po delu obogateli, obvarovali se strasti ; začeli so pa lenariti, in vse je aopet splavalo po vodi. Marsikdo je vse zapravil, začel, prisiljen, zoper delati in se rešil. Sv. Duh pravi: "Jarem in brada uk lene ta trd vrat, hlapca pa upogne vedno delo. Za hudobnega hlapca je tc- in želez je; pOšl ji ga v delo, da ne bo postopal; postopanje na uči namreč mnogo hudega. K delu ga postavi, zakaj to je zanj." (Sir 33, 27—30.) Kaj sledi iz tega, kar smo do sedaj povedali o delu? — Breme dela je dar božje dobrotljivosti in vir vsakega časnega blagostanja. Škof Ketteler piše: "Delo je prvič potreben pripomoček, da si pridobimo kruha, drugič muka, breme, katero človeka teži in katerega se hoče iznebiti; tretjič ima nravno moč, katera človeka obla-žuje." Človek mora delo ljubiti, ker brez dela zajde na pota pogubnih strasti! Nihče nima vzroka se pritoževati, da mu je delo težavno; trudapolno je vsem in le kratko živi človek. To je verska, resnična podlaga delu. Brez te je ves vaš trud uganka in neznosno breme. Mnogim ta resnica ne ugaja, odtod znamenja prevrata, katera se kažejo dan danes povsod. Kdor si torej z delom hoče odpreti pot do dosegljive časne sreče, mora biti pred vsem prepričan o tej resnični podlagi; na tej bo zidal in si koval z zadovoljnim, vztrajnim delom svojo srečo. 5. Pogansko in krščansko delo. Na teh ni srebra ne zlata, In blesk jim je neznan, Na licih tožnih se pozna, Le sled solza in ran. S. Gregorčič. Kdor se ne poprime resnega dela, ne more priti do sreče; delo samo nas sicer ne stori srečnih, a potne srage so biseri časne sreče. Kolikokrat gledamo na svoje oči, da bogastvo brez truda nima obstanka. Mnogi so zadeli kako srečko, a ravno to jim je bilo. v telesni in mnogokrat tudi duševni pogin. Kar velja o posameznih osebah, velja tudi o celih narodih. Redno, urejeno delo je pridobilo narode za stalno, mirno življenje; privezalo jih je na zemljo ter jih tako vsposobilo za omiko. Le delaven narod more biti žilav in čil; pri njem bodo medsebojne, druž-binske razmere zdrave in narod srečen, če seve kaj drugega, n. pr. vojska, te sreče ne zabranjuje. Kjer pa ni ljubezni do dela, kjer se masti en stan na račun drugega, kjer gledajo višji z zaničevanjem na nižje ,kjer mnogi željno pričakujejo trenutka, da bi se za vselej otresli jarma dela, tak narod je znotraj gnil; vsega more imeti sicer v obilnosti, a sreče v taki deželi ne bo, manjka ji prava podlaga. Te podlage ni bilo in je ni v poganstvu, zato tani tudi ni prave sreče. 'Neizmerna beda je tlačila in tlači pogansk enarode. Abotno je, Če se nekateri novodobni pogani ogrevajo za čase starega poganstva. Taki ljudje nc poznajo niti časov poganstva, niti bla&o-darov krščanstva. Pač se najdejo tudi v zgodovini poganskih narodov dobe zunanje moči in omamljivega svita ,a ta svit je obseval le posameznike, ogromna večina naroda pa je vzdihovala v revi in bedi. Saj tudi ni moglo biti drugače. O namenu in dolžnosti dela pogani niso vedeli ničesar; videli so v njem le breme, in tega bremena so se izkušali iznebiti na vse mogoče načine. Njih delo sta bila navadno le lov in vojska; v tem se je razvijala njih moč. Vsakdanji kruh pa so jim anorali služiti sužnji ,vzeti večinoma iz vrst narodov, katere so podjarmili. Žena in suženj sta morala delati, mož pa je lenaril. Suženstvo je s .poganstvom neločljivo združeno. Celo človeštva se je ločilo v dva dela, tabora: eni so uživali, drugi dejali kakor živina. Delo je bilo višjim stanovom sramotno, za prostega moža poniževalno. Kako govori o delu n. pr. eden najbolj čislanih poganov, Ciceron: " Iz delavnic ne more priti nič žlahtnega, in zato je delo vseh rokodelcev poniževalno. Nečastno in podlo je sploh vsakovrstno delo vseh dninarjev, v kolikor se more kupiti njih delo in nc njih umetnost." Tako sloveči Rimljan. Enako so o delu mislili tudi izobraženi Grki. Aristotel piše: "Čednost ne more biti pri onih ljudlh, kateri ^lelajo s svojimi rokami." Kakšna oholost je v teh besedah in v kakšnih raizmerah so morali biti potemtakem pri Grkih delavni stanovi! Vsako osebno delo, zaslužek ali rokodelstvo je bilo poganom prostega moža nevreduo, spodobilo se je le nižjim stanovom, s katerimi so prosti gospodarji ravnali dostikrat kakor z živino. (Dalje prihodnjič.) imiinilllHHItllNHIIItllHimifmilMIIHtfHHIimiHIIItlllHIHIIIItHNII — ■ JT • ..v J"" X (Iftfcs aintwH raprm.) s --SPISAL DR. G. P. § niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiHmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT DOTA ČLOVEŠKEGA RODU. Boga je lahko spoznati iz smo trenosti v prirodi. Človek, ki u-ravnava svoja dela z umom, vidi, da ima tudi priroda v svojem razvoju sličuo uravnavno delovanje, tako da so njeni uspehi še primernejši, lepši, umnejši. Iz te izkušnje se poraja sklep: da mora umno bitje voditi svet. To je jedro dokaza, dota človeškega rodu, ki se ni mogla nikoli popolnoma izgubiti. Med modrijani starega veka zgodovina imenuje Anaksagora za prvega, ki je u-čil, da je svet mogel narediti le izvestveni um, in Aristotel ga je zato imenoval treznega nasproti nespametno govorečim, ki v svoji neumnosti govorijo: Boga ni. Lepo so že razvijali ta dokaz za bivanej botžje Platon, Aristotel, Ciceron, cerkveni očetje, še popolneje stfiolastiki. Njegov* trdnost se ne izpremi-nja, .ker je bila odkritim duhovom vedno jasna, njegova lepota pa raste vedno z bogastvom naravoslovnih ved, ki smotrenost sveta veduo bolj odkrivajo. iNeizkvarjeno srce strmi nad velikbii umom — umetnika in vse-vladarja; zakaj "iz veličine u-stvarjene lepote se sklepoma lahko spozna njen Stvarnik. Velekoristen je ta dokaz vsem, ne le njim, ki v pogubnem vrtincu življenja nravno padajo se zato v njih izgublja misel na nad-svetno božje bitje, temveč tudi utrjenim izobražencem, ki zavoljo trdne kreposti in temeljite vednosti Boga dobro spoznavajo: Stvarnika. Uče nas poslušati in ume vati milijoni jasnih glasov, ki nam oznanjajo, da nismo na zemlji kakor zapuščeni tujci brez namena in domovine, temveč kakor otroc; na vrtu svojega očeta. Ta dokaz daje zmagovito moč prepričanje in nudi bogat vir radosti onemu, kdor prirodo sam opazuje in sam rasmišlja. Ta spis ima zato namen, buditi veselje do lastnega preiskovanja in kazati neogibno potrebo samostojnega razmišljenja. PRIRODA DELUJE UMNO. •Nezmožen je naš jezik in nezadosten človeški razum, da bi mogel razkriti vso krasoto stvarstva. Toda za dokaz bitja božjega tudi ni potrebno. Kdor hoče izvedeti, je li sije solnee, mu ni treba videti vseh solnčnih žarkov, temveč mu je zadosti da le na eneui kraju opazi predmete obsevane s soln-č-no lučjo. Tako bomo mi umetnika spoznali iz posameznih umnih naprav. Zemlja nekdaj. ft i bilo na njej človeka, ne živali, ne rastline, niti rodne prsti. Ek-saktno naravoslovno raziskovanje je dokazalo, da je v neki dobi zemlja imela toplino, pri kateri ni bilo mogoče nobeno organsko življenje. In še dalje v starodavnost sega veda. Razvoj svetov ja, kakor ga nam slikajo Kant, Laplace, Brawn in drugi, se zavoljo nekaterih nedokazanih primesi mora sicer imenovati še podmena, a z razvojem samim računajo naravoslovne vede kakor z neovrženim dejstvom. Torej je naša zemlja istega izvora kakor so druga nebna telesa; biti je morala nekdaj kapljivo tekoča, žareča snov, in še poprej je bila plin, pomešan s plini drugih nebnih teles, vsaj našega osolnčja. In sedaj! Glej sliko jutra. Rudeea zarja milo luč razliva. Ravni, gorice, travniki in logi -se zaljšajo s krasoto tisočerih barv. Nebo žari. Krasncje in krasneje se oblači vse. Izza gora pogleda solnee. Lahni veter zapihlja. Pokimajo cvetlice. Rosni biseri bleste po listih. Žubori studenec bistre vode, šumi mogočni potok, drhti po drevju listje, Zapoje drobna pevka na zeleni veji, odpevajo ji pevke iz daljine: Stvari je krasnih milijone, — a krasota ena! In človek gre na svoje delo, posluša, gleda, se zamisli in se odkrije in moli: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. . . To se je sestavilo iz nekdanje zemlje atomov, ki «o se suvali in vlačili po brezmejnem prostoru nebeškem; ali iz žareče tekočine, ki se je kuhala in premetavala okrog razbeljenega središča. Ali je to umno delo ? Zemeljska obla si je iz pramase prisvojila pr^v to, kar je zanjo treba, da je napravila bivališče za človeka. "Neskončna je množina kombinacij, kakšne sestavine bi mogla imeti zemlja; a izbrane so le take prvine, s takimi svojstvi, v tolikem razmerju, da so prikladne za sedanji veličastni red. Navajeni smo na soglasje naravnih zakonov tako, da se nam delovanje prirode zli že samoumevno. Toda vse to je določeno po velikem računu. Ako bi katera premičnica spremenila svojo težo ali pot ali hitrost, porušilo bi se naše osolnčje, zemlja ne bi mogla dati bivališča človeku. Ako bi zemlja bila lažja, bi nas ne vlekla dovolj k sebi, veter bi se z nami igral kakor z metulji ; ako pa bi bila težja, recimo enaka Jupitru, bi se človek zavoljo presilne teže ne mogel vzdigniti od tal. Ako bi bila solncu preblizu, bi se smodila v njegovih žarkih ; ako bi bila znatno bolj daleč, bi zmrzovala v svetovnem (hladu. Ako bi se ne vrtila krog svoje osi, bilo bi zemlje kuhane, pol zmrznjene ; vrtenje v 24 urah je za rastje najbolj ugodno. A)fo os ne bi. bila nagnjena, bi ne bilo toliko zemlje prikladne za življenje; nagnjenje 23 stopinj 27 je ravno najbolj ugodno itd. Karkoli bi se spremenilo pri zemlji v njenem razmerju do solnca, bi celoti škodovalo ali po celo uničilo. Strašna je daljava solnca od zemlje, pa priroda ima sredstvo, s katerim solnee obdeluje zemljo. Slavni astronom Secchi slika soln-čno tvorno silo: "Različni gibi in toki zraka in voda na zemlji, različne rastlinske ust roj be, vse sile, ki se porajajo pri gorenju lesa, o-glja in sličnih prirodnin, kakor tudi one sile, ki jih živali proizvajajo z uporabo svoje iz hrane pridobljene toplote, so izključno u-činki solnčnih žarkov. Zračno morje je pravi stroj solnčne sile, čeprav v njem pe vidimo ne vzrokov, ne betov, ne koles. . . Brez solnca ne bi bilo vodenih hlapov, ne oblakov in meglic, ki bi napajali studence, ne dežja, ki bi namakal zemljo in napolnjeval struge rek. Brez solnca ne bi zelenelo nobeno drevo, noben grm, nobeno zelišče, nobena bilka, zakaj vse to potrebuje tvorne sile razsvetljujo čili in ogrevajočih solnčnih žar kov. Da more tvorna solnčna sila proizvesti prav tako delo, ki zemljo pripravi za človeka, morajo biti vse sestavine zemeljske in njih lastnosti preračunjejc. Sloveči Faraday pravi: "So raznolike prvine z mnogovrstnimi silami pro-tivnih teženj; nekatere tako lene, da bi jih površen opazovatelj za veliki končni uspeh štel kot ničle; druge nasproti s tako silovitimi lastnostimi, da na videz žugajo obstoju stvarstva; vendar se najde pri natančnejšem razmišljeva-nju ulog, za katere so odločeno, da se popolnoma strinjajo z ve'i-kim načrtom medsebojne skladne umerjenosti. Izpremeniti se ne morejo sile in ne prvine, ne da bi se takoj porušilo ravnotežje naprav in uničilo gospodarstvo sveta." Voda. Pri mali razliki toplote i-ma trojno skupnost, in sicer ravno v višini, v kateri najležje sodeluje z drugimi sestavinami: sedaj je led ali sneg, da pripravlja rodovitno prst in varuje zemljo pred hujšim mrazom; sedaj je tekočina, da nosi hrano milijonom i ji milijonom organskih bitij; sedaj je hlap, da nnore potovati v oblakih na vse kraje zemlje. Lorinser pravi: "Človek bi rekel, to-je proti zakonom mišljenja, da bi milijoni kilogramov vode vzdignili brez strojev in bi se kakor puh lahko prenašali po ozračju čre/. najvišje gore mnogo stotin kilogramov daleč v blagoslov naših setev." In vendar vemo, da je tako. Presenetljivo je da se voda proti navadnemu zakonu ne krči do O stopinj topline,, temveč se začne spet raztezati pri 4 stopinj an da reši zemljo večnega ledu. Nnožina vode ni poljubna; ako bi je bilo več, bi rastje ne vspevalo zavoljo neprestanega deževja; ako bi je bilo mnogo manj, ali ako bi bila globočina morja večja in bi vsled tega površje bilo manjše, bi večji del suhe zemlje ostal puščava. Rodna prst. "V kemiji ni čudovitejše prikazni, nred katero bi tako umolknila vsa človeška modrost, kakor pred to, ki jo nam kaže prst za rastje pripravljena; naj jo dežnica še tako dolgotrajno izpira, ne odvzame ji noben- take sestavine, ki jo prst rabi za rastline ; nasprotno po sama iz vode skoraj trenotno odtegne in si pri- drži vse, kar neutrpno rabi za živež rastline. Rastlinam pa živež ne le rada izroča, celo vabi koreninice, da se stegajo tja, kjer je več hrane. Milijoni let so z najrazličnejšim orodjem zemlji delali skorjo, potem kopali, drobili, gnojili, preden je bila z bujnim rastjem in življenjem udobna za čjpveka. Hkrati so spravili pod zemljo skladanice goriva, premoga, petroleja; iti zakopali so koristnih rudnin za človeka v prihodnjih časih. Po tvoritvi zemeljske skorje je ostalo za zrak ravno toliko ii. ravno takih prvin, ki jih potrebuje človekovo življenje. Zračna plast je tako umerjena, da pusti do zemlje toploto solnčnih žarkov, obenem pa vruje, da v toplota iz zemlje prehitro ne izpuhti; brez zračnega kožuha bi človek po leti zmrznil. V 100 prostorninskih delih zraka je 79odstot. dušika in 20 odstot. dušika več, ali za 3 odstot. kisika manj, bi se človek zadušil. Ogljikove kisline je 004 odstot,; če bi je bilo nekaj celih stopinj, bi človek umrl; dosti manj pa je ne sme biti, ker ne bi mogle rasti rastline in bi tako tudi človek u-mrL Razvija se na zemlji silna množina ogljikove kisline po di-lanjn, gibanju, izbruhih vulkanskih, a povprek se množina v ozračju ne poveča, ker umno gospodarstvo prirode razmerje spet izenačuje; rastlinstvo jo^spet razkraja. Znatna sprememba na teži zraka bi človeku vzela življenje. Ako bi zrak ne bil elastičen, bi \sal< človek na zemlji bil enak gluho-nemcu; ako bi bil veliko bolj elastičen, bi se mu zavoljo šumenja najrazličnejših daljnih glasov moralo mešati. Vse lastnosti so take, kakršne, so prikladne za človeka. Urejeno jc vse "po meri, številu in teži". Svetloba. Skozi praznino se gibanje ne more razširjati. In vendar solnee in zvezde do nas pošiljajo gibanje, svetlobo. Pravimo, da eter posreduje. Doznati ga ? čutili ne moremo, le po sklepanju vemo zanj. Kako mojstersk} de V mora biti, da zemljo preustvarja. kakor mu po žarkih naroča K»ln-ce; v 8 minutah jih prenese do nas iz daljave, za kakršno bi brzovlak potreboval stoletja. Barve so njegove ihčerke; tudi one nam bliskoma prinašajo vest, kakšne so stvari izven nas. In to imenujemo mrtvo naravo. Mrtva je, a Človeški duh je po dolgem razmišljenju našel v njej ne-dosežno daljnovidnost in še le po dolgem trudu umeva njeno modrost Vsaka knjiga o astionomi-ji, liziki, kemiji je polna slavja o smotrenih napravah. Nov svet umnih del kaže živa priroda rastlinstva. Rastlina ne vidi, ne sliši, ne čuti, kaj šele, da bi mislila; pa rešuje težke naloge umneje, kakor bi se mogla domisliti najbistrejša glava. Pa ne le izjemoma stmpa-tam katera rastlina, temveč vsaka v svojem delokrogu z naravnimi silami stremi za svojim smotrom najprikladneje in ga dosega toliko, da je za celoto prav. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužniui srcem naznanjamo sorodnikom, znacem in prijateljem širom Amerike žalostno vest, da je po dolgi mučni bolezni 12. septembra za vedno zaspal naš nepo-zabljeni oče, oziroma mož JOHN MESEC. ltojen je bil na Vrhniki pri Ljubljani. V Ameriki je bival 26 let, dobro znan in priljubljen Slovencem v tukajšnji naselbini, kar skaizuje obilna vdeležba pri pogrebu in darovanju vencev. Srčna hvala vsem darovalcem vencev in vsem, tki so se vdeležili pogreba, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so g« obiskali za časa mučne bolezni. Sr&na hvala tudi društvu "Slovenija" za točno obiskovanje od strani Članov in za vdeležbo pri pogrebu. Mirno spavaj, dragi mož in oče, naj ti bo lahka tuja zemlja! Žalujoči ostali: Uršula Mesec, soproga. Amalija, omož. »Preželi hči. . Marija omož. Debevc hči. Frank, Anton in John, sinovi. Chicago, HI., 17. sept. 1917, M . TBAA.V MBUU. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. Uredniitvo in upravništvo: 1051 West 22nd Plač« Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. Naročata*: OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: For Nonmembers . ................................ For Foreign Countries............................. ........... 1.00 ........... 1.50 Pozor čitatelji našega lista, ali članstvo K. S. K. J.! tina pravila člen 27ti na 74— 75—76 strani in sicer se točke v Jednotinem Glagilu glasijo sledeče: "Točka 170: V svrho napredka --in za prioJ>čevanje' vseh uradnih Ker se nam bližajo vedno bolj stvari, tikajočih se Jednote in in bolj dolgi jesenski večeri, bo podrejenih društev, izdaja Jed-gotovo marsikdo izmed cenj. či- nota svoje lastno glasilo (ted-tateljev sedaj posvetil več časa in nik), katerega dobiva vsak član prilike za čitanje lepih knjig in in članica. dobrega časopisja. Pred vsem se 171. List mora biti urejevan zanašamo pri tem na članstvo na- popolnoma v soglasju Jednotine že Jednote, da se bo prihodnje ustave in pravil. Priobčuje naj mesece marljivo oprijelo dopiso-1 lepe članke in razprave v izobraz-vanja, razprav in lepih člankov v bo naroda; dalje naj pospešuje svojem lastnem listu, ali "Glasilu pravo medsebojno bratoljublje, K. S. K. Jednote Da bo postalo to zanimanje tim večje, zato razpisuje uredništvo našega lista nekaj nagrad za sledeče najboljše razprave, ali članke: 1. 20.00 (Dvajset dol.) v gotovini za najboljši KRATEK OPIS, ALI ZGODOVINO K. S. K. J. 2. 15.00 (Petnajst dol.) za najboljše navodilo: KAKO JE MOGOČE ŠE BOLJ POVZDIGNITI NAŠO K. S. K. J.? spoštovanje do vere in naroda in naj spodbuja člane k državljanski zavednosti. Prinaša naj tudi pregled splošnih svetovnih novic in oglase poštenih tvrdk in podjetij. Ti 9glasi naj bodo take vsebine, da ne bodo škodovali niti Jednoti sami, niti podrejenim društvom, niti posameznikom. 172, Glasilo naj sprejema od podrejenih društev ali pa društ-venikov dopise, poročila in lokalne novice; nikakor pa ne sme sprejemati osebnih napadov na 3. $10.00 (Deset dol.) za naj- posamezne člane, društvene urad-boljši spis: AMERIŠKA SLO-nike, ali pa celo Jednoto. "Glasi VENSKA PODP. PRED 30 LETI. DRUŠTVA lo K. S. K. Jednote." se kratko-malo ne sme spuščati v politične, 4. $5.00 (Pet dol.) za najboljši časnikarkse ali osebne spore, spis: KAJ SO STORILI AMERI- 173. "Glasilo K. S. K. Jedno-ŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI te" priobčuje brezplačno vabila KORISTNEGA V SPLOŠNEM na društvene seje, veselice itd. e-OZIRU ZA ZDRUŽENE DRŽA- dinole v obliki dopisov. Vsa dru- VE? To so štiri važne točke, ali važni članki, za koje se razpisuje pri-,.. .... v _ , . . „ . memT^grado3 Pn^k IZo . * ga vabila se smatrajo kot plačljivi oglasi." Točka 170 nam torej jasno ve- Jednote samo na pomorščak bo U da bo vsak vojak od valnega dopisovanja je od 15. J t. m. do 30. nov. 1.1. Tega dopisovanja, ali teh tekmovalnih razprav se smejo udeležiti samo čitatelji našega lista, ali člani K. S. K. J. Pri vsakem dopisu je treba v svrho napredka in za objavo vseh uradnih zadev od strani glavnega urada in krajevnih društev. Ali si morete sploh misliti pri kaki organizaciji boljši in lepši način agitacije za isto, kakor je _ , . , agitacija potom svojega lastnega navesti številko krajevnega dru- moreie ^ti za pri- Btva, ali pa st. zavarovalnega cer-j ob6evanje uradnih stvari boljše tifikata. sredstvo, kakor je lastno Jedno- Vsak članek, ali tekmovalni do- tino Glasilo? pis mora obsegati najmanj 6 pisa- Nikakor ne moremo torej ranih strani navadne velikosti, ka- ZUmeti, čemu se nekateri člani in koršno imajo naša krajevna društva tako, da bo zavzemalo tiskano besedilo vsaj 2 posamezne kolone (40 palcev) vsebine. Razsodbo o priso j enih nagradah si prisvaja uredništvo našega lista sporazumno s še dvema drugima raz-sojevalcema. Najboljše, ali one spise, katerim se bo prisodilo nagrade, bomo priobčili 1. 1919. tudi v "Jubilejni knjižici K. S. K. J." katero se bo izdalo meseca aprila 1. 1919. Cenj. člani in članice! Stopite torej na noge! Nagrade so primeroma lepe nehvaležne. Izberite si to, ali drugo izmed gori označenih štirih točk, ter jo skušajte izgotoviti kar najbolj dobro in popolno. — Prisojene nagrade se bo poslalo zmagovalcem te tekme dne 10 decembra t. 1. Uredništvo "Glasila K. S. K. J." Čitajte Jednotino glasilo! 2e večkrat smo nameravali o-pozoriti članstvo naše Jednote, kakor tudi uradnike krajevnih društev, da se pcemalo zanimajo za svoje lastno Glasilo. Ker se o tem danes pritožuje tudi naš so-brat gl. tajnik v svojem uradnem naznanilu, stopa torej v tem ozi-ru na dan tudi uredništvo in u-pravništvo našega lista s sledečimi vrsticami: V prvi vrsti je treba pomisliti in znati, čemu se je leta 1914 na 12. konvenciji v Milwaukee. Wis. gotova društva le bolj površno, a-li bolj malo zanimajo za list, ki je nujna potreba naši organizaciji. Čemu pa pravzaprav vzdržujemo in plačujemo svoje lastno Glasilo? Ali morda samo radi lepšega in zato, da izdamo vsako leto več tisoč dolarjev za izdajanje istega? Res je, da je najti v našem listu raznovrstno čtivo: Novice, članke, povesti, razprave itd.; poleg teh pa najdete tudi skoraj v vsaki številki na 5. in 2. strani uradne objave glavnega urada K. S. K. J. in razna naznanila tajnikov krajevnih društev. Pred vsem in najprvo naj bi torej sleherni član(ica) naše Jednote pre-čital 2. in 5. stran Glasila, ker to je najbolj važnega pomena. Vsako tako naznanilo je v prvi vrsti namenjeno za člane in članice krajevnih društev pod okriljem naše čislane K. S. K. J. Ali naj morda čitajo ta naznanila naročniki našega lista, ki nifo člani K. S. K. J. in kojih štejemo samo okrog 100? List se tiska in izdaja v prvi vrsti za članstvo K. S. K. Jed. Predvsem bi morali zasledovati uradna naznanila našega glavnega tajnika odborniki krajevnih društev: predsednik, tajnik, zastopnik in blagajnik, ki opravljajo glavne posle pri krajevnem društvu, ki so v zvezi z Jednoti-nim poslovanjem. . če se morda tajniku krajevnega društva ne zljubi pregledati 5. ali uradno stran Glasila kako moremo sploh kaj takega pričakovati od posameznih članov društev? Nihče tem Času si določi in žrtvuje lah ko eno uro, da vestno prečita in presoja uradna naznanila našega glavnega tajnika, ali kakega dragega glavnega odbornika X. S. K. J. Kako zamore sploh kak uradnik krajevnega društva pravila Jednote in poslovanje iste vestno izvrševati, če-ne zasleduje uradnih naznanil, ki so v tesni zvezi s takim poslovanjem Uradna naznanila se ne nanašajo samo na 134 tajnikov(io) naših krajev-nih društev, ampak na vseh 13,-000 članov in članic K. 8. K. J. Večkrat že je bilo priobčeno v Glasilu kako zelo važno naznani lo ali poziv iz urada našega glav nega tajnika na uradnike krajevnih društev. Nekateri uradniki krajevnih društev smatrajo žal taka naznanila za kaj navadnega, ali malovažnega in ne pomislijo pri tem, da gre tu edinole za korist članov krajevnih društev. Pomnite, da je vsako uradno naznanile, katero priobčuje v našem Glasilu glavni tajnik K. 8. K. J. ravno tako veljavno in toli ke važnosti, kakor bi istega dobilo krajevno društvo iz gl urada pismenim potom. Dobro vemo namreč, da se kako krajevno društvo veliko preje odzove pismenemu uradnemu pozivu, glavnega tajnika K. S. K. J., kakor pa njegovemu v Glasilu prioboe-netmu tiskanemu naznanilu. In čemu to? Čemu delati gl tajniku nepotrebno pisarenje? Ali niso u-radna naznanila našega gl. tajnika ravno tako veljavna, pravo-močna in zadosti jasna? Naše mnenje je, da naj bi se enkrat v Glasilu vsa ona društva priobčilo po številkah v Glasilu, ki ravnajo svojeglavno in se ne brigajo za to, za kar bi se morala. Pri tem bi prišel naravno v slabo luč v prvi vrsti odbor, ali tajnik do-tičnega krajevnega društva, kar bi mu ne bilo v posebno čast in priznanje. Glavni odbor naj bi tudi na take malomarne tajnike krajevnih društev malo bolj pazil in naj bi javno ali potom Glasila zahteval od dotičnega krajevnega društva, da naj si izbere bolj vestnega tajnika in bolj marljivega. Tajnik krajevnega društva je duša istega; če zanemarja svoje posle, ima lahko vsled tega čelo društvo slabe posledice in škb-de. Naj bode torej, ta vidno tiskan opomin vsem takim tajnikom v svarilo in spodbudo, da. bodo zanaprej bolj točno upoštevali uradna naznanila K. S. K. J. Pa tudi na uredniške objave in naznanila upravništva žal tajniki naših društev in članstvo ne polagajo tolike važnosti, kakor bi jo mogli. Tako je n. pr. urednik Glasila Že neštetokrat prosil gg. tajnike, da naj pošiljajo vse društvene vesti pravočasno v urad Glasila. . A vse to nič ne pomaga. Še vedno dobivamo taka naznanila včasih že v torek popoldne, ali celo v sredo, ko je list že dotis-kan in na posti. Tudi v tej zadevi priporočamo gg. tajnikom krajevnih društev več točnosti; pomnite da nima list ali uredništvo pri tem nobene škode; škodo ima le dotično društvo, Če pošlje kako važno naznanilo prepozno za objavo. Upamo in se nadejamo, da nam v prihodnje ne bo treba stopati v javnost nič več s takim opominom kot danes in da bo zavladalo kmalu med vsemi krajevnimi društvi in glavnim odborom pravo soglasje, red in sloga, ki bo v zavarovan za s vote $1,000 do $10,000. Letna pristojbina bo $8.00 za $1.000. To določbo so hoteli zrušiti zavarovalnin-eki interesi in namesto iste so predlagali, da se zavarovalnina o-meji de $5,000, kar pa je zbornica zavrgla. Za slučaj da kateri vojak ali pomorščak 'umre v teku 120 dnij po vstopu v službo in se ni v tem času zavaroval, se ga bo smatralo zavarovanega in posmrt-niria bo šla njegovim odvisnim sorodnikom. Vsi vojaki in pomorščaki bodo obvezani pod vladnimi določbami, določiti za svoje družine goto-Vo svoto od svoje plače, ki ne sme biti manjša kot #15 na mesec. Vlada pa bo plačala odvisnim družinam enako svoto, kakor jo plačuje vojak, tod^ vladno dovolilo ne sme presegati $75 na mesec. Podpora doma ostalim. Pod to vladno podporo za odvisne družine ko so vojaki aii po morščaki v vladni službi" bodo prejemali sledeče podpore: Žena $15 na mesec, če ima enega otroka $25.00, dva otroka $32. 50; tri otroke $37.50 in za vsakega nadaljnega otroka po $5 na mesec, poleg onega zneska, katerega prispeva vojak še od svoje plače. < En otrok brez matere $5.00 na mesec; dva otroka $12,50, tri $20; štiri $30.00 in za vsakega nadaljnega otroka $5.00. Očetu ali materi $10.00, obema starišema $20.00 za vsakega odvi-. snega brata ali sestro ali vnuka PHdelok -Virgiu'' oto^a ! Povwanje poštnine I. raz. ____________. deluje marljivo: o tem ta davok je proraču- smo se že prepričali, zadnji čas. nan na $1,110,000,000; temu dedi Tako se je S. R. Z. pred tremi - - - - • - - • —~ tedni zavzelo za neko jako važno splošni dohodninski davek $842,-000,000; v tretji vrsti je pa davek na distiliran špirit $135,000,odpore: Povišanje poštnine II. raz. 16,000,000 56,000,000 2,250,000 4,500,000 7,000,000 5,000,000 40,000,000 4,300,000 3,000,000 4,500,000 1,200,000 500,000 1,900,000 3,000,000 750,000 50,000,000 1,200,000 30,000,000 5,000,000 20,000 60,000,000 14,000,000 stvar, ki se nanaša na številno a-imeri&kih Slovencev in sicer v zadevi VAfifcTVA ROJAKOV, NEPOPOLNIH DRŽAVLJA -NOV, KI MORDA PRIDEJO KOT UJETNIKI V ROKE SOVRAŽNIKA. Air. Anton J. Terbovec, tajnik tega Združenja je prejel sledeče pismo iz državnega departments v Washingtonu kot odgovor na Svoje pismo, ki ga je poslal vsled sklepa iEvrsevalnega odbora S. R. Z. Ore naanreč za tiste ameriške vojake, ki kot naseljenci še niso toliko časa tukaj, da bi mogli po -stati popolni državljani, imajo pa prvi državljanski papir. V tem o-ziru je prizadetih mnogo Slovencev in faktično so nelkateri rojaki že vprašali, kaj bo z njimi v slučaju, da kot ameriški vojaki pri -dejo v roke sovražnika na boji -šču. M«ed njimi so namreč tudi ta'ki, ki so nekoč služili v avstrijski armadi. Da li jih bo sovražnik Smatral po mednarodnesu pravu za vojne ujetnike ali za dezerter-je iz Avstrije, ker še niso popolni ameriški državljani? Eksekutiva S. R. Z. se je bavila s tem vprašanjem in sklenjeno je bilo, da tajnik piše na državni department za pojasnila. Odgovor je tuukaj in ko pride končno pojasnilo od tajnika vojnega departmen-ta, bo seveda objavljeno v glasilih združenja. To dokazuje, da združenje ne spi, temveč deluje v ko -rist rojakov, kjer je treba. Skupaj ....$2.606,320,000 Iz te tabelice je razvidno, da ni Vdovq $25.00 na mesec; z enim o- j nikjer omenjen vojni davek na trokom *H.00,'z dvema $52.50 iu sladkor, kavo in čaj, kakor se je o $5.00 ia vsakega nadaljnega o-troka. Otroku brez matere, $20,00 dvema otrokoma $35.00, trem $45 00 in $10.00 z vsakega nadaljnega otroka dokler ne dosežejo 18 leta; vdovlje-nim .materam se iz- tem svoječasno že govorilo. llzmed glavnih predmetov bo davek naložen v obrestni meri kakor sledi: Dohodninski davek na kor-poracije in posameznike od 4—6 odstotkov. Davek pri dobičku od plačuje po $30.00 na mesec; iu a- i7—9 odstotkov. Davek na železni-ko -ni vdove, potem dobi otrok j *ke potniške listke 8 odstotkov, brez matere $20.00 dva otroka pri Pullman tiketih 10 odstotkov; $35.00 trije $45.00 in $10.00 za!pri prevozu tovornega blaga 3 od- vsakega nadaljnega otroka. stotke; pri ekspresnih pošiljat-! vali in paketnih poštnih pošiljat -' vali bo znašal davek pri vsakih , vplačanih 20c ekspresa ali poštnine le; pri nakupu avtomobilov 3 Ena izmed najbolj važnih točk, 0dstotke od vrednosti blaga; pri Vojni davek. katero naj bi kongresna zbornica v Washingtonu, D. C., tekom sedanjega zasedanja rešila, je bil zakonski načrt o novem vojnem davku. Ker se nahajajo Združe-iie države v vojnem stanju, je treba pred vsem računati iu misliti, kako se bo pokrivalo stroške te vojne. Da je zaniogla vlada po -kriti mobilizacijske in druge dosedanje stroške v zvezi z vojno, je razpisala prvo "Liberty" posojilo, ki je izpadlo nad vse povoljno. S 1. oktobrom t. 1. sledi subskrip-cija drugega vojnega posojila, ali druge izdaje bon do v "Svobode" (Liberty Bonds*. Ves ta denar, ko-jega je ljudstvo vladi posodilo bo morala enkrat država, ali vlada vrniti, še preje pa plačevati gotove zamudne obresti vsakemu lastniku "Liberty" bonda. •Kakor vsepovsod, tako se bo tudi pri nas to državno posojilo po-ravmalo, ali pokrilo s posebnim vojnim davkom, ki bo stopil kmalu v veljavo. Ker so Združene države napovedale nemški vladi vojno v imenu ameriškega ljudstva, mora torej tudi ameriško ljudstvo nositi finančno breme te vojne s prospeh in korist vsega članstva 11e^n, da bo sleherni Američan, aii K. S. K. J. ustanovilo lastno jednotino Glasi lo! To nam jasno kažejo Jedno- ne sme, ali ne more pri tem nava- Državno zavarovanje vojakov. V številki 28 našega lista smo priobčili daljši članek glede državnega zavarovanja ameriških vojakov. Tedaj (meseca julija t. 1.) so izdelovali v Washingtonu šele načrte in predloge za to zavarovanje, za tedaj torej še nismo zamogli natanko poročati, koliko podpore bo država izplačevala ako bi bil kak ameriški vojak u-bit, ali pohabljen v vojni. 'Se le pred nekaj dnevi se je to zadevo rešilo, lfer je ta predlog že sprejela in odobrila 'kongresna ter senatska zbornice z veliko večino. Na podlagi te nove državne zavarovalne postave se bo odstranilo stari pokojninski zakon; nova v Ameriki živeča oseba, direktno ali indirektno pri tem vojnem davku prizadeta. Cele štiri mesece je trajalo, v kongresu in senatu posvetovanje med raznimi odseki in odbori, pre-dno je prišlo do zaključka in sporazuma glede predloge o vojnem davku. Kakor se poroča, so se ti odseki dne 29. septembra t. 1. po tolikem času zedinili in določili $2,606,320,0000 (dva biljona (ali dve milijardi) šeststosefct milijonov tristoindvajset tisoč miljonov dolarjev) vojnega davka. Ako računajo to svoto na skupno število prebivalcev v Združe -nih dišavah (okrog 100 milijonov duS), pride na-vsakega moškega, žensko in otroka povprečno $27.00 (sedemindvajset dolarjev) vojnega davka, kar še primeroma za tako ogromne vojne stroške še ni tako dosti, ali veliko. Iz zdolaj navedene tabelice je razvidno, da bodo morali plačati godfbenih inštrumentih 3 odstotke; pri zlatnini in fiknirh za kino-gledališča en četrt odstotka. Pri športnem blagu 3 odst.; pri foto-grafienih aparatih 3 odst.; pri zdravilih 2 odst. Poleg tega »e bo zvišalo tudi poštnino na dopisnice in pkma za 1 cent, poštnino na časnike se bo povišalo za četrt centa pri funtu do 1. julija 1919, kasneje pa pol centa; tako bo naložen tudi davek na oglase, ki zavzemajo petino ene cele strani in sicer na četrt do 2 in četrt centa do 1. julija 1919. do 1. julija 1920. od pol centa do štiri in pol centa; j do 1921 od tričetrt centa do 6 tri! četrt centa in kasneje od 1 centa j do 9 centov. Od 1. julija 1919 se bo računalo tretjino centa pri funtu časnikov, katere izdajajo kake nabožne, poljedelske, podporne ali slične družbe ali organizacije; kasneje pa četrt centa. Uvedba pols glavni odbor K. S. K. J. se namreč strinja z idejo tega Združenja; ker pa žal zadnja konvencija kot celota ni te akcije odobrila, ne moremo ravnati v protislovju ali napram sklepu XIII. konvencije, da bi kar na svoje roke določili in izvolili kake niože kot zastopnike naše organizacije pri gorioniemjenem Združe-nju. PREVOD. Državni oddelek Washington, D. C., 19 septembra 1917. Mr. A. J. Terbovec, tajnik Slovenskega Republičan-skega Združenja. P. O. Box 1, Cicero, Illinois. Gospod 'Naš oddelek jc prejel po tajniku; za notranje zadeve Vaše pi -smo z dne 28. avgusta 1917, katero se nanaša na poizvedovanja, ki jih je prejela vaša organizacija z ozirom na vprašanje projekcije inozemskih vojakov in pomorščakov s prvini državljanskim p.i-pirjeini v slučaju, da so na bojišču ujeti od sovražnika. Sporoičamo Vam, da smo prepis Vašega pisma izročili vojnemu tajniku v presodek, da izreče svoje mnenje in obvestimo Vas tak<»j, ko dobimo njegov odgovor. Vaš udani v imenu državnega tajnika: B. Long, tretji pomožni tajnik. listnica upravništva. Glasom sklepa in določbe zadnje konvencije se morajo vršiti in reševati vse premembe naslovov pri listu samo URADNIM POTOM, ali da naj iste pošiljajo tajniki krajevnih društev, NE PA NARAVNOST NAROČNIKI. Na naznanila prememb naslovov naravnost od članov, se zanaprej upravništvo ne bo oziralo. •msM- i: K. S. K. i Jednota Ustanovljen« v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporirana v Jolietu, . držati Illinois, dne 12. januarja, 1898. > GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. TeUfoa 1048 Od ustanovitve do 1. septembra 1917 skupna izplačana podpora $1*294,096.79 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul SchneUer, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: ^ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek. 720 Market St.. Waukegan. 111. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chieago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Na novem bojišču je bila našim fantom prvikrat dana prilika, da Z ustanovitvijo otroškega oddelka storila je naša dična K. S. K. Jednota korak, ki ga smemo prištevati k »•; j znamenite jšhn in najboljšim dejanjem kedaj napravljenim za kor&t in napredek organizacije. Komaj 15 mesecev je minulo oil kar se je ta oddelek ttstano- so izkažejo in pomerijo s krivono-vil in danes s ponosonio lahko poročam, da je bilo koncem mes. ayg. sim Lahom. Prostovoljno so se ja-1. t v otroškem oddelku zavarovanih 2640 (dvatisoč šeststo štiride- vili, zneseni od vseh strani: pi set) otrok. To lepo število nam dokazuje, da ho K. S. K. J. od ča- P<*iiii*ji, telefonisti, častniki sln-sa do Časa pridobivala ndade ,moči, mladih in čvrstih Članov iu ordinanei, možje rezervnih članic, ki bodo od meseca do meseca prestopili iz otroškega od- kompanij itd., dasiravno jih zi delka med aktivne člane in članice Jednote. S temi člani (ieami) utrjuje se podlaga naši organizaciji, kajti te mlade moči nadome-stujejo in bodo nadomestovaie starejše člane in članice, ker nas bodo slednji vsied visoke starosti prej ali slej zapustili in se preselili v večnost. na želja je kmalu postala tudi tr-jnih povečini iz smrekovega Inb-dna volja. - |ja. ' naskok niso mnogo rabili, ker j » bil glavni namen pač poizvedovanje, Nekaj nad 50 so jih odbrali, 40 od našega, 12 od sosednega polka. Vodstvo je prevzel štabni Od ustanovitve otroškega oddelka do danes prestopilo je žo narednik Stali so v čelni vrsti in čakali povelja; častnik jim je govoril nekaj besed. Ni jim bilo treba govoriti o odločnosti iu previdno- st (beri edenintridesct) kandidatov in kandidatinj med člane (ice) Jednote. S tem je dokazano, da je bil ravno otroški oddelek pri K. S. K. J. zelo potreben in da je ravno v otroškem oddelku zagotovilo obstanka in napredka naše mogočne organizacije. In kakor je otroški oddelek velike važnosti za K. S. K Jed- na Poraščenih obrazih jim je note in nje bodočnost, tako je tijdi koristen onim, ki imajo svojo™dno gorelo, na plaščih pa so deco v tem oddelku vpisano. V dokaz temu naj bode to, da ravno v tem kratkem času, ko poslujemo z otroškim oddelkom je umrlo 11 otrok in njih sta riše m se je izplačalo $1.100.00 za pogrebne stroške. Lepa podpora, za majhne mesečne prispevke, ki se jih vplača mesečno v ta namen. In čeravno smo imeli 11 smrtnih slučajev, ter plačali preje omenjeno svoto v pokritje pogrebnih stroškov, moram vseeno t veseljem kčTTlstatirati, da se nahaja v otroški blagajni 'še nad $4600.00. iz vsega tega se lahko sklepa, da je v resnici otroški oddelek velike važnosti, pa naj se ga že vpošteva od ene ali druge strani. Vsied tega si štejem v dolžnost, zahvaliti se vsem cenjenim dru- se še vedno poznali sledovi dosedanjih vročih bojev. Noga jc udarila ob nogo, vrsta se premikala, obrazi so se dvignili in zaplaiute-li v zahajajočem solncu, iz oči je šebolj švignil ogenj srda — nad Laha.... Sreča in Bog z varni, fantje!.. Zdelo se mi je, da sem po dolgem zopet turist. Zlasti v ranem jutru, ko smo nadaljevali svojo pot. To prelijanje barv v tihi, sveži naravi, ta rezki gorski zrak, čumenje poskočnega potoka globoko v dolini, v meglo ^zaviti; tiči sc oglašajo v porumenelili vrhovih, žglna seklja po votlih deblih ... Vsepovsod jntranja svečanost — mir____Kdo naj misli, da je še vedno vojska ? Par strelov iz dalje, kaj to! — Rani lovci, ki so prišli poskušat semkaj svojo lovsko srečo in se veselit lepega jutra____ Mir, mir, ves blažen in tako svečan.... Že smo ležali kakih 300 m višje pod visoko skalo, zleknjeni v mehko roso zelenega mab«r^avi-ti v svoje sivoniodrc plašče. Zvedavo so dvigale preko meje sv^je dremajoče glave gore verolom-ne Italije. Vsak grebenček, vsj-ko skalo smo razločili v zlatu prvih sol ličnih pramenov, ki so sc ! igrali in preletavali po vrhovih •gorskih orjakov. Tam je sovraž- 5 ° * nik ---- Tudi Koštrunova špica "Interesantno bo jutri," mi je I je stresla s sebe megleno odejo t- raztrgane ccri, Vsa pisma in denarne glavnega tajnika« JOSIP društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111. rekel tovariš iioročnik. "Do 40 j pokazala svoje IVIU » UU.U..VUI, uainuiui ov »ovni vcujcmui Ul l<" I v«', . , » , , » l 1 * , -i , • . v. ,. J , . • • ,.,„.1^, . . , , . . v, naših topov bo začelo točno ob mlado solncc je poljubilo kroi.i- stvom, ki neumorno delujejo m pridobivajo nove kandidate otroške-L . .. . , , .. . . I .. , . .. , , i .j ,, o. uri zjutraj bruhati ogenj m časti vrh in ji voščilo dobro ju- 1 ga oddelka. I . .. v . 4 • tro..... Nadporočnik Paulus, skrbni, kot mravlja delavni polkovni po-bočnik, ki je bil z nami, se jc nasmehnil, da so se mu izpod košatih brk zasvetili zobje. Dvignil je kozaree in s solncem vred trdi on T , . VA . * * .. i T , w .* . j j smrt na Koštrunovo špico. Polen- Jednota stoje 1J3 krajevnih društev. Izmed tega števila je do)tap ))() ^ kaj ob xM lbi?, nes le 94 društev, k, imajo vpisane otroke v tem prekoristnem; „T() bo Llldni(,a, Splagalo bi oddelku. Kaj pa z ostalimi 39. krajevnimi društvi? Priporočal bijiti j0 p,)Sillint ilin gledat njen Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place. Chicago, IlU . n . rQnp j vsem tem krajevnim društvom, da bi se nekoliko potrudili in pri-i J." T„,li 'ni ;»lnt ni Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. • ..... ^ . ' v . 1 ^ Kraval. 1 udi turicni izlet ni brez pomena; tako krasni dnevi so!" " Gremo?" dobili nekoliko članov-otrok. Nas naroči je dobro blagoslovljen-in e zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na 0iKior;en 7 otroci radi tetra ne bode vzelo velikeira truda nridobiti ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise,! ?.,arjcn z oirocl> v,aai 1 11L "vuut' \ *eiiK(.^a nucta pnuooin «nr asu n .nh za vstop v otroški oddelek nase Jednote. Potreba je le dobre volje in nekoliko požrtvovalnosti, in vse se da napraviti. Z največjo radostjo in ponosom bi rad javno poročal, da d*1-jhijeio vsa krajevna, društva naše dične Jednote. ?a nap/redek organizacije s tem, ker pridobivajo mladih moči v otroški oddelek. Upam, 7 vsem potrebnim nahrbtnike, o-torej da ne bode dolgo ko mi bode to mogoče poročati. Na delo torej p,.}} na gorske pattec in odšli cenjena društva- Ne zamudite lepe prilike. Pomagajte, da se števi- tiS{0 ,10e. Temna je bila ii Radovednost me je gnala, ker voščil Koštrunovi š;>ici dobro jj-žc dolgo nisem bil v gorah. Prigo- tro. Iz nrada glavnega tajnika K. S. K. Jednote. varjal mi je tudi moj poklic. 'Ali so že vstali laški Judeži, NAZNANILO ASES. ŠTEV. 10—17, ZA MESEC OKTOBER 1917. Imena umrlih članov in članic. 6164 Matevž Banko, star 42 let, član dr. sv. Družine 5. La Salle, 111., umrl 3. septembra. 1017. Vzrok smrti: Naduha. Zavarovan y.a $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. okt. 1903. R. 28. 15678 Rudolf Celar, star 2(> let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 3. sept. 1!H7. Vzrok smrti: Ponesrečen vsied avtomobila. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 0. jan. 1910. R. 18. 13006 Jakob Samsa, star 48 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 9. avg. 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.^0. Pristopil k Jednoti 25. junija 1908. R. 39. ; lo otroškega oddelka pomnoži kakor hitro mogoče na 5000 članov, končno se je vila tista, pot, sprva po potem Kar domenili smo se, nabasali ki si jih imela te*dni na reji? Prsti jih, da še malo poleže! IV. '.jemo jim godce za budnieo .... Tedaj -smo se pravzaprav šele in brez IV WW^P spomnili, da je še vedno vojska. Podajmo se na delo vsi, brez izjeme in ne odnehajmo, dokler ne do- va po 0zki dolini, polni grušča,:»Sveže jutro in mlado solnee. pti-sežemo zaželjenega cilja! !potem navkreber nad raztrganim iČje petje in s Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOS. ZALAR, gl. tajnik. Glavni urad 20. septembra 1917. •je petje in šuniljenje potok«, , hudournikom v neštetih vijugali svečanost narave in blaženi mir Onstran doline je bil sovražnik;'— nič ____ Vse nič! .... Voj- : svetilk nismo smeli rabiti. Oko ni j ska! Komaj smo pogledali vsak --videlo niti ped pred seboj, palice,na svojo uro, že je švignilo in za- V 37. številki Jednotineg-a Glasila sem naprosil vsa ona krajev- k otipala ozko pot. Zdaj-j tulilo po zraku in sc ustavilo vrh in društva, ki imajo katerega izmed članov pri vojakih, da mi ime- i pazdaj je zdrsnila noga, zdajpa-; Koštrunove Špice. Kakor da je takih članov takoj naznanijo!'Mojemu pozivu 3e je do sedaj od-j^ki udarila ob štor ali skalo, ne;bruhnila ogenj, je stala pred na-3Vii:o samo 14 društev. Čudno se mi zdi, da se nekatera društva ta-! enkrat, desetkrat, stokrat. Cezimi, glavo ovito v oblak črnega ko da malo ali skoraj nič ne ozirajo na uradna naznanila. Gotov sem,i,tlw J'* brezuspešno so tt-.ie bilo poklicanih pod zvezdnato zastavo več naših članov, ka- : a,e iW} v temo. Vac! Dvoje sve- i dima. Mogočni Pepi je pričenjal svo- enaki' i UDiuuii rv urvuiui i junija i i». w. * 1 , , .... •■ -i . 20514 Matevž Shultz, star 19 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland,;kor pa samo od 14. društev. Zafcij se tudi ostala društva, koiih čla- tlejsih plK se premika v enak ;JU uverturo v molu Ohio. Umrl 1«. sept. 1917. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za ni so bili poklicani v vojaško sjužbo, ne odzovejo uraanemu pozivu i;ki kolibriji niso molčali: menoj. Enumslaw Wash umrl 1. sept. 1917. Vzrok sni rt i: Jetika. Za- 5amo lepšega. Imena teh članov se zahteva iz zoolj važnega vidim, kaj imaš na hrbtu! Kakor |tjk p(Kj uami je žgolel eden ii> za varovan za $1000.'00. Pristopil k Jednoti (i. julija 1903. H. 34. j ^ zelo tehtnega stališča, tako za društvo, kakor tudi za Jednoto. «lvoje mačjih o^cs sc blisei. 2141 Franca Suša, stara 35 let, članica dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa.J G-avni uracl mora znati imena članov-vojakov in to v protekcijo Otipljem. deval precizno. — Drugič že je pozdravil adju- unirla 13. sept. 1917. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zava-'11^ dedičev, ter v varstvo in korist krajevnih društev. Radi tega "Ila! Smešno! Dvoje uahrbt-j tant Paulus Koštmnovo špico ir rovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 14. aprila 1917. R. 31.jsc o^-oč^o zahteva od krajevnih društev, ki do danes imena članov- nih gumbov! Dober kažipot, k: jo vprašal, so li že ustali njem _ _ w.w \ . . . .... lfftiolrntr ča niPA Tin T^nnilo An miiVi imann tnlrni nmrlnim »nrnm .... L.m.»ounilr i\ O <1 110 n 1 \ '1 7 I t«.«] Alt . Pristopil k Jednoti 16. maja IDlOrli. 36. 21369 John Jamšek, star 23 let, član dr. sv. Antona Pad. 158, llo-j bode samemu sebi pomagano in delo olajšano. ^cn ali arugi izmea uraaniKov (ic; pri tam toc-...... . ' bi jo ne znal (a) rešiti, si lahko pomaga potom c,ia «totmja m oz vsaj enKr.. na- la ali naznanila, če ima istega pri rokah. S tem ! 1,1 stfmjc se Vrrze .dru: i nom^no in delo nlaižann ' g«, cola ven8a- Ves živel stettei', Pa., umrl 12. avg. 1917. Vzrok smrti: Utonil. Zava-j rovan za $">(H).()0. Pristopil k Jednoti 1. febr. 191. R. 22. K sklepu naznanjam vsem onim društvom, ki so mi naznanila m?la imena članov-vojakov, da bodem na prihodnjem mesečnem asesmen 21371 Jožef Ključevšek, star 24 let; član dr. sv. Antona Pad. 158,; tu kreditiral društvu za vsakega člana 5c poškodninskega ases. za Hostetter, Pa., umrl 12. avg. 1917. Vzrok smrti: Utonil. Zava-j mesec sept. V bodoče, pa prosim, da društveni tajniki teh društev prej ko odpošljejo denar na glavni urad, sami odračunajo omenjeni znesek, ali asesment za vsakega člana-vojaka. To velia le za ona društva, ki so naznanila imena članov - vojakov na urad Jednote, Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat, JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Glavni urad dne 26. septembra. 1917. rovan za $250.00. Pristopil k Jednoti 1. febr. 1916. R. 23 Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. 11632 Anton Bradač član dr. sv. Jožefa 12, Forest Cit£ Pa., P-^|ostala društva morajo plačati pollli asesmcnt dovan 23. julija 1917. Opravičen do podpore $250.00 za izgu-| „ ______? r _r _______ . bo leve roke. 3364 Mihael Pavlešič, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., poškodovan 20. avg. 1916. Opravičen do podpore $250.00, za neozdravljivo in nerabljivo desno nogo. 17217 John Murat, član dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn?, poškodovan 4. febr. 1915. Opravičen do podpore $250.00, za neo^lravljivo in nerabljivo desno nogo. 19807 Anton Mehle, član dr. sv, Jožefa 56, l^eadville, Colo, operiran 7. avg. 1917. Opravičen do podpore $50.00. 7692 Neža Šepac, članica dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., operirana 1. maja 1917. Opravičena do podpore $50.00. 2457 Tomaž Cingel, član dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., poškodovan 23. junija At?.'Opravičen do podpore $250.00 za iz* gubo vida na desnem očesu. jkor da hoče gorski -škrat motiti pora in truda, da je !e j pesem orožja našili fantov----s Koštrunove špice kre|(kot odrezano in zopet pričeto streljanje, sigurno kakor po taktu----1'ia- s težavo iu v trpljenju pojninica pod nami se vabljivo smehlja v solnčnih žarkih, ki so pravkar nagajivo pokukali nanjo .... Streljanje kakor po taktu! .... Hladen veter zaveje od vzhoda; Koštrunova špica skrije svoje o-bličje v gosto megleno kopi eno; |tej strmi in brezkončni poti. Vse v temi in brez luči, ko jc pjt že podnevi težavna in utrudljiva. Vso noč do jutranjega mraka to j živali in moštva, udarjanje gor i skill palic ol» kamenito stezo. V (dežju in snegu in viharju, m kak- \otlo odmeva iz megle pesem oroden jc gorski dež in sneg in vihar, žja slovenskih planincev ---- ve le tisti, ki ga je poizkusil! Noč za nočjo! Naj sije iuna v Dan po Malem Šmarnu želez- o Koštrunova Špica. (Spisal vojni kurat L. Turšič.) Malo drugače je zaznamovana ' naših špecijalnih zemljevidih svoji pohlevnosti, ali naj daje vi-j nega Gospodnjega leta 1915 liar duška svoji jezi ____ A i ma-1 septembra jc bil časten dan za naš nejše, tu ostani! ____" Gora se zdi človeku skoro nedo- da, življenje, domovina :polk. Odbrani njegovi sinovi so stopna, a naši planinci so se je ven i luahnil kramp, kolikrat se je obr | dar lotili in prehodili ž nje vero- nj| SVeder v trdi skali, da jt bila : lomnega bivšega Vsied naključja namreč In kolikrat se jc dvignil in za- «e zopet izkazali. Marsikdo jte pm šel malo marogast nazaj, pet pa jih je sprejela Koštrunova špica zaveznika. pot vsaj za silo zgrajena in rab-č in male ljiva. Lepa in dragocena jc domo-bil je baje gori! vina: njej velja ves trud in na- gorske skupine 2495 ni visoko 3961 Katarina Kulešič, članica dr. sv. Barbare 128, btna, l a., ope-jpod nebo Strmeti mora 0k0f ko rirana 17. julija 1917. Opravičena do podpore $50.00 in jq po svoje tako imenujem. Ve-1naže P°sadkf , , , . ... w ^ samo en roj ped korporalovim p0r, njej jc pos\cceno vse u^a vodstvom — se je bil gfcre pola- trpljenje---- stil sovražnik že kmalu spočetka p0 polnoči smo dospeli po šti- _ . ... v , svoje vojne. Umevno, da je bila riurlli'hoji kakih 1500 m visoko, j ,od njih rešena po ogi^u je sprejel bataljon- \ »rtiljerge in naših vrUh planin- ličastni. docela goli skalni kolos sc dviguje tik meje iz mogočne v svoje globoke prepade, in jib za vedno skrila pred sovražnikom. A naša je! Trdneje stoji kot prej ____Italijanske gore stegajo zvedavo preko meje svoje glave po njej; smehlja se jim, višja, mogo- 139 Ignac Avsec čiška Sal. Zastrupljen je HHHI 1916. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svo ta je bila pok. starišem nakazana 8. avg. 191" asniskih naj-anila. na- vabljivimi kočieauii, govoreč: ne hodi dalje; tu je fepše, prijaz- lzve za sov moč, ki jo ima na gor ražnikove pozicije Uodkazal za par ur ifekaj skrom- znanila o zarokah iu porokah in ima na srori. Ta iskre-1 nih ležišč v barakah, napravijo velike oglase modnih trgovin. Slika. Spinal t (Konec): no potovko, ki je nesla pismu v »na iu rove. Delavci, so-se rauove.-i našo Vasico. Jankičevi so jo htkojdno ozrli, odkod ta nemir, pa tt'6 I popraševali, i-e je kaj /a mamo takoj Uganil, da sc je zgodila ne-Potovka je pritrdila iu tudi poka* sreča. Sli so nekateri z vozovi in zala pismo. Tedaj so zavpii: -lan-'luejo v Jankičev rov, a ni.so vide-. H* kičevi trije: "Nas ata so pisali,! ti, kako se je plaho umikala oIm Pot iz domovine v Ameriko sej ua$ ata \y Amerike! Ata pridejo groznem kupu premoga brlečim Su zdel s m age slavni sprevod,. domov!'* premogarskim lešeebram — letu- je ž njim premagal vse nasprot- Topla pomlad je oživela zemljo j na senca, senca Janki če ve srere.' nike in vse zlo, kolikor bi ga še jS SVojim dihom, kukavica se je o- j Spremljala ga je v življenju, a do-dohitelo na svetu — ko se zopet | glašala v gori, po cvetočih vejah segel je ni nikdar, prav kalror so vrne <'#'mov. Duh mu je že gledal sednega drevja so brenčale Čehe-1 govorili starejši možje iz naše vale in voda je prijetno sumljala v si. On sam je mislil, da je to prn-potoku. V vznožju Jankieevega J va sreča, pa je šla mimo njegove-vrta so že odmerili prostor za ga mrtvaškega ležišča tudi danes mlin in jez ter navalili debelihj samo njena senea. skal za podlago novi stavbi. Lena Poslej je tudi ni potreboval, kdo ga nazivlja prijatelja, a v ho- Jankieera je zadovoljno tisto po- ker se ne da po smrti ničesar več trstvu, če že ne v krstnem, vsaj poldne opazovala napredujoče de- j popraviti. Izkopali so ga iz ueob-birmanskem, je ž njim malone ]0 iu se maosvestno ozirala v o-j čutne tvarine ter mu priredili do-vsa vas. Žaga teče, mlin ropoče, kno sosedove hiše, kaj poreče se- sto jen pogreb v tuji zemlji — ve- Zložil Anton Aškerc. jasne, dneve v domači vasici, kjer opravlja posel 011 — Jankič, spoš-štovan, čislan in imovit vaščan, posetnik, mlinar .. . V?;e izgovarja njegovo ime s spoštovanjem, vsa- činouia njegovi rojaki, ki so vedeli, da ni nikdo gorkeje ljubil svo voda šumi in >e peni čer kolesa —jstra Marijana, ki se ji poslednji gotovo znamenje, da se tudi v l-1 čas zopet ni zdelo prav, da'se sre-vanov žep iztekajo neusušljivi i o-j £no Vrse Lenkini načrti, ki jiiu je I je stare domovine kot Ivan Jan-hodki. Te čase je videl blizu, tako;lieavno pritrjala ona sama. A sc-jkič, a tudi nihče tako nesrečno, blizu. I daj je drugačnih misli, eefi: ' Kaj j * * 0 Se je gledal strehe rojstne vasi-jpdt vse skupaj uniči in odnesel Po njegovi smrti se je marsikaj ee odhajaje na železnico in zdelo|Voda?" premenilo v njegovi družini I>elo sc mu je, da jih kar ne more več Ta Marijana, kakor da je u- j ob potoku so sicer ustavili tisti gledati s tistim očesom kot nek-,stvarjena samo za zdražbe. čas, ko so urejevali gospodarske daj, ko jih je želel pozlatiti. Di-j Oft'oci so prihrumeli k mami na ; razmere. Kmalu pa je prispela ues jih zre že z očesom sre čnega j vrt. Njeno lice se je zjasnilo. Jankičevim ^otrokom bogata očetova zavarovalnina za življenje, očeta in gospodarja, ki se ne boji Vstala je in jim hitela nasproti, nikogar, ki si upa kljubovati celo: ker s() |0 preveč vpili: "Mama!'in delo se je nadaljevalo. Samo t;i isti sovražni usodi, če bi se lotila; pismo, pismo iz Amerike! Ata pri-i bi nadomestila nedostajajočn svo- vtretjič ga spraviti z rodne zemlje. Takšen pogled je nekaj sladkega, samosvestnega, ves drugačen od pogleda na lastno kočo v strahu, da se sedaj prikaže izza o-gla sodni eksekutor, hoteč jo prodati na javni dražbi za zaostale davkfc. Zato mu je sive burno bilo v prsih, železnica je vozila prepočasi, tla bi bil čim preje tam, da čim preje zasluži še nedostajajoče dejo, ata že gredo domov!-- Ma-1 to za savbo. Marijana, ki doslej j ma, sedajle pa kruha! Mama, vsi j ni mogla videti sestre srečne z I-smo lačni!" Bili so štirje. Ivanom, ji tega ni privoščila niti "Tiho! Xe tako glasni! Tako — brez Ivana. Skušala je piepre-prihajajo kričači! Kje je pismočiti, da bi mogla z njegovim dol Potovka pride in ji pod« !ist. liarjem osrečiti sebe in družinico. i Ta hip tii vedela skrbna mamica, Saj si je bila v svesti, da se ji po-ali naj prebere list iz Amerike, j sreči to, kakor se ji je posrečilo ali naj prej ureze otrokom kru- doslej. Začela je trositi po vasi ha. i vest, da ni nič njenega; poiestvo Zmogla jo je radovednost. je last otrok, denar je tuui nji-Sede v senco cvetoče jablane I hov in takoj se mora ž njim V hra- "Sest dolgih mesecev že bo odkar odted je vzel slovo. In njega le še ni domu, o njem ni pisma, ne glasu. i)j ljubi moj, oj ženin moj! Mar večno traja divji boj?1' Na pragu deklica stoji, i*o vasi poštni rog zveni. "Imaš kaj, poštar ti, za me?" — Bo, mislim, pisemce za te! — In drobno pisemce ji da, to pismo pečat črn ima. in bere, bere pismo to — ne gre, kar bere, ji v glavo. "Kdo drug .še v list pogledal mi kaj v njem stoji, povedaj mi!" I11 sestre, bratje, cela vas iz lista brali ta so glas: Da krogla privriiela je, pa ga v srce zadela je! » — v i In sluša poročilo to — ne gre, kar sliši, ji v glavo! Na prag zahaja dan 11a dan, ko poštar trobi v rog glasan. Po pismih vpraša iz vojske, če ktero nosi nje ime. Pač prejme pismo marsikdo — za njo pa ni jih več, za njo .. . i* ■ ■ Prva in edina ilovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicatfu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1Š45 AY. 22. St., Chica|H Sc toplo priporoča rojakom Slo- ■ vencem in bratom Hrvatom. — B Svoji k svojim! * S it IB !■ : IMPERIAL GLEDALIŠČE .Madison St. blizu Western Ave. OH IC AO O, lih. Tekoči teden se predstavlja krasno melodramo A LITTLE GIRL FROM A BIG OITY. (Mala deklica h velikega mesta.) Igra je jako zanimiva iu poduč-ljiva. Začetek predstave ob pol 8ih vsak večer. SVOJI K SVOJIM! Rojaki Sloveli iz Chieaga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri rarrih prilikab, na pr.s ]»ri porokali, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite ae na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel. Jaz stanujem sedaj v sredini na»e slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Bojne Ave. in So. Leavitt St.) Pokličite me po telefona. botri ] 5889. _______ po dini po dnevu ali ponoči: Canal H Z velcspoStovanjem * 5 ANDREJ GLAVAČ, * ■ 2107 Coulter St., Chicago, IU. ■ '■■■■■■■■■■'■■■■lin novce. Zidati se mora, zidat- prav ter za$lle brati. Otroci so stali o.fnilnico. Otrokom se mora postavi- ti vestnega oskrbnika, ki ne bo pustil, da bi Lenka razmetavala 1-trokom posestvo. "Mlin pa naj sezidajo oiroci sami, kadar dorastejo." S tem stt. bledolični in se ne počit- klepetanjem je mislila Marijana, t it e dobro vas bodo ljudje vedno Včasih povzroči en cent za $100 jeze iu sovraštva. 009 Majhna ribica v maleiu potočku si predstavlja, da je velika. Ali ste bolani? kmalu na njegovem vrtu. Ob oil- koli nje in se ozirali v list ter v hodu sicer ni pozdravil nikogar, j njt.H 0braz. Čudno se ji je zdelo, ni rekel z Bogom niti Otročičem;L]a uj jvau pisaj sam. Kmalu pre-zato pa mu je srce krvavelo, na ti-| bledi in se zgrudi kakor mrtva hem in tem huje. Že v Ljubljani j po tleU brez glasu, brez znaka živimi je bilo srce tako mehko, da je jyenja. Pristopili so moški od deja, pisal ženi, naj prične s priprava-j prihitele ženske, med njimi tudi! da je sebi potolažila vest if Jan- povpraševali kaj vam pa manjka.' ini za stavbo že to jesen. T udi ji J Marijana, zagnale krik in vik, da kičevim otrokom naklonih vso ' Ali ste morda bolani ? Ak6 je temu je poslal denarja, kolikor je 1111- jp mrtva Jankičeva. Polivale so srečo, ki jo je. njihov oče zaman tako, vam ni treba dosti razmislil, da ga ne I »o rabil za poto-: j0 z v0lj0 j,, kisom ter jo oživlja- i hvali dovrSujočo se stavbo .>!> šljati, kako bi zaaiogli najti pravo vanje in sto pozdravov otročikom!)(% kakor so znale po najrazličuej-! iskal celo življenje. Toda Marija- zdravilo, izmed desetih slučajev in iskreno prošnjo za oprešccnje. ^j, nasvetih. Slednjič se zave iu ■ 110 je sedaj tudi ustavila sence ti-i vzrokov bolezni je !> takih, ker nji, da je odšel brez slovesa. Src zdihut-: "Preč je, p reč. oh s.se je ste sreče, ki je mislila, da je nje- vaš želodec ne deluje v redu; mu zares že sedaj koprni po stan j J)re-» ^irtev> mrtev! Podsuh- ga na ]>odpornica in zaveznica v vsi j Vsled tega je treba da se želodec domovini, zato se mu pa mudi najjej" Začrnele ustnice je skrčila v I zadirčnosti in zavisti. jzčisti in utnli. Najboljše sred- novi svet, da se prej vrne 111 P^-J bolesten krik, roka molče ponudi J Sodišče je sicer verjelo 111 potr- Tstvo, ki bo vaš pokvarjeni želodec pismo Marijani in Jankičeva se dilo, da je očetova zavarovalnina spravilo zopet v red je znano Tri-vnovič onesveščena sklone na tla. < last Jankičevih otrok. Te se brez nerjevo ameriško grenko zdravil-Ot^oci so zagnali srce in mozeg dovoljenja oskrbnika in sod'šča ii0 vino. To vino vam bo j>ovrni-pretresujoči/jok, 11a kruii iu glad kot nadzorne oblasti ne sme tlotn-;lo zopet zdravje, katero ste zgu-so pozabili popolnonla. kniti nihče. A denar, ki je bil na-1 bili vsled zabasanosti (zapeke) ne- ložen na njeno ime na hranilno prebave, glavobola, nervozuosti, knjižico, ta denar ji je pravica slabega spanja in splošne slabo-priznala. Lenka naj ga razdeli kot sti. To vino vam najbolj pomaga lastno premoženje po previdnosti, pri vseh želodčnih neprilikah; po-pred smrtjo otrokom; dotu j • sebno je priporočati to zdravilo lahko svobodno upravlja ž njim,, ženskam, rudarjem in takim de-kakor ji drago. j -lovcem, ki udihavajo pri delu šlje vsaj do spomladi tolike, da bodo lahko zidali s to podporo in z Lenkinim denarjem brez skrbi. Hitro je dospel čez morje in se zopet lotil dela. Nikdar mu ni bilo dovolj dolg dan. V premogovniku je prevzemal najnevarnejša mesta, ki so dajala ne j več gorljive tvarine. Drzno je izpodbijal črne sklade premoga, je nakladal na vozove in oddajal delavcem, ki so jih potiskali pišočim nadzornikom v zaznamek. Jankiča so se čudili vsi iu mu strmeč zavidali srečo med seboj: "Ta misli obogateti v enem letu." "AH se pa ugonobiti." "Mm! -le zavarovan dediči bi potegnili —" Drugi pa so menili: " Družina j merike Zopet je bilo treba nesrečno mater vzbujati v življenje. Posrečilo se jim je in r. združenimi močmi so jo peljali v hišo. Marijana pa je govorila samosvestno in mirno: "Jaz sem vedela že naprej, da ne bo nič dobrega iz tega!" Ob ti bridki resnici se je tudi njeno oko zarosilo in čutila je popolno zadoščenje, ker ni ona dobila Ivana Jankiča. Na Jankičevem domu se je pa poslej razvijalo vse drugačro živ-nje'-'ovi j ijPnjPf kakor so ga pričakovali iz šole gredoči otroci s pismom iz A- "S tem denarjem sezidam o-i strupene pline. Poskusite enkrat trokom mlin in žago!'' je vzkli- t<> vino in so prepričajte o njego-knila zadovoljno Lenka in hitela vih učinkih! Cena £1.00 v lekar-praviti sosedu Tehovniku, kako je j »ah. — Izvanredne i.11 nagle vre-zadovoljno s to razsodbo. Tehov- j mfenske izpremembe—sedaj to-nika je pa sodišče ])ostavilo '»skr- plt. in zopet mrzle naj vas oponii-bnika njenim otrokom. Mož je bdjnjajo, da je za prehlad in kašelj Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna,- se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo. ■■ 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. N«ša banka j s pod nadrorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naš« banka je dapozitni urad za mino poitno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od D. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. Za zastave, regalije in vse že prej naklonjen misli o zidanj« mlina ob potoku, zato je rad pri- najboljše zdravilo Trinerjev "Cough Sedative'", proti revma- novce 111 obljubil v kratkem še večjo svoto, saj 11111 pre vse po sreči, kakor bi pisal po papirju. Tisto pomlad se je vrnil v našo vas iz Amerike Bolčetov France, brez denarja in brez veselja do dela, kakor bi rekel sosed Hrvat: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Amerika mu ni dala ničesar in tudi naučil se ni tam ničesar. Neko popoldne so se pa Dobro je in umestno dajati tr-bno dober zaslužek. Toda sklad se goVcu svoje blago na "kredo" ta-je utrgal prej, nego je bil izpodre-i kini, ki so zaupni plačniki; uaj-zan. V rovu Ivana Jankiča je u- boljše je pa še nrodajati blago za gasnila svetilka, zamolkel ropot | gotov denar ali "cash". Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik <;a vabi domov; skrb za družino j fjstj večer se je oglasi! zvon volil, da se je nedostajajoči deijarjtizmu in nevralgiji pa Trinerjev mu daje tako čudovito moč. Mi | domače podružnice, potem pa vsi vzel od očetove zapuščine. Liniment. Cena teh zelo važnih srno že otrpli za rodno zemljo." i trije pri farni cerkvi. Grozna vest! Marijana je čutila, da jo zapu-; zdravil je jednaka: 2"> in oOe v Rodoljuben nadzornik ,p > rodu «> Jankičevi smrti se je z glasom | sea proroški duh, čutila jt tudi, j je-karnah, po pošti pa 83 iu <>0e. Francoz, je razlagal delavcem, '»'i,zvonov padrno širila po okolici, 'kako se je urezala s svojim zlob- Jos. Triner, izdelujoči kemist, jih je Amerika že docela poameri-j "Podsulo jra jef' so zatrjali j uiin prorokovanjem. Molčala je , 1333-1341 S. Ashland Ave., Chica-kauila: (bivši Amerikanci in tudi Bolčetov j in premišljevala o tem, da bo >e go, 111. (Advertis.) "Da, resMČuo; silna je .noč 1 ju- France, kakor da je to kaj nava- najlepše, če se vda in s sosedi vred--—---- bežni do rodne zemlje, neocioljiva tlnega neizogibnega. Oni pa, ki so dobrohotno hvali dovrfiujočt se sila kakor rodbinska ljubezen, i bili prvič ž njim na novem svetu, stavbo ob potoku. Sosedje so pa Moji, dragi, ko bi videli krasne li- j so žalostno novico razlagali kot j govorili: vade, cvetoče kraje lepe Franci-1 naravno posledico Jaukičeve, 11a-! "Morda dosežejo Jankičevi naje!" Francozu je zdrknila solza v glosti in drzovitosti. "Kar igral, sledniki, kar se ni posrečilo nje-osivelo brado. I se je z nevarnostjo za življcnjo, | mu. (Glejte, kaj rase ob potoku! •lankič je delal, molčal it: upal.[toliko je hrepenel po domovini in!s«j je revež tudi to zaslužil. A do-Kpomladi je že poslal domov prve sreči svoje družine. Mj, kaj mi'.' stikrat vidimo namestu sreče sa- Mi s^no bili drup:aču, pa sa-,o do- mo njeno senco." ma še živi in zdravi in — ubogi ____ kot prej. Smrt je vsakemu zagotovljena; Slovenski premogarji se niso j če ne bi ljudje ne plačevali smrt-motili. ninskih asesmentov pri zavarovaJ- Z žago, podobno verigi, je iz-: nih družbah in podp. Jednotah. podrezaval Ivan velik sklad pre- • o o moga. Tisti dan mu je kazal pose- • društvene potrebščine, Prva in nejstareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago IU. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Physlrian-Surgtan Vrhovni e#ravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Ursdn« ure: 10— IZ; »—4; 7—». Chicago tnl«fon: 4M6. LHiio Zl*t L. JOS IT VE*RKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Telefon: Canal 298. Chicago, Illinois Se priporoča rojakom Slovcnccm za obilen poset. In dobra pijača", to je moje geslo. 'Dobra postrežba TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovcnsko-hrva&ka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hi?ah točno vsak dan. Z velespoStovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar je najstarejša, največja in najbogatejša , slov. katol. podp. organizacija v Ameriki. 3, OKTOBRA* 1017. Doživljaji "Starega Rikarda" ob Soči. Triybwi Ča»al 4739 iskolena in s državnim dovoljenjem potrjena BABICA t« uljudno priporoča »lo-▼enskim in hrvaikim ženam in ogrskim Slo-v mikam. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA- LOSTI'* iT. 50. K. 9. K. J„ ALLEGHENY, PA. i S. R. Kirby, Frank Gouze, | | predsednik blagajnik | Chisholm, Minn. :: se vam uljudno priporoča za vse bančne l posle, kakor: čekovni promet, hranilne ■j; uloge in zavarovalnino/ ;; Banka je pod strogim državnim nad-I zorstvom in vaše uloge so pri nas abso-lutno varne. :: Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog Jesenska doba ie nastala Do straže ženica prispe, tresoča se v stražnika zre, ob poti zasopljena (lise in solze, glej, z liea si briše "Stoj, žena! Kam vede te pot? Kaj iščeš o polnoči tod? Ne en ješ li tamkaj z bojišča obupnega smrtnega vriASa?" Z 21. septembrom smo zaključili dobo poletja, ker je nastopila zopet jesen. V jesenskem času imamo običajno bolj hladno in mrzlo vreme, vslecl tega moramo dobro paziti, da se ne prehla-dimo; temu se pa zamoremo izogniti le tedaj, če zadosti pazimo na dovolj gorko in toplo obleko. Jaz sem se ravno letos za svojo trovino preskrbe! z veliko zalogo težkih volnastih zimskih oblek in spodnjega oblačila ter prodajam: VOL-NASTE SRAJCE (SWEATER COATS), MACKINAW POVRŠNE SUKNJE OVERCOATS, ZIMSKE KLOBUKE IN KAPE. Vse to prodajam po jako nizkih cenah. PRIPOROČILO. Povodom bližajoče se sv. birme, ki se bo vršila v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa dne 7. oktobra 1.1. uljudno vabim vse eenj. botre, botri-ce in birmance, da si pri meni nakupite vse, kar je za birmo potrebnega: OBLEKE ZA DEČKE v starosti od 7—17 let. Blue Serge Pinch Back or Norfolk obleke — Boys Blue Serge obleke prodajam po $5.50, 6.00, 6.50, 7.00, 7.50, 8.00, 8.50, 9.00. Čevlje za dečke po $2.50, 2.75, 3.00 in 3.25. Osobito vabim tudi vse one može in fante, ki boste birmanski botri, da posetite mojo prodajalno in si nabavite vse, kar boste potrebovali za birmo. Pri meni dobite: Moške Blue Serge obleke po $16.50, 18.50, 20.00, • 22.50, 25.00. Moške Črne Serge obleke: po $16.50, 18.50, 20, 22.50. Moške prazniške čevlje ,po $3.50, 4.50, 5.00, 5.50, 6.00, 6.50, 7.00, 7.50. CENE NIZKE. — POSTREŽBA TOČNA. — BLAGO GARANTIRANO. "Povej mi, kje biva moj sin! Saj znan ti bo pač Valentin. Polkovno je nosil zastavo v premnogo že bitko krvavo Fraaceska armada Vam udani Geo. Stonich Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann 8. J. Poslovenil * * # časa neznosne Be mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, sploAna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspoSno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti. V LEKARNAH TRINER JE V AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premem ba h življenja ali pri premogarjih v prernogarskih okrajih i t <1. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje n»ed vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk iu skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. Trinerjev obliž ' ZL1X1R ™ BITHR-W1KE prinese v va* dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za rev mat i- zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekol in ohrome vrat, itd. zelo krenčilno za utrujene mišice po trutiapolnem delu ali za utrujeno noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po poŠti 35 in 60e. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavoat, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 191«*, Nacionalizirana leta 1864 Ustanovl|ena leta 1857 je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. ONarastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, OQL OyU ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. &vU FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Jfoliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". vvmsmsmsudzimiii 538953234823482348482323234853235348530102020001020000000002014823535323010231235323482353234853530001912353234823