NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. < Največji slovenski dvotei < || j] v Zedinjenih državah.^ ^ The Largest Semi-Weekly ^ the United States of Ameri ^ ^ DULUTH, MINN., MONDAY, NOVEMBER 10, 1913. — PONEDELJEK, 10. NOVEMBRA 1913. Volume III. — Letnik UTI JONES NAMIGNE K SPLOŠNI STAVKI I|E kompanije IMAJO TEŽKOČE dobiti stav - i. KAVALERIJA BO POSLANA DOMU. GU - Ser INDIANE POKLIČE VSO DRŽAVNO MILICO n OROŽJE- STAVKA SE PORAVNA POTOM ARBI - rACIJE- KARE VOZIJO. uhiflgton, 6. novembra. - ' r ?i Združenih Držav bodo f SD lošno stavko, če se neha ! i v Coloradi vladati z oro - to nastopati proti premogai- njih družinam z morijo, je izrazila znana vneta delavstva “Mother lnD ,et, Mick, 8. novembra. ie družbe imajo po osmih mestih svoje delavske po- valnice, kjer nabirajo skebe ldn ike na Michigan kjer tra- g e t r ti mesec stavka. Vzlie dobijo pa jako malo kalinov ■ 0 j e limanice, ker noben 'koli- lavedni delavec ne bo šel na ; an izkoriščevalnim kapita¬ na pomoč. Razmere na ru - okraju so bile taiko sla - ju zahteve stavkarjev so tako mene, da je prešinilo to Vi . dno delavstvo, in vsak po - delavec gre kam .drugam za um in ne gre na Michigan bti, in svojim tovarišem ter sebi škodovati Katerikoli de- j je kaj vreden in ima kaj i v selbi, je obrnil družbam t in je vstopil v stavbarske APOLITIČNEM* ali je pa šel. drugam za de- kakor hitro je zvedel za pra v »* račun sal mola a kruh) OUŠE JU. V ORGANI 5EH SLOJEV! ga mora biti človek za težki in znanstveni majnarsiki poklic. In še ta človeški izmeček je uvidel, da je na strani stavkarjev pravica, in večina inportiramih stavkoka - zov zapušča bakrene barone, tako da jih imajo družbe le okoli 500, četudi so jih nameravale nabrati 5000. Kompanije vsled tega nima¬ jo upanja, da bo mogoče zlomiti ta štrajk. Le Calumet in Hecla ima nekaj sfcebov; druge kom - panije pa niti ne pričnejo z de¬ lom, ker je delavstvo večinoma ta¬ ko zevedmo, da ne gre na Calu • met škebati. Kavalerija okoli Calumet, Qu- incy in Baltimore rudnika bo po - slana ta teden domov, če bo na stavbarskem okraju tak mir kot je zadnje dni: Včashington., 7 novembra. — Poslanec McDonald iz Michigana je pripravil resulucijo, da se pre¬ išče vzrok stavke na Michigan. Calumet. Mich., 8. novembra. — Stotine stavkarjev in njih žen je paradiralo po Calumet in po dru¬ gih krajih ob 5 uri zjutraj vzlic viharju in snežnem metežu v ko - jem je padlo do 10 palcev snega. J: Slovenka Ana Klemene je na Jelu stotine stavkarjev. skušala PURANI PO 35 CENTOV MEKSJKANCI SE PRITOŽUJEJO. Minneapolis, Minn., 4. novem - bra. — “Cena živil v Meksiki bi pač ne vznemirjala.nobenega Min- neapoličana, vendar ljudstvo v Meksiki se pritožuje zaradi pre¬ visoke cene^življenskih potreb - ščin” tako se je izrazila Mrs. Lind, žena poslanika John Linda, katerega je predsednik Wilson po slal v Meksiko, da 'bi pomiril raz¬ posajenega Huerta. “Ženske v mestih v Meksiki upijejo, da ne morejo živeti, če se te strašne vi¬ soke cene ne znižajo; vendar sta¬ ne funt najboljše govedine le 5 centov. Nek mož je gonil po me - stu tropo puranov, in jih je po - nujal od hiše 'do hiše,” je djala Mrs. Lind. “Bila sem navzoča ko je neka žena kupovala lepega mla¬ dega purana, ki je tehtal 15 fun¬ tov. ženska se je prestrašila, ko je mož zahteval 35- centov za pu¬ rana. -Pokazala mu je hrbet, in slednjič ga je dobila za 34 cen - tov! Ta.k puran bi stal v Minne - apolis blizu $3. — Kvart mleka stane en cent, v Minneapolis 8 centov. Ducat pomeranč se dobi v Meksiki za 10 centov; ducat jajc za 10 centov; kura za 15 centov.” Mrs Lind se zdi čudno, da se lju - dje pritožujejo zaradi cene ker je vendar toliko nižja kot v Združe¬ nih Državah. 'žaj. S kompanijamT "je le piVetovati ■vsAi^šcJdnjjiske^pTdifb - pohajačev in postopačev, Brbumov in hobojev, ki ni - tiobeno resno delo, in pa ne - ijbolj nezavednejših popolno v ■■ Itali j anov iz Kalabrije, ličarji P° ZOf '■je človeštvo popolnoma neve- mraenjaško, nazadnjaško, rcsko, polno suženjske po - ® e > vzlic temu, da je med sedež rimskega papeža, in temu, da je v Kalabriji naj- M in najmočnejša korenina zveličavne rimsko katoliške jlJSflM®® IJSKISUVOVEC, NJSKITM"** ifiisfe . bivalstvo v Kalabriji je eno 5 nazadnjaških in eno naj - W ljudstev med belim elo- ^ zemlje. Kdor je videl to ’ ls ti ne more razumeti za- P 'ignila rimsko katoliška P E ^nševne teme in telesme- J®>^tya teh vernikov, ki MF® 1 sosedi svete stolice zaeno pa najbolj nazad- ® »ajbednejši ljudj e vsega eveštva. Blizu dva tisoč največja Petrova trdnja- i V? ! ’i udstv om, katero je _L a . 2a drugimi narodi, napredni in v fi,]; 1 Zlv ljenskih razmerah Eka 80 ^ ^ ega Petrovega B j e J n 5® 1 b°lj so neodvd - . a - Mi bi radi vedeli za .1 niso SV eti o5e; kardi _ aiki y° kl cerk veni dosto- Kt 8 J at * aila povzdignili duševnem in Kdo , H svojih najbli lir.i . > timskih .a 1 a h .;- r „ 1 “ skih katoliča¬ ni J'' -T 11 ; i ud i e 80 naj- i»i n ’ n J lh srcih j Srh^T^apa su- n jih srcih je vcep- . a v teg£ * »j v * ln > če 'bi teh lju- b aro J 16 ’’* 1 ' ne ' imeli bi stavk o ;r en n6kaj sl ° ‘ n ovii mcev ’ :ko ' ie J 6 ! t hla Pčev s t Va PlaŠŽe ™ r ° !b ' % j e v Va > nobenega nati PaZati V Col °radi; ^ Povsod. Cim bolj j e f " reli 8ijo, tem mu je skrb le stran, groba, in K Td °C^l!. t ! prefri,gan - Jeitl .ja. ■ a ° sti tega sveta m lT "^ilfrev^c S0 na l’°vile ^ovi? 01 . 1 IME) te ni- ffi 9 . . Va > ; ki itak r 'Jal a niso vedi, in kavelerija je aretirala več stavkarjev. Indianapolis, Ind., 8. novembra. Guverner Ralston je poklical pod orožje vso milico države Indiana, in jo je poslal v Indianapolis nad stavkarje. Z današnjim dnem so začele ka¬ re zopet voiziti in spor med želez¬ ničarji in delodajalci se bo porav¬ nal potom pogajanj. Trinidad, Colo., 8. nov. V okra¬ ju premo garske stavke je še vedno milica. Milica pa ni prišla stav- karjem na pomoč, ampak kapita¬ listom in importiranim tolovajem. Prihod gunmen-ov je povzročil ■med koloradskimi premogarji pra¬ vo civilno vojsko, vendar guver¬ ner Ammons ni poklical milice pod orožje, dokler so bili guinmeni zma¬ goviti. Kakor hitro se je pa zmaga obrnila na stavkarsko stran, je bi¬ la takoj milica na mestu. To je ja¬ ko^ značilno prijateljstvo guver¬ nerja s kapitalisti, če pošlje im¬ portiranim tolovajem milico na pomoč zoper domače premogarje, katere so kapitalisti sleparili pri vaganju premoga, in sicer pri vsa¬ kem železniškem vozu za 500 do 1500 funtov. 'Stavkarji so izročili nekaj orožja milici na zahtevo ; ve' čina tolovajskih tujcev je pa še o- ■boiroženih in milica tudi ni vzela kapitalistom topov, katere so mon¬ tirali na avtomobile v svrho mo¬ rije stavkarjev in njih družin. Kapitalisti v Coloradi so povsem podivjani in 'kar jim ne pomaga guverner Ammons s svojo milico, pomagata jim šerifa iz Huerfano in Las Animas county in importi- rami tolovaji Baldwin Feltz 'detek¬ tivske agenture, katera je dala de- puti-šerifom naročilo,, da naj ro¬ pajo in morijo kolikor jim drago. Tolpa licen^ irahih morilcev, ki so bili importirani ix Texasa je stre¬ ljala v gručo neoboroženih mož, žena in otrok v Walse/nburgu oni dan, in rezultat je bil tri mrtvi. Več morilcev se je Vtaboirilo v “court house”, oboroženi čez gla¬ vo s puškami in topi, da človek ni več svest 'življenja v prisotnosti teh človeških hijen. Stavkolomce so pripeljali v stavkarski okraj pod lažnjivimi pretvezami in vsak dan zapuščajo importirani skebi lz kakoršne - delo. V Coloradi je ista grozo - DEKLE OBJAME DUHOVNA V CERKVI. Minneapolis, Minn., 5. novem - bra. —- Gospodična Margaret Goodman, 26 let stra, je objela v cerkvi med bogoslužjem prote- stantovskega duhovna, Rev. W. E. Spencer-j a, v. pričo vseh navzoči 1 '- , Duhovnik 4e-,oženjenJn dekle to vedlo. Rev. Spencer je pustil zaljub - ljeno in poželjivo punco aretirati, in bila je kaznovana s 15 dnem za¬ pora. ŽENSKE ODPRAVIJO SALUNE V SALEM. Salem, Ore., 6. novembra. — Sa¬ lem, glavno mesto države Oregon je stopilo v vrsto “suhih” mest vsled ženske volilne pravice. Na volišče je prišlo vse ženstvo in 1416 žen-sk je glasovalo zoper sa- 1-une. “Suhaei” so zmagali z veči¬ no 491 glasov. V Ameriki, bo moštvo kmalu taiko plesalo kakor godejo Ameri¬ kanke. Kandi in ajskrim bo 'kma- jlu potisnil v ozadje vino in pivo. Ženska je tako človek 'kot je mo- žki, in morala 'bi biti enakopravna z moškim. Slovenci damo ženskam premalo spoštovanja; eni se celo spozabijo,- in držijo žene v prav¬ catem suženjstvu. To ne pristoja nobenemu naprednemu in olika - nemil človeku. Daj ženski vse pravice in dolžnosti,.'ki jih imaš ti, možki. Nikar se ji pa ne daj pod noge, da boš ti, možki, po - tonfel in suženj. Po Janki j ih že jaha ženstvo. Amerikanke hoče¬ jo spodriniti povsod možki spol; zanemarjajo pa materinstvo, vz - ■gojo otrok in dom, četudi je to glavni in naj častne jši poklic žen- stva. Ravno sedaj se vlači po Ame¬ riki Mrs. Emeline Pankhurst, militantna sufragetka iz Londona in vse bogate ženske jo sprejema¬ jo kot .odrešenico ženstva. To 'bo- gatašinje -se pulijo za žensko vo - lino pravico, kar je povsm prav, vendar z revolverji, vzela sta $1412. — 'in sta pobegnila. Tolpa meščanov se je spustila za njima in je vjela enega ropar¬ ja, ki je imel ves denar; drugi ropar je pobegnil. VLAKA TRČITA SKUP VEČ RANJENIH. Prati, Kans., 5. novembra. — Roek Island osobni vlak, ki je vozil proti zapadu in tovorni vlak. ki je vozil' vzhodno sta trčila skup blizu tukaj. Dve osebe ste 'bile ubite in več ranjenih. Več voz je zgorelo. OKLAHOMSKE TOLPA LINČA NEGRA. Wewo'ka, Okla., 5. novembra. — Neger John Čudjo, ki je bil ob¬ dolžen, da je vsmrtil deputi šeri¬ fa je bil prijet in aretiran. Tol¬ pa več farnierjev ga je silomki vzela iz ječe in ga je obesila na telefonski drog pred sodiščem. BANKIR OBDOLŽEN SLEPARIJE. Grand Island, Neb., 6. novem¬ bra. — Predsednik First National banke, katero je 'bančni pregled - nik zaprl, je bil aretiran in je ob¬ dolžen, da je poneveril $20.000. — 39 MRTVIH V NESREČI NA ŽELEZNICI V FRANCIJI. Melun, Francija, 5. novembra. Blizu tukaj sta trčila skup dva vlaka in v katastrofi bilo je vsmr¬ čenih 39 ljudi in 40 je bilo ranje¬ nih. Večina mrtvecev je 'bilo tako sežganih, 'ker se je razbit vlak vnel, da jih ni bilo poznati. IZ NOVE DOMOVINE, GILBERT. DULUTH. — Baron H. W. Van Till je do¬ spel v Duluth s Ilollandske, da poišče pripravno zemljišče kjer bi se naselili hollandski naseljenci v svrho kmetijstva. Spremlja ga W. H. Killen, zemljiški komisar za So-o železnico, in se vozi po Soo železnici kjer išče pripravnega zemljišča za hoUandske kmetij - s5ke naselbine. Pregledal bo Wis' consin, čl i m nesoto, North Dakoto in Kanado ob Soo železnici. _ Policija .je aretirala dva sle¬ parja s kartami, ki sta oslepari¬ la John Jensen-a ob $312 v igri. Jensen je prišel v Duluth z North Dakote z namenom dobiti delo, in da bi hodil zvečer v šolo. Ko se je peljal v Superior je srečal Mc Kimon-a, in postala sta kmalu prijatelja, ker mu je Jensen po¬ vedal, da bi ratd kupil nekaj zem¬ lje. Me Kinnon mu je svetoval, inaj drži denar in naj kupi pozne¬ je zemljišče v Kanadi. Šla sta v salun, da se pomenita o zemljišču. Ko sta sedela pri mizi prišel je v salun tretji mož z imenom Lindar in se je vsedel k mizi. Začeli so igrati karte. Mc Kinnon je kmalu nehal in Jensen ter Lindar sta igro nadaljevala in sicer sta zače¬ la igrati poker. Lindar je djal, da ima igro. Jensen pogleda karte in pravi jaz imam tudi izvrsten poker. V tem (trenutku je stopil Mc Kinnon k Jensenu, pogledal je na njegove karte, in je djal, da bi stavil tisoč dolarjev na igro, če bi imel take karte kot jih ima Jensen. Jensen je imel štiri “kra¬ ljice”, in je djal, da gre v-Du¬ luth po denar in 'bo Stavil na igro. Vsak je zapečatil 'svoje kar¬ te v koverto, in obe koverti so za¬ pečatili v treitjo, in vsi trije so se odpeljali v Duluth. Ko so se vrni¬ li na Superior, je položil vsak svo jo stavo na mizo, in ko so odprli 'koverte je imel Lindar štiri kra¬ lje. Jensen je zguibil $312., ves denar kar ga je imel. Jensen je mislil s prva, da je zgubil denar v pošteni igri, a kmalu se mu je začelo svitati in naznanil je stvar policiji, in pri * jeta sta 'bila dva znana sleparja. — Delavci, ki kopajo za temelj Trinity angleške cerkve na 27 a- venue west in na tretji cesti so našli štiridest čevljev pod povr¬ šjem zemlje dva drevesna štora. Najstarejši ljudje te okolice se ne 'spominjajo, da bi bila na tem me¬ stu kedaj parna, da bi jo zasuli. Kako so prišli ti štori v tako glo - 'bočino je uganjlka. — Duluthska duhovniška zve - za, v koji so protestantovski du - hovni in duhovni vseli modernih verskih sekt, je poslala oster pro¬ test k ruski vladi, ker je obdol - žila Žida Mendel Beiliss-a rutual- nega umora. — Joe Kuz 128 let star, se je peljal z biciklom po Towre Ave- nue in je zavozil v vozečo pouli - ono karo. Kuz je bil na mestu Usmrten. Kuz je Hrvat. V NAŠEM URADU SO SE ZGLASILI. Martin Nemanič, salunar, Chi¬ cago 111., in Anton Fabjan, kro - jač, Chicago, 111. Rojaka Nema * nič in Fabjan sta kupila lote pri jeklarni v New Duluth. — Peter Janežič iz Eveletha, Minn., na poti v Red Oak, Okla. — Mrs. Kate Prijatelj, Gilbert, Minn. — Frank Lenček, Anrora, Minn., in Steve Krže iz Aurora, Minn. — Martin Skala, saluner, Ely, Minn. — Jos. Kaus, Calumet, Mich. — Louis Mohar in Jože Mo¬ har, Virginia, Minn. — Anton Gr- zin, hotelir, na Chisholm, Minn., na potu k seji glavnih uradnikov S. II. Z. na Calumet, Mich., glede dobave licence za poslovanje v dr¬ žavah izven sedeža te zveze. — Peter Popovič, policaj na Ely pripeljal je nekega Finca v zapor v Duluth, zaradi sleparije. Rojak Peter Kraiker, far,mer in trgovec s kmetijskimi pridelki iz Albany, Minn. Rojak John Sclnvab in Maks Volčanšek iz Eveleth, Minn. CHISHOLM. Shenango rudnik je za letos vsta¬ vil z delom in nekaj delavcev je bilo odslovljenih. Dne 6. novembra je šel Rev. Pirnat v družbi poljskega duhov¬ na iz Virginia, Minn., na lov na srne. (Lov na gozdne živali zna - ne pod imenom “srna” še ni bil dovoljen z dnem 6. novembra; Mogoče mislite vi kake druge vr¬ ste sme? Op. ured.) Dobro je tem mladim maziljencem. Mi mo - ramo potiti pot za naš kruhek in za njih pečenko in vino, oni pa lo¬ vijo mesto duš — srne. ELY. -— Tri lovci, Otto Hoff, Alfred Wasilund in rojak Jakob Ivan - šek so bili prijeti vsled kršenja I lovske postave. Aretiral jih je lov ski čuvaj James, Dva sta bila ka¬ znovana z $25., in stroške. Ivan- šek je bil poslan x zapor za 30 dni v Duluth. -— Piri gašenju ognja v dimni - ku na Čamp Street je padel 'Z le¬ stve gasilec Artur Sheridan in »c je precej poškodoval. HIBBING. -— Pronašlo se je, da ni vsled površnosti prejšnjih občinskih od bornikov bila obdavčen posest v vrednosti blizu tri in pol miljona dolarjev. S tem je zgubila občina nad dvajset tisoč davka. Občinski odbor je imenoval od¬ vetnika Green iz Dulutha kot po¬ sebnega vaškega pravdnika, ki bo skušal dobiti zgubljen davek, Občina mu je odstopila polovico 'zneska, katerega iztirja. . Občina je tudi vslužbila za dva meseca (računskega strokovnjaka, ki bo pregledal knjige za deset let nazaj, če bo našel kakošne na¬ pake. Plačala mu bo $35., na dan in $10., na dan za stroške. -Lovski čuvaj Wood je aretiral Matt Perkoviča, poznan kot “Big Matt” in Jožeta Kožarja z Miller ioeation blizu Aurore. ker je na¬ šel pri njima meso divjačin.e Ka¬ zi dvana sta bila z globo $25., in stroški. — Zaprli so Or^fte. in Scranton. rudnik in mnogo delavcev je bilo odslovljenih. MESABA. — Oliver Iaron Minning kompa- nija bo začela rudariti začetkom decembra v novem rudnkiu blizu Stevens rudnika, John Strom iz Mesaba bo nadzoroval 'zgrajenje poslopij. S tem delom se je že pri¬ čelo. — Thomas Keleen & Co., go'z - darska družba, je otvorila seve - rozapadno od tukaj dve gozdar¬ ske kempe, in se bo vršilo gozdar¬ jenje čez zimo v veliki meri. V - službili bodo Okoli 300 delavcev. — Olhver Iron Minning kom - panija je odslovila nekaj ponoč¬ nih delavcev, ki so bili uslužbeni v Graham “open pit rudniku.” Rudarstvo bo v tej jami vstavi je' no, kadar Ibo odposlano dvajset tisoč ton rude. V Graham rudni - ku 'se prične z delom spomladi. V Vivian .rudniku bo delalo okoli 100 mož celo zimo. T0WER. - Dne 3. t. m. zvečer je umrl eden najstarejših Tower-čanov, rojak Marko Popovič rodom iiz vasi Gori čice, Podzemska fara, okraj Me¬ tlika,, star 71 ‘let, 'bival je na To - wer od leta. 1887. Zapušča ženo in tri sine. Pogreb bil je 5. novem¬ bra v cerkvi-sv. Martina. VIRGINIA. — Slavna Hickenova občinska naredba, ki prepoveduje v os - predju salunov tobak trafike je začela tudi strašiti po Virginiji, ki imajo tobak trafike v pred - njem delu, in se ne more videti v salun. Sklenilo se je, da je to zo¬ per državno in mestno postavo, in prašalo se je mestnega pravdni ka, da reši uprašanje. — Alderman Michael Boylan, predsednik mestnega odbora, se je zglasil kandidatom za mestne volitve, ki se bodo vršile meseca februarja. Župan Murphy se je izjavil, da neče več kandidirati za županski stol. -Bančno poslopje, ki bo sta lo nad $100,000., bo dodelano do 1. decembra toliko, da bo zamo- gla banka poslovati v njemu. — Tukaj je toliko srn, da ima pocestna železnica ,'težko‘če se jim 'ogibati. Ono noč je sunila kara v srnjaka 'blizu postaje Ellis, 6 milj od tukaj, in ga je vbila'. — Petdeset hiš bodo prestavi¬ li iz Balsan in drugih ulic k no¬ vem Columbia rudniku. Hiše bo¬ do prestavljene na North Mesaba Avenue. Hiše bo dala v najem ru¬ darska družba, REV. S. LAMPE JUBILANT. Dne 5. novembra praznoval je slovenski duhovnik Rev. S. Lam¬ pe, O. S. B., srebrni jubilej 25 let¬ nice svojega misijonarjenja. Du¬ hovnik oskrbuje fairo v Cloquett, Minn., in misijonari med ondotni- mi Indijanci, med kojimi je jako priljubljen. K slavnosti 25 letnice pohitel je tudi Rt. Rev. Buh, župnik slo - venske fare na Ely, Minn,. in sta¬ rosta slovenske duhovščme v A- meriki. 1 Rev. Lampe je prišel iz. Kranj¬ ske v Ameriko 'z Rt. Rev. Buh-om leta 1883. Rev. 'S. Lampe je znan med verniki njegove fare bolj kot fa- ther Simon. Pri slovesni maši je streglo 21 duhovnov. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrla je v Ncvvark, N .J. 68 let na rojakinja Marija Košir, rodom iz Ohanice pri Borovnici na Kranj skem. V Ameriki je bivala sedem let. Stanovala je pri svoji omeženi hčeri Mrs. Jos. Mevžek. Poročili so se v Omaha, Neb., rojak Anton Kramer iz Mirne z gospodično Ano Skinder iz Petrinj pri Kostelu in Matija Vivoda iz Cerovca pri Semiču z gospodično Marjeto Meiss iz Loke pri Črno - mlju. Umrla je v Indianapolis, In'd., Marija Smrde, stara 25 let. Zapu - šča žalujočega moža in tri nedo - rasle otroke. Umrla je v Indianapolis, Ind., Jožefa Radkovič, stra 22 let. Za¬ pušča moža in novorojenčka, Ženitovanjsko zglasnico so vze¬ li v Clveland, O., rojalk Andrej Miškovie in gospodična Ana Ma - glišič, Frank Orjevič in gospodi¬ čna Fany Knofel, F^ank Vehar in gospodična Marija Cotman, Anton Blatnik in gospodična Ana Končan, John Golobič in gospodi¬ čna Mary Gracer. Slovenski Sokol v Cleveland, O. priredi v nedeljo, 16. novembra izvirno in krasno narodno igro “Deseti brat,” katero je spsial pokojni Jurčič. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. F. L. Eveleth, Minn. Dopisov brez podpisa ne priobčuejmo. Za¬ kaj ne omenjate nič kandidata Brinceta. Kakor se vidi iz dopisa niste za slogo ampak za razkol. Vaš dopis priobčimo le kot “Po¬ slano” proti $25. — plače, in to le tedaj, če se podpišete. K100-LETNICI FRANCOSKE VLADE IN NAPOLEONOVE¬ GA PADCA NA KRANJSKEM. 'Slovenci se s spoštovanjem in občudovanjem spominjamo' juna¬ ških bojev v Napoleonovi Iliriji, 'katere središče je bila Kranjska. Stoprav je minulo sto let, ko je dvoglavi avstrijski orel, žal, stri peruti enoglavemu francoskemu in ga zapodil daleč črez ilirske meje. Francozi so prišli trikrat k nam na Kranjsko. Po 'zimi leta 1797. so se umaknili Avstrijci iz Italije preko Kranjskega s svoji¬ mi pobitimi četami in ranjenimi vojaki nazaj. Celo sloviti nadvoj¬ voda Karel, katerega je cesar od¬ poklical iz Nemčije in poslal pro¬ ti zmagovitemu Napoleonu, se je moral meseca marca umakniti slednjemu. Zaman je poizkusil s svojo poraženo vojsko ustaviti Francoze. Nadvojvoda Karel je bežal s svojimi četami čez Opči - ne in Vipavo na Kranjsko. Peti te den v postu se je pomikalo okrog 30.000 mož avstrijske vojske iz raznih potov skozi Kranj in dalje čez Ljubelj na Koroško in Štajer¬ sko. Za njimi pa so drli Francozi v deželo, kjer so mogli. Prvi je prilomastil dne 23. marca general Bernadote v Idrijo; pet dni za njim so se Francozi pojavili pod poveljstvom gener. Murata v Po¬ stojni in dne 1. aprila je iz Lo - gatca prikorakala prva franco - Ska četa z godbo, v Ljubljano. Vo dil jo je Bernadotte, ki je dne 5. a- prila od Napoleona dobil povelje, da se s svojimi četami hitro po¬ makne .proti Celovcu, kjer bi pod¬ piral Napoleona v njegovih voj - nih operacijah na Koroškem. To¬ da Napleon je že dne 7. aprila sklenil z Avstrijo v Ljubnem na Štajerskem premirje in Francozi, kolikor jih je prišlo na Kranjsko, so se začeli pomikati iz dežele, znova pokalo na Nemškem in La- Dve leti za tem, leta 1799., je ja, Švedija, in Avstrija novo zave sklenile leta 1805. Anglija, Rusi- Evropi nova nasilja in krivice, so škem. Ker je Napoleon delal po zo, po kateri so bile odločene te¬ mu vednemu rogoviljenju napra¬ viti 'konec, a so se močno urezale, kajti Napoleon je hitro dospel na Nemško, se oklenil generala Ma¬ čka v Ulmu in ga prisilil, da se mu' je vdal z vso svojo vojsko, ki je štela 30.000 mož. Osvojivši si Ulm, je drvil o ! b Donavi mimo Du naja na Moravsko. Dne 2. decem¬ bra je Napoleon v najhujši zimi potolkel združeno avstrijsko in rusko vojsko pri Slavkovem (Au- strelitz) blizu Brna-, tako da je bil cesar Franc I. prisiljen ž njim skleniti mir, 'kakršnega je Napo¬ leon sam hotel. Ta mir se je pod¬ pisal dne 26. 'decembra 1805 v Po" žunu. Na Kranjsko so pridrli Francozi še nekaj 'dni pred odlo¬ čilno bitko pri Slavkovem. Sklenivši požunski mir, je Na¬ poleon ponižal Avstrijo tako, ka¬ kor doslej še noben sovražnik. Se¬ daj prišla je vrsta na Prusijo. Na¬ poleon je leta 1806. in 1807., pre¬ magal Pruse in njihove zaveznike Ruse in vzel pruskemu kralju pol države. Skoro vsa Evropa je ležala pred Napoleonom na kole¬ nih, celo mogočna Rusija je skle¬ nila zavezo s Francozi. Avstrija je 'bila v velikih skrbeh. Noč in dan se je tedaj prevdarjalo, kako ugonobiti neustrahovane Franco¬ ze. Povečali so vojaško moč in iz¬ dali dne 8. julija 1808 patent za osnovanje deželne hrambe. Ker je primanjkovalo vojakov, so se u - vrščevali vojaški novinci do 22. leta starosti redno v vojsko. Sta¬ rejše moštvo pa je moralo, bodisi samec ali oženjen, vstopiti v do- ,ino brpns t yu i ti mgač e so. ga z vo - jaško silo prisilili k temu. Po Do¬ lenjskem in Notranjskem so se ljudje večinoma z velikim navdu¬ šenjem zanimali za deželno hram¬ bo, le na Gorenjskem so ponekod kljubovali. Splošno pa je bilo nav dušenje za deželno hrambo na Kranjskem veliko. Deželni bram¬ bovci so se vežbali o potrebnih vojaških 'vednostih ob nedeljah in praznikih. Tako je bila leta 1808. vsa Av - stri ja podobna velikemu taboru in naslednjega leta je že završča- lo po vsej državi. Dne 8. aprila 1809 se je znova pričela vojska, katero je cesar Franc svojim na¬ rodom naznanil s posebnim mani¬ festom po Kranjskem v italijan¬ skem in slovenskem jeziku. Av - strijci so zagrabili Napoleona na dveh straneh, na nemški in itali¬ janski meji. Na Nemškem je vo - dil avstrijske čete slavni nadvoj¬ voda Karel. Proti njemu je kar najhitreje udaril Napoleon, ki je v več bojih odbil nadvojvodo Ka - rela, da se je moral umakniti na - za j na Češko. Toda nadvojvoda Karel ni miroval.Hitel je s Češke¬ ga proti Dunaju, kjer je prema - gal Napoleona pri Aspernu inEs- slingenu dne 21. in 22. maja. Na¬ poleon pa je pomnožil svojo voj¬ sko in še enkrat udaril nanj ter i;a pri Wagramu popolnoma po - tolkel. S tem je bilo na Nemškem vse izgubljeno in Avstrija se je morala znova pogajati z Napole¬ onom za mir. Dne 20. maja 1809 so Francozi tretjič zasedli Ljubljano. — V schdnbrunškem-pairu z dne 14. ok¬ tobra 1809 je Avstrija izgubila tretjino svojih dežel; najhujše jo je zadela izguba pokrajin oh Ja¬ dranskem morju, namreč Goriške Trsta, Gerenje Koroške, Kranj - ske in Hrvaške 'do Save. Tem de¬ želam je Napoleon pridružil še Pusto dolino na Tirolskem, Istro, Dalmacijo in Dubrovnik in ustva¬ ril tako novo državo pod imenom ilirska pokrajina z glavnim me - stom Ljubljano. Francozi so vpe' 1 j ali pravo ljudsko vlado, ki je od pravila tlako in vse predpravice trgovcev in obrtnikov ter je pre- ustrojila tudi šolstvo. Za izobraz¬ bo naj bi skhbele poleg ljudskih šol gimnazije in liceji. Liceja v Ljubljani in v Zadru sta se preos- novala v visoki šoli. V vsakem o- j ■žiru so skušali Francozi Ilirijo vi soko povzdigniti v 'kulturnem po¬ gledu. Priznati moramo, da so imeli povsod in vselej najboljši namen in da so v resnici storili mnogo dobrega. Marsikje je ljud¬ stvo v poznejših časih večkrat na¬ ravnost navdušeno 'hvalilo pri - ljudnost postrežljivost in pravi - coljubnost Francozev. Vsled ved- niih vojsk je ostalo nebroj lepih načrtov za preuredbo šolstva, pro meta, trgovine % obrti večinoma na papirju. * Hudo pa so ljudstvo prizadele različne reforme, krvni in vojni davek. Kranjska sama bi bila mo rala plačati 15,260.000 frankov vojnega 'davka. Francozi so pobi¬ rali, da bi pomnožili dohodke, po cerkvah razne dragocenosti in u- metnine. Na. Blejskem otoku so hoteli oropati Marijino cerkvico, toda -pogumne Blejke so poskrile vse čolne ter vesla in provzro čile tako razburjenje med prebivalci, da. so se morali francoski uradni¬ ki umakniti proti malenkostni od' škodnim. Ko je po daljšem obotavlje - nju cesar Franc I. dne 11 avgu - sta leta 1813 Francozem napove¬ dal vojno, tedaj se jih je veliko, 'katerim se še niso odprle oči za napredek, postavilo na stran Av¬ strijcev. Zaslepljenci so kar najpri jazneje pozdravljali avstrijske vojake in jih izdatno podpirali v njih operacijah. Tako so, žal, mno¬ go pripomogli, da so morali pre¬ kmalu Francozi zapustiti Kranj - siko, katera je v kulturnem, narod¬ nem in gospodarskem oziru v krat¬ kem napredovala bolj, kot v 200 letih pod habsburško vlado in gra¬ ščinsko tlako. Napoleonov pastorek, italijan¬ ski podkralj Evgen Beauharnais, ki je zbral okrog 50.000 vojakov, je imel nalogo čuvati in braniti Ilirijo. Avstrijski podmaršal Hil- ler je moral s samo 35.000 vojaki varovati zelo dolgo progo ob se' vero-vzhodni meji od Zagreba do Pustrške doline na Tirolskem, do- čim je Avstrija svojo glavno ar¬ mado poslala proti Napoleonu na Češko. Avstrijci so že dne 16. avgusta 1813 alarmirali ilirske meje od vseh strani. Gd Zagreba so prodr ;a i do Karlovca, od Celovca do Be¬ ljaka; manjše čete šo vznemirja¬ le že Dolenjsko in tudi na Gorenj skem so se prikazali namreč okrog Kamnika in Tržiča. Do konca av¬ gusta so bili Avstrijci na Reki, od koder so se pomikali proti Trstu, Postojni in Novem mestu. Od tu so nadlegovali že ljubljansko oko lieo. Podmaršal Hiller je imel svo je šotorišee na Bistrici v Rožni dolini in je imel tako v rokah ce¬ sto čez Ljubelj, vsled tega tudi moč, da vsak čas udari proti Kra¬ nju in tako razdere francosko boj no črto. Podkralj Evgen se je, spoznav,ši veliko nevarnost, odlo¬ čil radi tega polastiti se Ljubelja. General Belotti je dne 29. avgu - sta 1913 s svojo brigado dobil po¬ velje, napasti okope pri Sv. Le - nartu na Ljubelju. Toda podpol¬ kovnik Goldling je Francoze po¬ razil z enem bataljonom lovcev in z enime bataljonom deželnih brambovcev ter ga zapodil do Sv. Ane. Dne 30. avgusta se je Belot¬ ti pomaknil do Tržiča, kjer ga je Goldling zopet porazil in zapodil do Kranja. Tržičani so avstrijske vojake jako dobro pogostili, in odhajajoči proti Kranju so šli, ka kor je cesta široka, strelci po tri¬ je, ulanci po dva skupaj v lepih vrstah pevajoč in jako dobre vo¬ lje. V Naklem je njihov povelj - nik zvedel da Francozi čakajo nanje v zasedi za vislicami, ki so stale olb tržaški cesti blizu ovin - ka. Še dandanes se zove njiva, ki leži na onem mestu, “gavgariea’. Ukazal je nato, kakor pripovedu¬ je v svojih “Tržiških znamenito¬ stih iz francoske dobe” tržiški rojak Jokab Peharc, poznejši ljudski učitelj v Tržiču, svojim strelcem odriniti po stranskem po tu v Predoslje. Ko so Francozi, ki so bili v zasedi, ugledali, da gredo avstrijski strelci nanje, hi¬ teli so bnzih nog preko Kranjske¬ ga polja v Kranj. Ulanci so jo u- drli za njimi in na pristavah ob cesti, ki pelje na Kokrico in da - lje na Goriče, vjeli 120 Franco¬ zov. Malo pred Kranjem se je pri družil avstrijskim četam polkov¬ nik Baumgarten, 'ki je prišel z enim bataljonom vojakov po cesti iz Železne Kaplje čez Jezersko -sedlo. Zelo veliko je tedaj trpelo znamenje, ki stoji se dandanes (Nadaljevanje na 8. strani.) Naselbina z veliko prihodnosio Mt . , , - -- J ' vlll J°ne to n M j— ‘uujon, lezne rude se bo tu skopalo. V srcu i?w f zvrstnega ru a skega okraja. Izvrstne prilike za vsakojako tje. Poslužite se prilike sedaj, ko je Še vse v ^ in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplača'^’ Podrobnosti zveste pri >M ' Iron Range Townsite Co, TORREY BUILDING ;v ri '*)l0‘ ba '.iflioriF -.DULUTH, jaŽ»° - popo 1 MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNim^ JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAmS CIJALNIH NIČEL. M1Hsa Slovenska trgovina NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-NOVIHB1 V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vse. ki¬ se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardvvare & Furnlture Store ELY, MINNESOTA Naprodaj so v vseh lekarnah. Vprašajte za Severova zib vila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih narav nost od nas. O > e/a t** O > e/a tt zm SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. : BACICH & TALKOVICH, lastnika SVOJI K SVOJIM ! r Vlbair [ to P° n Jtrila d°' SJ S vstrij sb;e ’ ■ j i česal’ i"*” 1 ; podri avst ia divjo, i , arnav-tsk« Italiji v -za p,jo Tidde 'ja Italiji »jeli, za i ?£ p vojaki. ’ aski, ki so .ji “Kano ji za Alb' razbojnike ■ravniki in Kijaliteta, ■jiiere na < odi pohval ibo vem na i. sicer bi plakali n iavne Avs latološke . krogov d c in roparje reviden k oMne je leki mlad «. katera i ra glavi j k- Sreča v 'iia na rob 'Hi se lah “a po p< (oženil 51 le : . lz Sp- Ši domal •go. ?°da. R u i,j ( a ®oj str Padel n; 1 T °jašnii M*. Ko : Avi gust »m&l (dez 0) s , Srt ® d otak da h SlSe Pom,c ^ e §:a pti J 1 Prijel, 0.'- ! 'iko Bpapj j, * d< ! ali so okr - SOV surov, , srn Po stal iceta ^Oij V I ’ ka teri > ei h Sve j' r at Po n ftwiHcomcirj , NASA BANKA NAJ BO VA»A » f r-v n ? fi 3el, l ho. 2 em Fki Sf . v Z veseljem in brezplačno dajemo ud p otn ^ se omef jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem 0ium ’ nas v takih zadevah. v , pr<> D Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čeko' n samesnuh oseb, tvrdk ali dr»* opsII) lO PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO P« S Miners State Bank cl " s ^ clj* tel" P«' U sa 'Z , c 'm’ k m 1 bled v .hti C, H:' 11 >o; Pa iSi a S l( 1 ’ ^o 1 tl le Ki KRANJSKO. . i n škega morilca, ki je v w ioni neko l go | stilničar.ko lU " jlarijo Krajnikovo, so (JurJ 11, ..ji 19. oktobra, ko se ^Udjal v Trbovlje '" la kacilr 20 let star m doma tJ e itt ^l^nsko bučo, težko 80 kg. r 2 metra, je pridelal ^ f f vrtnar gosp. Franc Vr - ■a] 111 sVO jem, vzorno obdela - Da v Črnomlju- Buča je po- V orecejšnemu sodu in je J ,. k v izložbenem oknu ^osp. A. Zurca. " bca na strehi so lam ho - (1 F,• avstrijski državljani pe- Vil a ' r( jolba v svoji roki. Rim- :*Giornale d’ Italija” nam- da je Avstro.-O grška N late ponudila Italiji, da ji ■. jnžno Tirolsko, ako ji za- [fna popolnoma svobodne ro- 1 * Albaniji- Italijanski mi - rTunanjili del di San Giuli - r t0 ponudbo odklonil. Ta |Ji bila doslej demontirana ni- f gtrijske, niti z italijanske L jz česar se da sklepati, da ^■arja fcohkortoliko resnici. E-nadri avstrijski državniki so , a (Jivjo, nekulturno Albani- A arnavtske razbojnike ponu- i Italiji v zameno .bogato, kuk itirano Tridentsko in samo sre- • j a Italijani te ponudbe ni- sprejeli, zakaj sicer bi naši av- tki vojaki, v prvi vrsti, seveda ranski, ki so pri takih prilikah soli “Kanonenfutter,” preli- j i r i za Albanijo proti albam - B razbojnikom. Zares avstri.j - državniki in diplomati so pra - jpeeijaliteta, ki ji zaman išče- ,primere na celem svetu! Samo bodi pohvaljen, da ne gre vse jihovem načrtu in po njiho - ji, sicer ibi danes lahko to - n plakali na razvalinah naše slavne Avstrije in to samo patološke ljubezni vodilnih l krogov do arnavtskih tolo - r in roparjev. jSepreviden kolesar. 19. okto - popoldne je povozil v Rožni bi neki mlad kolesar g. Simon itezaSwii°' k ^f a . ie zo “ a TOled • fca na glavi precej o ! bcutne po- |be. Sreča v nesreči je bila, da ladla na rob bližnjega trotoar - k® bi se lahko g. Simončičeva dovodna di vare II lore [A , SALOON tiUJR- dvora) m di y iPjr.f ,/.V " r / Jj0 J f ^Tstare domovine. 1 žeuia odstranila in hitela k ognju kjer je bil zakuril neki pastir. Ko¬ maj je bila deklica pri ognju, pa sc ji je vžgala obleka. Nesrečni oče je hitel na pomoč in je skušal z golimi rokami pogasiti ogenj njene goreče obleke, a bilo je brez uspeha njegovo prizadevanje. Vsa obleka na njej je zgorela in neko¬ liko ur pozneje je dekletce za ope¬ klinami umrlo. Tudi oče se je med gašenjem hudo opekel na obeh rokah, zakar se zdaj Zdravi v kan- diijskj bolnišniai. Poizkusen vlom. Iz Gorij, dne 21. oktobra 1913. V noči med 14. in 15. oktobrom so predrzni zli-, kovci iflornili v spodnjo hišo go - stilne Vinkota Jana v Spodnjih Gorjah. Z močnim hlodom so pre¬ trgali. železno omrežje. Biti jih je moralo več, ker en sam bi ne bil mogel izvršiti tega dela. Eden vlo¬ milcev se je vtihotapil skozi pro- drto omrežje, stikal po hiši ter odnesel puško. Skušal je vlomiti denarno omaro, a se je morda pre¬ strašil, ter je pobegnil in žnjim vsi drugi tovariši. Huda žena. Goist^č Jožef Tom¬ šič i:z Hrastja je svoji sosedi trn v peti. Pred kratkim se je Tom¬ šič v precej pijanem stanu vračal nič hudega sluteč, po cesti domov. Ob tej priliki se ga je pa lotila so¬ seda Marija Skul in ga precej po¬ šteno z neko fižolovko naklestila. Pa tudi Tomšič ni držal križem rok, kajti namahal jo je s polenom ter ji prizadal več labkih poškodb Kdo ima prav, bo sodišče odločilo. Kolesarje s kamenjem obme - tavali. Dne 16. in 17. oktobra je 14 letni deček Eranc Tihelj, gosta- čev sin, metal kamenje v družbi petih mlajših tovarišev na štiri kolesarske vajence, ki so se vrača¬ li na kolesih domov iz Ljubljane. K sreči ni bil nihče zadet,, čeravno je 'kamenje frčalo mimo njih glav ter so bila tudi kolesa zadeta. Po- rednež Tihelj ne odide kazni. Nezgoda. Ko je dne 14. m. m. 19 letni delavec Jožef Tome v skladišču na južnem kolodvoru vožuI s samotpžvoaičkom z. žitom napolnjene vreče, ta po nesreči skupaj trčila s tovarišem in ga je pri tem vozičkov« oje tako sunilo v prša, da je moral iskati zdravni¬ ške pomoči. Smrtna kosa. Dne 17 oktobra je umrla v Kranju v 83. letu sta - rosti ga. Marija Kopač, soproga e. kr. voditelja zemljeknijžnega urada in tašča ces. svetnika g. An¬ tona Orehka, c. kr. naddavkarja v pokoju. Pogreb se je vršil dne 19. m. m. o'b številni udeležbi. Umrli so v Ljubljani: Ciril Ma¬ li, sin knjigovodje, 18 dni. — Dra¬ go Perhavc, sin davčnega upravi¬ telja, 12 let. —- Karol Žonar, sin topničar, ognjičarja, 7 dni. — Eli¬ zabeta Jerše, dninarica hiralka, 82 let. — Rudolf Cizej, desetnik c. in kr. topnič, polka 7. 23 let. — Kračman Pran, hiralec, 59 let. Aretovan tat. Policija je areto- vala Miha Wolgemuta, delavca v Novi vasi pri Glincah, ker je na sumu, da je pri konjaču AVeit- hauiserju v Smledniku ukradel oko ii 45 K. denarja. Ko ga je policij - iški stražnik hotel aretovati, se mu je zoperstavil-in skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Izseljeniški zakon. Slov. Narod v Ljubljani poroča: Vlada je 1. oktobra predložila državnemu zbo ru načrt novega izseljeniškega za¬ kona. Načela tega zakona so pov¬ zeta po dobrih izgledih, v ostalem pa je načrt precej šušmarsk-o delo. Glavi namen celega zakona je ta, omejiti po državnih osnovnih za¬ konih zajamčeno svobodo selitve, in pridobiti državni blagajni novih dohodkov. Parobrodne družbe bo¬ do namreč morale od vsacega iz¬ seljenca plačati državi nekaj kro¬ nic. Država hoče toraj še pri lju¬ dski bedi nekaj zaslužiti. V var¬ stvo izseljencev bo država postav¬ ljala na ladje posebne komisarje, povrh pa še večje -skupine izšel - jeneev osrečavala s tem, da jim bo dala — duhovnike za spremljeval¬ ce. Kaj ti ubogi ljudje,, ki jih go¬ spodarska in socijalna beda žene iz Avstrije, še na morju ne bodo varni pred duhovniki? Nismo pri¬ jatelji izseljevanja, ker slabi naš narod, a ta zakonski načrt, ki ga je vlada sedaj predložila državne¬ mu zboru, se mora temeljito revi- Se je pa neopa" 1 dirati. / sreča po poroki. 18. oktobra ^oženil 51 letni delavec Anton [ i > z Sp. šiške. Zvečer pa je 1 čez domači prag in si zlo - ego. £oda. Rudolf Žitnik ,sin kle mojstra v Hradeckega »)e padel na cesti pred šent - P*° v °j&šnico in si zlomil no- nda, Ko je ključavničarski 5 Avgust Dacar krivil raz - zelezo, se ga je z desnico f 1 dotaknil ter se pri tem R d’ da je moral iskati ra!Sse pomoči. ptička je orožništvo 1 Prijelo na Bregu v ose- ’. U ^ 0Vca ’ let stare - 112 Sltta, .ki i e na sumu, da '.lani izvršil več žepnih _ ah so ga v zapore tu - * °«. sodišča. surovost. Janez Svetek fe " Posestnika Jakoba boc t ai ' rno pred hišo Ant *' ^ zov iku. Mimo je k a . n '. v ftek, zidai*ski po - bi povoda z r»k rat ern na Padel 'dečka ter hilari/p- an ^krat po feb tl ' -- 0 d e za to dečkoV na P a 'del je tega Ho SD j p e t m ’ a se mu je ta k JdraSi v + Umaknil ’ da š a Na ' tem l e Prišel na ar v Jane z Vrbinc, ki r» leff Pošteno ošteL Sedaj ^Og y„ . odprtim nožem lo- • Se ®'i ifed J W l tvar iz P ad ' ' ol) or 0 šh tem casom fan - ' ie A at o Zae ko palico, s L r(,ki uda u Vetka dvakrat ^ l da 1d ™ nož ' toiooč „ f ant °vemu očetu , fe eritT Pnsk °čil napadeni ddvzgj: Se , Posrečilo lr,,Ve toU n - D0Z ' .^ aslužena ^ °d§l a _ “Padalcu gotovo e ^oreL • N, J® P etle tna Franci 7? k0Ta v t ^ nieu Bila j e na ^dteJu ° ce Franc N« “ica ŠTAJERSKO. Nenavaden samomor. Iz Brežic poročajo, da so 16. m. m. našli mrtvega v nelki mlaki 69 letnega Franceta Kuneja, ki je bil na obi¬ sku pri zakonskima Jožefu in Ju¬ liji Premelič v Župelevcu. Kunej, ki je bil tast PremeMeeve, je že večkrat prej izjavil, da bo izvršil samomor. In res utonil se je v mla¬ ki, ki je pri Premeličevi hiši. Ženo umoril. Iz Gornjega gra - da poročajo, 'da so 17. m. m. našli mrtvo posestnico Marijo Zupan v Lepi njivi. Na vratu so se ji po - znali sumljivi sledovi. Sum se je obrnil na njenega moža Antona Zupan, da je svojo ženo zadavil, ker je živel ž njo v vednem pre¬ piru ter je svoji ljubimki oblju - 'bil, da jo bo poročil. Iz Ljutomera. . V neki gostilni na Kamenščaku je 'spraznil šnop- sar Stanič na mah pollitrsko ste-' klenico žganja. Za nekaj dni je po tem v hudih bolečinah umrl. Strahovit požar je divjal v va - sici Gaishorn pri Leobnii na Zg. Štajerskem. Uničil je 17 posestni - kov 50 objektov. Iz Celja. 20. m. m. se je na Du - naju poročil državni poslanec dr. Ivan Benkovič z gdč. Ado Maho - rič. Roparski napad zaradi ambe. Pred kratkem je posestnik Leo ¬ pold Risner dvignil v Konjicah ne kaj denarja, ker jev loteriji za - del ambo. Pravil je o tem okoli in o njegovi loterijski sreči je iz¬ vedel tudi 18 letni delavec Jožef Habjan, ki je Risnerja počakal na povratku domov, vrgel ga na tla in mu hotel oropati denar ter pr¬ stane na roki. Ker se je pa Risner branil, je udaril Habjan po njem z nekim kolom. K sreči je prišla ravno po cesti neka procesija ro - marjev, nakar je Habjan pobeg¬ nil. Napadalca pa so že ujeli in iz¬ ročili sodišču. Vinska letina na Sp. štajerskem Iz ljutomerskih goric poročajo: Manjši vinogradniki so že dokon¬ čali trgatev. Njih mošt je imel v Okrožju ljutomerskih, ormoških in haloških goric 16 do 20 odstotkov ■sladkorja. Cene so bile za ta mošt zelo različne. Vinotršc-i so plačeva¬ li po 36 do 40, ali kvečjemu 48 vin. za litar mošta. •— V Sloven - skih goricah in mariborski okolij ci pa je baje še slabše. Vinogradi miki pa, tki so trgali pozneje, so izborno zadeli. Naprešali so sicer manj, ali kapljica bo izborna, po¬ dobna popolnoma oni iz leta 1908. Mošt ima ta teden v količkaj ugo¬ dnih legah po 18 do 22 in še več stopinj. V nekaterih legah krog Ljutomera in Orboža vaga celo po 24 odstotkov. To vino bo izborno Kupci obljubujejo za mšot tega tedna po 50 do 90 vin. liter. Go¬ tovo pa bo cena temu vinu imela na spomlad nepričakovano visoko ceno-, ker so škoro vse kleti praz¬ ne dobrega vina. Slana, ki je bila par dni, ni napravila na grozdju skoro nobene škode. V Lepi njivi pri Gornjem gra - du so našli 17. oktobra posestnico Marijo Zupan zadavljeno v poste¬ lji. Baje jo je zadavil neki lju¬ bček. V Središču so uredili zdravni - ško preiskovalno postajo, ker so se, v Veliki Kaniži in drugih ‘bližnih krajih pojavili nekateri slučaji ‘kolere. Slovenj bistriški obč. zastop je imenoval Fr. Petzolta in dr. A. Miihleisna za častna občana. Ča - stnih občanov bo štela Slov. Bi - •strica kmalu več ko pravih. KOROŠKO. Nemško nasilje v Celovcu. — Gonja proti hotelu Trabesinger. Nemci v Celovcu postajajo proti svojim sosedom Slovencem, katere so z nasiljem odrinili in zasedli njihovo posest, vedno bolj nasil - ni. Sedaj so vzeli na tarčo sloven¬ ski hotel Tralbesinger, pred kate¬ rim so uprizorili svoječasno znane nesramne poulične izgrede proti Slovencem, povodom katerih izgre dov so opljuvali slovenske dame pri čemur so mestni stražniki de¬ monstrante ne samo prikrivali, marveč celo huskali. Ta hotel jim je-sedaj trn v peti in ta trn hočejo izdreti. Da bi zabranili sloven - skim kmetom obisk hotela, so za¬ čeli ostentativno paziti, kdo gre v hotel. Pred hotelom stoji navadno stražnik v spremstvu civilista re - negata, in ta dva pazita na obi - skovalce. Včasih vzame stražnik tudi bližnico iz žepa in si bil ježi imena. S tem hočejo oplašiti slo¬ venskega kmeta in doseči, da bi posečal rajši nemške gostilne ne¬ go svojo domačo slovensko. hči že poročena. Tudi iz razmerja | Na poti v domovino zblaznil. z Nicolosijem je imela štiri otro - Pred kratkim so izpustili iz čelov - ke, katerih eden še živi, to je se- * ške bolnišnice 23 letnega Italija- demletna hčerka, ki je bila priča na Umberta Braselina. Bras^lin nasilne materine smrti. se je napotil peš v Italijo. Blizu Trbiža pa so našli Braselina po - polnoma nagega na cesti. Mož je Lastnega očeta okradel neki Viktor Baucer v Trstu vlomil je v očetovo stanovanje in odnesel nenadoma zblaznel. Po hudem bo - uro z verižico v vrednosti 100 K. ju sa ga vkrotili, oblekli v prisilni i in 700 kron denarja, Tat in dva jopič in ga prepeljali v celoveko; njegova pomočnika so že na var- Ikmalu nato umrl, ne da bi se še “sodijo, da je izvršil Švab samo - kaj zavedel. Kleiss je bil star 48 1 ™'°L popolnoma dokazano pa to let in zapušča vdovo s 4 nepres-; še ni, posebno ker ne morejo naj- krbljenimi otroci. ! ti nobenega vzroka za samomor. Okradeni čebelarji. V okolici 'I Žrtve strele. Na Trilju pri Si - Sv. Andreja so ukradli dosedaj I ‘-' u je udarila strela v hišo posest- še neznani tatovi čebelarjem, ki' n ' ka Tatinaca. V hiši je bilo 5 so imeli tam čebele na paši, 6 ve- i osek ' Strela je ubila na mestu 18 likih panjev čebel. Panje so odne- letae ? a fanta m mlado gospodm- sli tatovi v bližnji g-ozd, kjer so j 1°’ lkd se j e ® e i e P red dvema me¬ jili razbili in oropali. V gozdu je secema Pačila. Ostali trije so deželno blaznie-o. Smrtni padec kolesarja. Na ce¬ sti 'k Sv. Hemi je padel s kolesa v nedeljo dopoldne 19. m. m. os¬ krbnik in knjigovodja Viljema Gortona Julij Kleiss. Mož je pa¬ del tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in zaldobil tudi več notra - njih poškodb. Odnesli so ga neza¬ vestnega s ceste domov, kjer je nem. Umor ali samomor. Pred ted¬ nom je izginil od Sv. Križa pri Trstu neiki Ivan Švab. Ljudje so bili prepričani, da se je Švab po¬ nesrečil, ko je lovil ribe. Dne 18. oktobra pa sta našla dva ribiča utopljenca. Na truplu sta našla privezan na vrvi okrog vratu ve¬ lik precej težak kamen. Splošno RIGHT-GUT <§KI UMKIH© TT@I§^<Š4 V 2*4 V s z V 2*4 V 2*4 V 2’4 2*4 Vi? 2*4 V(j? 2*4 ¥ 2*4 Vi? 2*4 Vi? f * f 6 NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 Al 4.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice |.3Q0,Q00 kron. obrestuje po 4 1 | 2 °|o brez’ odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and publlstied by the Slovenian Printing & Publisltlng Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače of Business: Oulutb, Minnesota, 405 W. Michigan Street._ National Herald lisued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The best Advertising medlum among Slovenians in the Northwest Rates on appllcatlon fntered as second-class matter May 11.1911 at the post otfice Duiuth, Minn., under the Act March 3, 1879."_ „inarodni vestnik« izdaia Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. zha|a vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina slane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Oenarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duiuth, Minn. _ U NAPREDEK SLOVENCEV. Geslo: Hej, vstanite, pohlevni sužnji, iz davnih vstanite grobov, vi, ki obupali ste bili, osvobodite se okov! (A. Aškerc.) Ko so prišli Slovenci za časa vesoljnega preseljevanja narodov v sedanjo staro domo¬ vino, so se v nji naselili -za vedno. Ni čudež, saj jfe bila lepa ta domovina. Krasa še ni bilo take¬ ga kot je sedaj, bil je v resnici ‘kras’. Začetko¬ ma so bili prosti; bili pa so že od nekdaj svo¬ bodni in niso imeli zato nikake trdne državne vprave. Razdeljeni so bili v župe ali županije, nekake občine, na čelu vseh pa je stal v voj¬ nem in mirnem času vojvoda, katerega so po¬ stavili slovesno na še ohranjenem kamenitem stolu na Gosposvetskem polju na Koroškem. Mirno so obdelavali svojo zemljo; a to ni pri¬ jalo raparsikim Avarom, ki so bivali v dana¬ šnji Ogrski. Ropali so po njej, dokler niso Slovencev, 'ki so tvorili dežela Karantanijo ali Koratan podvrgli in podjarmili tudi' poli¬ tično. V vojskah, ki so jih imeli prebiti z mno¬ gimi sovražniki, so gonili -z biči v prve vrste sužnje Slovene, ki so z obupom in divjo hra¬ brostjo zmagovali za Ava-re. Pozneje so se zo¬ pet osvobodili, 'ker pa miroljubni Sloveni le niso imeli miru vsled nepretrganih napadov divjih sosedov, so prosili bajuvarskega voj - vodo Tossilo za pomoč. Ta jim je pregnal sov¬ ražnika, a vzel zato njihovo svobodo ; odslej so bili podaniki bajuvarski. Karol Veliki, ki je bil zopet gospod čez Bajuvare in torej posre - dno čez naše prednike, jim je pustil kneza, župane in vse njihove šege. A poslal je v de¬ želo nasilne duhovnike, ki so spreobračali po¬ gane Slovene v Kristjane, a tako, da so imeli v eni roki križ, v drugi pa meč. A ž njimi, ker so bili Nemci, je prišlo v deželo tudi meja, ki je obsegala še malo več kot vso Štajerško na severu, na vzhodu zemlje v črti ob Blat - nem jezeru na Ogrskem do hrvaške meje, Kranjsko, Istra, Primorsko na jugu, skoro tretjina Venecije, ki je sedaj najlepša pokra¬ jina kraljestva Italije, vzhodni del Tirolske in vsa Koroška na zahodu, ta velika, krasna bogata zemlja se je krčila bolj in bolj vsled delovanja nemških duhovnov in nemških ro¬ parskih vitezev, nemške naselitve so se spaja¬ le in trgale so kos za kosom od naše posesti. S časoma pa so izgubili Sloveni vse prednost; imeli so le pravico zahtevati, da se vsak ne¬ posredni gospodar čez nje v-stoliči na Gospo¬ svetskem stolu. Odpravil je to šele cesar Jo - žef II., ki je bil sicer v enem oziru svobodo - miseln človek, vendar kot vsenemec je bil ne¬ naklonjen Slovenom. Kot del neškega cesar¬ stva se ve niso imeli nobenih pravic kot na¬ rod. Nemci so dobili med njimi velike najbolj¬ še posesti, navadno plemenitaši in cerkev. Tako so nastali zloglasni grajščaki, ki so tr - pinčili Slovenca do praga najnovejše dobe. Pri tem pa so se morali braniti pred divjimi Turki, katere so vlekli v slovensko deželo sko¬ mine po pridelkih, po čvrstih fantih za jani¬ čarje in lepih dekletih za harem. Vfclub vse - mu mueeni-štvu tlačeni narod ni dal duška svoji jezi. Le par kmečkih uporov je pokazalo državi kake krivice se gode na njeni južni meji. , Duševno je šinilo v Slovence novo upanje za Sasa reformacije, to je začasa razširjanja novih ver. Lutra, Kalvina in drugih. Slovenski reformatorji in propovedmiki so uvideli, da za- morejo le tedaj vspešno razlagati nauk nove vere, ako se poslužijo narodovega jezika. Tu¬ di so sledili Lutrovemu načelu, da se naj pi - šejo spisi ne v latinskem, ampak v ljudskem jeziku in se naj to povzdigne. On sam je nam¬ reč nekak ustanovitelj sedanje nemščine. Po¬ javili so se nadarjeni možje, ki so ustanovili prvi književni jezik; prestavljali so na nje¬ ga evangelij, in celo pisali v njem prve slo¬ venske umetne pesmi. Tako sta bila med dru¬ gim Jurij Dalmatin, kojega knjigo ' hranijo nekateri kmetje, in je v nepravi prestavi tu¬ di je krožila med ameriškimi Slovenci le ta 1906 pod imenom “kalomon” ali “črn< bukve, ” in pa najnovejši reformator in do - brotnik slovenskega slovstva Primož Trubar, katerega je med nami posebno proslavljal tu- po škofu preganjan duhovnik Anton Aškerc, di že pokojni -slovenski pesnik in pisatelj, ter rojen pri Rimskih Toplicah na Štajerskem in umrl v Ljubljani. V Ljubljani ima Primož Trubar tudi svoj spomenik, in ta mož je pre¬ obrnil mnogo Slovencov v protestantizem, ta¬ ko da je danes težko z gotovostjo reči, katere¬ ga Slovenca prapradedi, koji-h vera je bila enkrat poganska, so bili pozneje en čas lute- rani in katerega prapradedi so bili Rimski Katoličani. Dejstvo je, da ni bil rimški kato¬ licizem vera naših praočetov, ampak so jim to vero vsilili -nemški duhovni, in mnogo naših praočetov 'bilo je pa tudi pozneje lute ran-skih misli, in so bolj ljubili lutrovske u l ke v sjoven-skem jeziku kot pa rimske v latin - sike-m. Govirili smo v prejšnih točkah že o prvem olajšanju kmetov za časa Jožefa II. o odpra - vi robote in desetine. A to je bilo le za kmeta veli-cega pomena. Politično prostost kot narod no-st pa smo dobili -prav za'prav šele leta 1848. V revolucijah in prekucijah, ki so zagrozile Avstriji v večji meri na enkrat na treh toč kah: Na Dunaju, v Budimpešti in v Milanu, so v-se- narodnosti zahtevale svoje pravice. Ogri kraljestvo, istatako Čehi, Hrvati svobo do spod ogresk-ega jarma, in mi Slovenci ena¬ kopravnost z Nemci. Od te dobe se šele za čne razvijati prava evolucija Slovencev na vseh poljih, in danes, četudi majhni, so Slo¬ venci primeroma na visoki stopnji kulture, in precej trd oreh za Habsburg in njegovo nemštvo. Prihodni narodno pomembni korak za Slovence v Avstriji in za Slovenstvo sploh 'bo menda — trializm. (Dalje prihodnjič.) BLAZNOST ALI IZDAJSTVO. V ospredju vse javne diskusije je še vedno vprašanje, kdo je kriv katastrofe, ki je zade¬ la Bolgarijo. O tem vprašanju razpravljajo vsi listi in vsalk list razkrije kako novo po - clirolbnost tako, da postaja- stvar vsak dan ja¬ snejša in da se vedno določneje vidijo kon - ture tistih oseb, ki s svojim zakulisnim delom pripravljale katastrofo, ki je meseca julija z elementarno silo zadela nesrečno Bolgarijo. Naravnost imenitne članke priobčuje v tem o-ziru glasilo narodne stranke “Mir.” Že zadnjič sem citiral ‘"‘Mirov” članek, v 'kate¬ rem se je dokazalo, da je izdal povelje za splo¬ šni napad na grško in bolgarsko orrnado dne 29. junija vrhovni poveljnik general Savov. Danes hočem podati v glavnih potezah is- totako zanimiv članek, naslovljen “Blaznost ali izdajstvo,” ki ga je v “Miru” priobčil biv¬ ši poslanec narodnega -sobranja dr. Boris Vazov. Dr. Vazov piše: “Narod je vprl oči v fa¬ talni dan 29. junija 1913., ko je bil za hrbtom vlade in neznanim -namenom izvršen držav¬ ni prevrat. Nobene diverzije ne -morejo od - tegniti od tega zanimanja bolgarskega naro¬ da, zakaj njegov zdrav razum mu pravi, da je bilo tega dne izvršeno veliko budodelj - •stvo. Do 29. junija 1913. je narod s ponosom zrl na svojo slavo in se radoval svojih uspe¬ hov. Po 29. juniju pa je isti narod uvidel, da je bil zaigran, spravljen v največjo nevar¬ nost in ponižan in da krvavi iz neštetih ran. Preje je bil narod že pripravljen, da se iz- -miri z ‘žrtvami, položenimi na oltar domovine v vojni proti Turkom, zakaj te žrtve so bile naravne, potrebne, saj jih je -zahtevala do - movina. Novi grobovi, ki jih je izkopal brutalni ■državni prevrat, pa bodo večno težili njegovo vest, ker jih ne more ovenčati noben narodni ponos. Solze, ki se bodo prelivale v spomin padlih borcev, ne uiorjo utešiti prav nikogar. Vsaka prelita -solza vsebuje prokletstvo na izvršitelje državnega prevrata. Popolnoma nepojmljivo je, za kaj se je izvršil -državni prevrat. Tu je v sredi ali bla¬ znost ali izdajstvo ! Sredi meseca maja so -se pričeli inciden - ti' pri Avgisti. Mimisterslki predsednik Iv. Ge- -šov je zahteval, do se za vsako ceno prepre¬ čijo ti spopadi, ker so bili takšni dogodki v nasprotju s pollitiko takratne bolgarske vla¬ de. In zgodilo se je tako, kakor je Gešov zah¬ teval. Pvodom onih incidentov je car Ferdi - nand prejel tri brzojavite: prvo o’d angleške - ga kralja, drugo od nemškega cesarja, tretjo pa ud ruškega carja. Vsi ti itrije so apelirali na carja Ferdinanda, naj ohrani mir na Bal¬ kanu. Kmalu nato je angleški, minister zuna - njih del sir Edvard Grey izjavil v parlamentu, da ri-Skirajo balkanski zavezniki, da vse izgu¬ be, ako se pri-čno med sabo bojevati! To je bi¬ lo simptomatično. Ko se je poostril spor me'd nami i-n Srbijo je ruski car v svoji brzojavki izjavil, da bo slovanska Rusija glede vojne smatrala -za odgovornega onega, ki bo pričel bratomorno borbo. Rusija ni imela z nami slabih namenov. Njeni pomoči se imamo -zahvaljevati, da je pr¬ vi konflikt z. Romunijo končal samo z izgubo Silistrije. Nikjer na svetu se niso tako iskreno radovali naših vspehov, kakor v Rusiji. Zav¬ zetje Odrina po naši vojski je bil pravcati triumf za slovansko Rusijo. Vsi se še spomi ¬ njamo radostnih manifestacij v ruski dumi, ko se je eden izmed poslancev sredi razpra¬ ve vzpel na govorniško tribuno in zaklical: Odrin je padel!” Toda čemu izbujati te spo - mine! Rusi so nam -dali denar, orožje, pa.tro - ne. železniške tračnice, obleko in obuvalo sa¬ nitarna sredstva in osobje! P° zaslugi ruskih zdravnikov in ruskih misij je tisoč in tisoč bolnim in ranjenim Bol¬ garom bilo rešeno življenje. Za vso to moral - no in materijalno pomoč, ki nam jo je i-zka - zovala Rusija, je pac imela tudi pravico, da nam svetuje, to tem bolj, ker je bila po po - godbi razsodnica med nami in med Srbi. Informacije, ki so dohajale naši vladi in našemu vladarju, so bile take, da je -bilo ja - sno, da Bolgarija lahko propade, ako prične vojno preje, predno so bila izčrpana vsa mir¬ na sredstva. Naši poslaniki v evropskih prestolnicah so opetovano svarili pred vojno, dokazujoč, da bodo po-sledice te vojne za Bolgarsko fa - talne. Ruska vlada je dala razumeti, da bo raz - sodba izrečena soglasno z bolgarsko-srbsko pogodbo in v njenem okviru. Takisto pa tudi ni -Skrivala, da Bolgarija izgubi vse njene simpatije in vso njeno podporo, ako prične ■z vojnimi operacijami. Enako so se glasili tudi nasveti Anglije in Francije. A ne -samo države trojnega sporazuma so zahtevale mirno razrešitev vseh sporov med zavezniki; naši ministri in car so bili nadalje obveščeni, da je tudi Nemčija dala Rusiji nepopisan list za razrešitev srbsiko-bolgarske ga vprašanja. Pod temi pogoji ni mogla Avstrija v nobe¬ ne*! oziru -ničesar koristiti. Toda Avstrija je imela, velik interes, da pričnemo vojno s Srbi,' in je delala -samo nato, da se vojskujemo! K vsemu temu pa je treba še pripomniti: Bolgarija je bila ne samo enkrat opozorjena na to, da se izpostavlja, ako prične vojno, ne¬ varnosti, da bo napadena od Romunije in Tur¬ čije, ne da bi se kdo zavzel za njo! Vse to je -bilo znano vladi in tudi, vladarju.... Zato ni mogoče pojmiti, kako je moglo vrhovno poveljstvo pod temi pogoji pričeti vojno, v čegavem imenu in v čegavem inte¬ resu se je naščuvalo 'brata na brata in s tem upropastilo veliko Bolgarijo. Tu je po sredi ali blaznost ali pa izdajalstvo!” Dr. Vazov navaja res taka dejstva, da mora vsak. razsoden človek ž njim vred prti do zaključka, da je bolgarsko-srbska brato¬ morna vojna faktično sad blaznosti ali pa narodnega izdajstva! AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF L, MARTHA W ASHIN G TON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil se obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New Vork, ZA SVOBODNI TISK. Gospodarsk in politični razvoj našega ča¬ sa je predrugačil vse razmere in je zapodil med staro šaro tudi tiste avtoritete, ki so sto¬ letja vladale nad narodi in jim ukazovale, kaJko morajo živeti in trpeti in kaj smejo mi¬ sliti in hoteti. Te avtoritete, ki svoje moči ni¬ so zajemale iz ljudskega -zaupanja, niti iz go¬ spodarske sile, -sicer -še niso izumrle, ponekod igrajo celo še veliko vlogo, toda vsa njihova veljava sloni na trhleni podlagi. Moč je pre¬ šla v roke ljudskih mas, 'ki jo izvršujejo po organizacijah velikega, -sloga in na te organi¬ zacije se opirajo tisti kS&gočni posamezniki, ki vladajo dandanes, če ne še -države same, pa njihovo prebivalstvo. Ti novi kralji — pomi¬ sliti je treba le na voditelje velikih premo - garskih in železniških -družb, p ar ob rodnih po¬ djetij in bank, 'ki vodijo na ti-sače in tisoče delavcev in uradnikov in razpolagajo z ogromnimi milj oni, -dalje na velike politične in socijalne stranke itd. — imajo večjo moč, kakor so jo kedaj imele največje avtoritete, a ta njihova moč, je omenjena in je'odvisna od zaupanja mas, od -zaupanja tistih, ki so jih sebi postavli na čelo. Cerkvena avtoriteta gine, kakor sneg če posije nanj toplo solnce. Vpliv cerkvenih funfccijoinarjev pada celo v deželah agrar¬ nega proletarijata, kaikor na Slovenskem, kaj šele v deželah z modernim gospodarstvom. Volja, cerkvenega uradnika je morda še po¬ velje za ubogo paro, ki -se ji pravi — sloven¬ ski kmetič, a sicer že ne šteje dosti ali celo nič. Na -mesto volje avtoritet je stopila volja ma-se, ki je disciplinirana v organizacijah in ki svoje zahteve izraža po zaupnikih teh or - ganizacij. To vi-dimo v vseh modernih drža - vah iin pojavlja se tudi pri na-s. Klerikalna stranka je že davno spoznala, da je vpliv cer¬ kvenih avtoritet -minljiv in da ga 'bodo valo¬ vi življenja sčasoma odnesli. Te ostanke svo - je avtoritete izkorišča sicer z vso brezobzir - no-stjo in se ima temu v prvi vrsti zahvaliti za svoje u-spehe, toda že davno je -začela raču¬ nati s tem, da se mora prilagoditi novim raz¬ meram in ustvariti primerno nadomestilo za vpliv cerkvenih avtoritet. To nadomestilo je organizacija. Priznati se mora, da so se -klerikalci veliko trudili, da bi vstvarili krepko organizacijo, ki naj mase ljudstva prikene na duhovščino. Ustano¬ vili so nebroj takih organizacij: gospodar - škili političnih, -socijalnih in cerkvenih in iz¬ obraževalnih, da bi trdno zamrežili ljudske mase in v njih ustvarili kolektivno voljo, ka¬ kor ji-m je potrebna za njihove namene. Če te organizacije ne vspevajo tako, kakor so sno- vatelji- pričakovali, ni to krivda organizacij -samih, 'nego razmer in posameznih oseb. Ide¬ ja sama je ‘bila vsekako prava. (Dalje prlio-dnjič.) Umetnost je najblažji cvet pravega, čiste¬ ga človeštva, tisti dar, ki povzdiguje človeka najbolj nad žival ter ga približuje stvarniku. Umetnost je prava oaza v tem pustem praz¬ nem življenju, kjer duša hira in od žeje umi¬ ra; večno zelen otok -poln hladnih potokov, pisanih cvetic in ptičjega petja, poln življe¬ nja in mladosti, harmonije in sreče. Jos. Stritar, Zorin. ali na njih pooblaščene zastopnike -- Zedinjenih državah in Canadi Prežene kostnice, b°lecin e revm mišični rP v mat k- D . gijo ali trganje ' bolečine in trdosti ? Usti !i. I-rstno zdravt -I -.-hroino-stV; o l kak ^ ozdravi prelil, jmje 0 W, “ Mh »-S. Zabrail-^Vri scanje v prsih. etje pl' ?>■»*, i„ ‘luči 4—5 kapljic vrstno sredstvo v od- r Ali ^ V tet' 2a gr ^jev s; : vnetja grla. Če S L U fi e . (4 k apl je v de) je izvrstno zone* i - neprebavljisti. P kre v žela! Pristni expeller prid . kakor ga kaže slika. V Z; PAZITE NA w ponaredbe'' — m 50 cent °vjt eMeni£^ l FPAtLRfci^U 74-80 WASHINGT0N Stt NEW VORK. pe fo W -u* ZAMTCIN NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le % GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri vse hitro in točno odredi. Fran le Sa 82 Cortlandt Street, 6104 ST. CLA1R AVENUE, iS & New York, N. Y. E., CLEVELAND, N TT Q 0 □ □ □ SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBI VESTI n 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik 99 NARODNI VESTNIK 99 Naročnina za Ameriko: Za celo leto. za pol leta. 2.00 1.0 Za Evropo in Canado: Za celo leto.$3.00 za pol leta.1.50 3 □ □ □ □ J ' P " f iP tu d jiM bol V# r? vsa- 1 * ■ \ ( aj tt: a * n hitre f> z * #ž° b °’ V°’ kar ;> p •. v K« -j.; ganiti- dstrani !V tak' Či ttraau 3 f»0 s § zdrob 1 \,mbaž& in priteče jalo fe. rvi ' aseh, j e 11 ai čisti© 1 sto. Če se c, da jo r igoraj na: »moči sn reži ž nj° ao zjutraj ovitek se : na koža, k je sme 'do ušesom, u eomalo či zelo voden ati rano s j? zelo pr: stvo, dobil h ne sme ti, kjer s-o pri izpušči način, ne - ni in se b adni me-z- T >e druga-č mogoštev ‘hih vzro (glivice) a «ti mora uedstvi, š bole-zn aotraj i n & Tu bi ] bb le ran K T eliko Javnika oml K; ar eud “aj in s Svilno ? biti krožnik ^ °ma.r { Se pos Za 6a res 'b 0 e-i _ '°*o i, h u miv a i ta i ^ . 2 Plah- 0 i 5 a , k sklati. tj: te mb h7! m t, ftje t-v bele P le 1 *' 3 v Sf C Mr- s tr 0 1 Xt ! ‘ 0 . ž mv ■ >'0 a Za naše gospodinje. ZDRAVJE. na j odpravimo izpučšaje. A 11 j e še dandanes mnenja, hj 1 ^ ' tolpSU koristni razni izpu - da so telB m se pojavijo na -koži, ker šW’ .gj, 0 slabe šoke iz telesa; za- i^ne odpravljajo in zane-mar- t0 . J1 Vo mnebje je povsem napa¬ ja 0 'Izpuščaji so navadno bolezni i' 11 ®- k j te iesu tako malo koristi- k° že ’ kor v-se druge bolezni, zato j°' . tu( ji zdraviti, kakor vsako i i!l je bolezen. Še celo potruditi drllg ° vsak izpuščaj kmalu oz-dra- se flfaj-nava-dnejši so ma-zoleki, fl -Vizpahnejo posebno radi otro P Tu j, e skrbeti, da gnoj, ki se j®®.' iz mez-olčkov, kolikor mo- hi . tr0 zapusti rano, zato jib Namazati s kakršnokoli čisto -3 e kakor s surovi-m maslom vaselinom ali laškim . “V.r se že ima doma. Nama- •"* “to a. se t-ttojns tekoči - maščobo, smetano ^nf strdi v hraste, ker drugače “Le pod hrasto in se globoko . v kožo. Že strjene hraste je odstraniti. Večkrat se jih lahko Itrani tako, da jih 'nalahko od- \ n iti Večkrat se jih lahko od- Lh tako, da jih nalahko vzdig¬ nemo s -čistim tankim nožem ali jih zdrobimo med prsti s čistim bombažem (bato). Nič ne škodi, je priteče na ena ali drugi strani malo krvi. Če se kraste strdijo v laseh, je najbolje porezati z ostri¬ mi Čistimi škarjami lase pod hra¬ sto. Če se pa kraste talko trdo dr¬ ži. da jo ni lahko odstraniti na zgoraj naveden način, tedaj po- pomoei snažno krpo v oljA in za¬ veži ž njo hrasto čez noč, ki se do zjutraj zmehča. Tudi vlažen ovitek se za to lahko poarbi. Bol¬ na koža, iz katere -se cedi -gnoj, se ne sme dotikati, kakor n. pr. za ušesom, zato je dejati med koži - co malo čiste bate. Če teče iz rane zelo voden -gnoj, zadostuje -zapra¬ šiti rano s suho riževo moko. To je zelo pri-prosto in ceneno sred - stvo, dobiš ga že za par vinarjev, ki ne sme nikdar pri h-i-ši uiajnka- ti, kjer so otroci. Ako postopaš pri izpuščajih na zg-oraj naveden način, ne bodo nikdar zanemarje¬ ni in se bodo hitro zacelili. Na¬ vadni me-zelčki se hitro ozdravijo, vse drugače pa je pri drugih tako mnogoštevilnih boleznih k-ože, ka¬ terih vzrok so majline rastlinice (glivice) ali male živalice. Te uni čiti mora zdravnik z ostrejšimi sredstvi, še težje- je ozdarviti ko¬ žne bolezni, ki prihajajo zares od znotraj in so znak bolnega tele - sa - Tu bi bila velika napaka zdra hti le ranice na koži, zanemariti pa veliko rano telesa. Vprašati je dravnika za svet. te, zato p-oei in p-o-stane nerabna. Druga napaka je, nakopičiti že umito posodo v škaf oziroma skledo. Na dno.se zloži navadno posodo iz porcelana in potem ved n-o težja, nazadnje včasih še celo lonce. Ni čuda, če odleti kak ro- ček, se prekoljejo krožnkii i-n o - krušijo sklede ter tako oškoduje in izprazni omaro. Za zbrisanje posode rabimo ru¬ te, ki morajo 'biti vedno čiste, saj tudi ostanejo, če je posoda čisto pomita; loncev brisati z ruto pa sploh ni potrebno, zadostuje, ako čisto pomite in -splahnjene povez¬ nemo čez poleno na še topel, ne prevroč štedilnik. Lonec je naj - boljše umivati z milom in le tam, kjer -so zares umazani s pepelom ali s peskom, ki pa ne sme biti oster, ker s preostrim peskom po¬ lagoma preveč zdrgnemo posodo. Tu-di v vroče lonce ne 'smemo nikdar vliti mrzle vode, in nas - protno v mrzle, posebno po zimi v ledeno mrzle, ne vroče vode. Pri modernih mizicah za umiva¬ nje posode najdemo vso pripravo, ki olajša delo in ohrani posodo. Isto lahko doseže vsaka gospodi¬ nja s čisto priprostimi sredstvi, ki si juh vsaka lahko pripravi sama, le malo pazljivosti je potrebno. KUHINJA. SVINJINA. 356. Svinj skka pečenka. UMIVANJE POSODE. . Kar čudno -kako je malo gospo ^ in služkinj, ki 'bi umele Pravilno pomivati posodo. Slepi, .ti kozarci in steklenice, mast ®! krožniki, razpokane -sklede pol omare in -vse le vsled tega, r sc posoda pravilno ne umiva. 2ares Čisto in blestečo poso 0 orno imeli le tedaj, ako jo -bo ];c v tako vroči vodi, ko- or je še strpi roka, tudi voda Splakovanje ne -sme biti mrzla, ma' > t Vr ° ža ’ n ikdar P a ne sme ^ ati. čimbolj je posoda ma ^Membolj vročo vodo moram-o m . la t em večkrat jo moramo ■^ e ^ a t ;ere gospodinje nj e !y a i° vodi tudi za pomiva - l ^? so ^ e so d°) to je pripo- da, 6 ^ ur jenm rokam Poso kda ' So ^ zar es čisto pumi j e, lahi-r, 116 ? a ta ko gladka, da kaj jr 50 zdrči • ?a ti so/^v 010 ^ tedaj primeša - •, e ’ ce nima okraskov in p-o iaj kn 0 ^ ro bkov l ker iste soda (dinj; ' z P® r e. Loncem iz alu ^nj e , s umivanje -s sodo «ek Sll ° + lffl0 v prodajalni pr a Velik i 61 * 6111 Se 0:d « rne j°- laka ,fv. n 26 t' 0 razširjena je na »j, ’ 2 l°ziti ss af n Z1 ^ 1 Vso P os odo naenkrat r 'agače Zlr0ma V ®tdedo. Tu skoraj akor d a ttl mi °S°oe umiti posode, ! 'lobi r Se ’^° 0 ^t°lče. Posoda tu- iav amo če prenaglo me- Nini e Nekatere go - de ]j r 110 Poln škaf po- 1 Pornjv \ ln ^ er v 'kropu ne more a tak 0 ’.. . 1 da t-i e časa zdrža- Navadno pečena. Odrgni kos svinjskega, ne premastnega mesa (pleče, zahrbtje, hrbtni kos ali 'kaj -drazega) s soljo in poprom, ako hočeš, tudi s česinjem ter ga peci v kozi v pečici. Polivaj ga s sokom in mastjo, 'ki se odteče od -pečenke ter pr-ilij včasih tudi ma¬ lo vode. K pečenki daj praženega krompirja, 'kislega- zelja ali kako solato.. V čebuli. Obloži nasoljen in spo prom odrgnjen kos-.svinjskega me sa z listki čebulle ter ga peci v tej čebuli na masti. Pri pečenju ga polivaj z njegovim sokom in z juho. Ali: Obloži nasoljeno pečenko že -dan prej s čebulo, zavij jo v čist papir ter jo -deni na mrzel kraj. Drazega -dne j-o speci kar v papirju, polivaj jo pogostokrat s sokom in juho. 'Ko je pečenka do¬ volj mehka, jo razvij, odstrani čebulo in oblij zrezano meso s so¬ kom, v katerem se je . pekla, S kožo. Deni ko's svinjskega me ■sa s kožo v koz-o, v kateri je za dva prsta kropa, da se koža sku¬ ha. Potem nareži kožo križem v poševnih črtah, da dobiš sčrtano mrežo in speci meso na masti v drugi kozi. Pečenko polivaj z nje¬ nim sokom; včasih prilij malo ju¬ he. K -mesu daj kislega zelja, pra¬ ženega krompirja ali solate. 357. Svinjska ribica v mrežici (Ju-ngf-ernbraten). Odgrni svinjsko ribico (to, kar je pri govedini pljučna pečenka) -s soljo in jo obloži z zrezanim pe¬ teršiljem, kakim perescem majo - { rana, lovorjevim lističem in limo¬ novimi olupki; posipaj jo tudi ne¬ koliko z belim poprom ter jo za¬ vij v pečico. Naslednjego dne jo speci. Zreži jo na prst debele re¬ zine te-r daj gorko ali mrzto k čaju na mizo. 358. Svinjina s hrenom. Skuhaj meso s kožo vred od prs, plečeta ali -glave v -slani vodi, ka¬ teri prideni čebule, lovorjev li - Stic, peteršilja . in celega popra. Ko je kuhano, ga daj na mizo s 'kislim hrenom. Ali: Prideni -mesu in prejšnjim začimbam le toliko vode in vinske ga kisa, da pokrije meso. Pate-m ga duši, da ostane prav malo so¬ ka. Ta sok precedi -na meso, kate¬ ro potresi z drobtinami in s hre - n-om. 360. Dušena svinjina v omaki. Duši kos lepega -svinjskega me¬ sa v pol kozarcu vina, pol kozarcu vinskega kisa in poldrugem ko - zarcu vode. Prideni tudi lovorjev listič in celega -pop-ra ter obračaj večkrat pečenko, da -se ti nepri - žge. Skuhaj tudi četrt kg suhih češpelj, poberi iz njih kosti, sese¬ kljaj jih potem s sekljačem; ocvri na maslu 2 žlici kruhovih drobtin, prideni češplje, sladkorja, cimeta in soka, v katerem se je dušilo svinjsko meso ter oblij s to omako zrezano pečenko, ali pa jo -daj po¬ sebej v ksodcoileeLŠetaoiniaftiatt sebej v -skodelici na mizo. 361. Marinirana svinjina. Oblij kos svinjskega -mesa brez kože s kozarcem vinškega kisa in s pol kozarca vina; posipaj ga s poprom, drobno zrezano čebulo, lovorjevimi lističi i-n pehtranom. V tej marinadi pusti meso 2 dni ter ga med tem časom parkrat obrni. Potem odstrani vse zači-m be (čebulo, pehtran i. dr.), nasoli -meso in speci ga na ražnju ali v k-ozi. Polivaj ga s kisom, v kate - rem je bil 2 dni in z juho. Pose - hej v ponvi pa napravi malo pre¬ žganja, zalij ga s -sokom ,v kate - rem se je pekla svinjina in z vi¬ nom ali juho. S to omako oblij pečenko. 362. Svinjina v kvaši. Skuhaj v četrt litru vinskega ki sa in pol litru -vode par lovorjevih lističev, čebule, 2 dišeča klinčka, elega popra, materine dušice, li¬ monovih olupkov in par brinjevih jagod. V to kvašo deni meso za par dni. Potem ga nasoli, preta - kni ga z rezanci čebule in ga pe¬ ci v kozi. Spočetka ga polivaj z vo-do, potem pa s solk-om, ki -se na¬ teče iz mesa. 20 minut prej, preden neseš pečenko na mizo, jo potresi z drobtinami črnega kruha in drobno sesekljaninmi’ limonovimi olupki. Potem -pa mesa več nepo- livaj, temveč ga pusti, da se opeče. Ali pa naredi nameso cesarsko skorjo. K pečenki daj kako sladko o-malko ali solato. 363. Burgundska svinjska gnjat. čez posodo mo je tako mo-e- P °^e, ki ‘bi na 'glo premembo toplo 359. Svinjina v sladki repi. Duši svinjino 'kakor prej, samo brez kisa ter jo 'deni na kose zre¬ zano v sladko repo, ali v ješpren, kateremu lahko prideneš tudi -ma¬ lo 'belega fižola (samozrnčka) in -sesekljanega češnja; ali pa deni svinjino v kislo zelje. Deni svinjsko gnjat za 14 dni v razsol, obesi jo na to za 2 -dni v dim, operi jo dobro, potegni ko¬ žo -z nje, izloči kosti ter jo položi v globoko skledo. Prideni 2 luka, 2 drobno zrezani čebuli, strok če¬ šnja, nekoliko materine dušice, bazilike, majorana, poldrag liter burgundca in kozarec madejre ter pusti gnjat 24 ur v tej 'kvaši. Na¬ polni votlino, -kjer si vzela kost iz gnjati, z mesnim »špikom ter tre¬ mi -do štirimi gomoljikami. Ovij gnjat večkrat z nitjo, da bo ohra¬ nila svojo -obliko, vtalkni jo v ve lik -svinjski -mehur, katerega mo¬ raš prej namakati v vodi, a -potem z robcem osušiti, prideni gnjati malo precejene kvaše 'ter zaveži dobro mehur. Zaveži gnjat še v prtič in jo kuhaj kake 4 ure; pa¬ zi pa, da ne bo voda preveč vrela Ko je gnjat dovolj mehka, odsta¬ vi lonec in pusti gnjat še 1 uro v juhi. Potem jo odcedi, razreži pr¬ tič i-n ineliur, zlij sok v kozo, pri¬ mešaj mu 8 žlic močne rjave oma¬ ke )gl. št. 128.), prevri jo par ¬ krat, odstrani od gnjati niti, oare ži jo ter Pblij z omako 364. Nadevana svinjska prša. Na ruski način. Nasoli in pri - pravi svinjska prša kakor telečja, t. j. potegni kožo od -mesa in jih napolni s sledečim nadevom: Med kislo zelje zmešaj drobno zreza - ne prekajene -svinjine, 5 na listke zrezanih jri-slih jabolk in žlico ma¬ sla Natlačena prša zašij ter jih speci ali -duši 'kakor telečja. Lahko pa' napraviš tudi nadev, ikakoršne-ga potrebuješ za telečja prša ter napolniš *ž njim svinjska prša. 365. Svinjska prša s češpljevo ali črešnjevo omako. Zreži svinjaka prša na par de¬ lov ter jih skuhaj v slani vodi. Po¬ tem jih potresi z drobtinami in jih opeci na maslu. Za omako' razme¬ šaj 2 žlici češpljeve ali erešnjeve mezge (zolzna) z dvema 'kozarce¬ ma juhe; pridem še -sladkorja, ci¬ meta in stolčen dišeč klinček, li¬ monovih olupkov in par 'žlic vina, prevri omako in oblij ž njo prša. SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬ NIH PRILIKAH SLOVENSKE. GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI. MALE LUKNJICE NA GU- gumijastih ČREVLJIH (GALOŠAH) Popraviš lahko, ako raztrgane dele razgreješ in zaliješ s ko - šokom kavčuka, ki si ga raztopi¬ la v petroleju v zelo gosto kašo. grozdje. Ohraniš sveže več mesecev na sledeči način: Izreži gnjile in pre¬ več zrele jagode, omoči pecelj v tekoči lak ali vosek, naveži na vsak češuljček posamezno na vrh nji strani, oziroma narobe nitko i-n obesi tako, -da jagode razpade¬ jo in se ne dotikajo draga drage. Prostor, kamor misliš spraviti grozdje, mora biti -suh i-n ne pre - rhrzel. ODTISKI IZ BARŽUNA IZ - ginejo. Če jih obdrgneš s prerezano čebulo po niti, ne povprek. Ko je postal baržun suli. 'ga še z mehko ščetko skrtači. Če potrebno, pono¬ vi še enkrat čiščenje. MASTNE MADEŽE OD ČR¬ NILA. Odpraviš iz papirja če jih na - mažeš -z zmesjo, narejeno iz mag¬ nezije in bencina, in pustiš posu¬ šiti na madežih. Če si zmes obdrg- nil-a in madež še ni izginil, pono¬ vi še enkrat. MADEŽE OD ČRNILA. Iz bele ali barvaste tkanine, ki se lahko pere, o-dpraviš,’ ako jih pokapaš z mlekom in z bato o - prezno odstranjuješ črnilo. Po - navijaj to toliko časa, da se poka¬ pano mleko na madežu več ne nav zame črnila, naposled vse izperi v mlačni milnici in splakni še v -čisti vodi. Starejše madeže pusti namočene v mleko več ur in po - navijaj čiščenje kakor navedeno. DOBRA POLITURA ZA PO¬ HIŠTVO. Naredi zmes iz drobno zrezane¬ ga voska in bencina, daj v stekle" nico in dobro zamaši. Zadostuje ti -mera za 20c veska in 30c ben - cina. Zmes pusti stati 10 do 14 dni, da se vose-kdobro spoji z ben cin-o-m in potresi steklenico vsaki dan. Pre-dno snažiš pohištvo, ga dobro izpraši, potem pokapaj omenjeno polituro na volneno kr¬ po ali bato, namaži 'tanko in ena¬ komerno stvari, katere misliš sna- žiti in jih slednjič zdrgni še s su¬ ho mehko cunj-o. BLAŽNEŠ VSTRELI 2 POLICAJA IN RANI ZDRAVNIKA. Detroit., Mich. 5. novembra. •— Wa'lter Kuhlman, katerega so ho - teli pridržati za -preiskavo glede pameti je ustrelil dva policaja in mestnega zdravnika je ranil. Kuhl-inan je prišel na policijsko postajo, kjer se. je izrazil, da ima 'božje povelje pomoriti vse člove¬ štvo. Potegnil je revolv-er in je pričel streljati. STREŠKINJA REŠI BLAZNO SLOVANKO. Wa-shington, 6. novembra. •— Marta Novak, priseljenka, se je rešila iz gorečega parnika Vol tur¬ no, vendar se je tako prestraši - la, -da je začasno zblaznila in je v Ellis Osland bolnišnici, od koder je ušla in je skočila v morje. Streškinja, gospodična Ana 01 - son, se je vrgla za njo v morje, in po 'hudem boju z blazino se ji je vendar posrečilo jo spraviti k kra¬ ju, kjer so potegnili obe iz vode. VOLILCI NA EVELETH! Kandidat za mestnega komisar¬ ja po novem volilnem sistemu je naš bivši rojak Joseph J. Brince kateri je bil dose-daj že v mestnem odbora. Kakor je dosedaj deloval za koristi Slovencev na Evelethu, tako bode še dalje posvečal svoje moči v korist svojih rojakov, kar mn bode sedaj še v večji meri mo go če kot mu je bilo to dosedaj Oddajte vsi zanj svoje glasove! SREBRNA POSODA IN NA MIZNO ORODJE. Ostane delj časa. lepo svetlo, če ga osnažiš na sledeči način: Pri¬ pravi zmes iz nastrgane krede in salmijaka, pomaži ž njo stvari, ki jih nameravaš čistiti in jih zdrgni najprvo z mehko volneno krpo, potem z jelenovo kožico in sled - njič izmij še v milnici. Srebrne žlice ali vilice ki so postale od jaj¬ čnih jedi rumeno lisaste, o-snaži najpoprej s sajami in jih zbriši z vol-nen-o krpo. PODOBE IZ MAVCA. Postanejo zopet snažne in lepo 'bele, če jih obliješ z gosto kuha¬ nim škrobom in pustiš, 'da se škrob na podobah posuši, -nato pa previdno odstraniš. UMAZANE FOTOGRAFIJE. ■Se sčistijo in osvežijo če jih na¬ lahno obdrgneš s svežo žemljo. GARY LUMBER CO. Commonwealtli Ave. & House Street NEW DULUTH, GARY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. NAROČNIKI. -ki se preselijo, se prosijo, da nam zraven novega naslova naznanijo tudi stari naslov, ker nam druga¬ če ni mogoče naslova popraviti. Mi imamo tisoče naročnikov ter je med nji-mi mnogo popolnoma enakih imen, vsled česar nam je nemogoče vedeti, kateri se je pre¬ selil. Ako se bodo cenjeni naroč - niki tega natančno držali, potem ne bo več pritožb, da ne dobiva eden ali dragi svojega lista. Ra v - no tako nam naj tudi vsakdo, ki ne dobiva lista na popolnoma pra¬ vi naslov, to naznani, da popravi¬ mo. Pogosto se pripeti, da pride- novi pismonoša, ki dotičnega na¬ ročnika ne pozna, vsled česar nam list vrne, ker ni naslov dovolj ja¬ sen. Po daljšem času se še le na¬ ročnik oglasi, 'da lista ne dobiva. Bodite toraj pri naslovih natan - VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Slieboygran, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN A ROLL OF HONOR BANK 3% INTEREST PAID ON SAV1NGS J 6 EBO CIGARETTES 10 5c Najboljše cigarete vseh cigaret Frlslne-bogate— zadovoljive Izvanredno kadenje, z izvrstnim okusom r e DE 3 E =3E Kdor hoče dela naj se nemudoma narodi na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SL0VENSK04N6LEŠKI TOLMAČ” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Kin ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo 2a angl. pisavo, spisovanje angle- škiti pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu tega ima knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana (nad- 430 strani), stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 VV. 145th STREET, NEW YORK, N. Y. edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih slovenskih knjig..— pišite po cenik □ 3 E 3 E El r Ugodna prilika! za one, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu "VVisconsina, v okrajih ali county: Clark, Rusk, Chippetva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovora. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, Wis. =i r=i r- . n — =n = ..n = ..'i r=n -=n -= u =i r=cgi BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. cm. Upravništvo. RES DOBRA ZEMLJA. Ker so bili naši rojaki ponovno ociga- njeni in očifutarjeni ter zapeljani po ne¬ katerih zemljiških agentih v Chicagi, na podlagi neresničnih poročil, in ker zaradi tega rojaki v svojo lastno škodo nimajo zaupanja tudi .v poštena podje¬ tja, izjavljamo mi na tem mestu, da po¬ vrnemo vsakemu rojaku, ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu po¬ ročali neresnico, vse potne stroške in vso zamudo časa. Naša zemlja: črnikasta, mastna in ne¬ navadno rodovitna, brez peska in moč¬ virja. Dovolj zdrave in dobre vode. šte¬ vilni potočki teko čez našo zemljo. Pod¬ nebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine je v slovenskih rokah; slov. državna šo¬ la; pošta, prodajalni, postaja, cerkev blizu. Delavnica za konserviranje ku¬ mar ter mlekarna blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okroglo 1000 prebivalci blizu. Skratka: zemlja na Willardu, kjer se je že naselilo do 100 rojakov, a kupilo skupno nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slo - venci, zato jo kupujejo tudi taki rojaki, ki so vsi ogledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemlja. Cena: $18.00 aker, ne več ne manj. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu Willarda s sli¬ kami. Pišite še danes ponj na: ADRIA COIiONIZATION CO., 322 Reed St., Mil- waukee, Wis. — Ig. Kušljan in L. Za - krajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogle - dan je, ker se lahko na lastne oči prepri¬ čate kaj in kako raste na naši zemlji. — Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem za¬ stonj krav, strojev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora pla čati kupec iz svojega žepa zato, da ga drugi lažje preslepe, torej v svojo škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizki ce¬ ni, zemljo, na kateri more farmer ugo¬ dno živeti ter lepo napredovati. That’s ali! — Miners National Bank, EVELETH, MINN. « w « Kapital, preostanek In delniška * odgovornost $74.000.00 «s- Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas, Gary, Minnesota Druga in boljša prilika kot Gary, Indiana. Ko je U. S. Steel korporacija sklenila zgraditi v Gary, Indiana, veli¬ kansko jeklarno za $27,000,0000, je mislil svet in korporacija sama, da je to zadnji korak v popolnosti jeklarske obrti. In v očeh znanstva pred sedmimi leti je to tudi bil zadnji korak. Vendar svet se suče in s svetom suče se tudi znanstvo izdelovanja jekla. \ Danes gradi ista korporacija na Gary, v mejah mesta Dulutli, Minil., drugo jeklarno, ki bo tako prekašala ono v Gary, Indiana, kot prekaša jeklarna v Gary, Indiana, one jeklarne, ki so se prej zgradile. Podjetnost ljudi v Gary, Indiana, je prestvarila v šestili letih tam¬ kajšnje ničvredne peščene pustinje v cvetoče mesto, ki šteje danes 50,000 prebivalcev. Isti, ki so vporabili priliko, da so nakupili lote v Gary, Indiana, in v okolici, so napravili bogastvo. Ti loti so zvišali stotak na pet tisoč dolarjev, in kdor je investiral $500, isti je napravil $25,000 in več, in to v jako malih letih. Tega dejstva smo se mi zavedali, in smo po skrbnem premišljenju iz¬ brali in kupili izvrstno ležeč kos zemljišča tik posesava Steel korporacije v Gary, Minnesota, in smo razdelili ta prostor v tovarniške prostore, blo¬ ke, lote za manjša podjetja, trgovine, stanovanja in za prodajo istim, ki hočejo napraviti s špekulacijo denar. Cene, po katerih prodajamo mi lote, se bodo mnogo povišale v krat¬ kem. V kratkem času 12 do 14 mesecev se je zgradilo na tem prostoru -170 poslopij, vštevši banko, gledišče, saluni, hoteli, hranilišča, dva skla¬ dišča za les, trgovine, mesarije in mnogo stanovanj. Ako hočete mapo in cene tega zemljišča, zglasite se v uradu.in dobite stvar zastonj. Ne čakajte, da bo cena zopet zvišana trikrat ali štirikrat, ampak kupite sedaj in tako boste deležni vsega dobička. Pošljite po mapo, slike in za listino s kojo zamorete zbrati loto, ker loti se prodajajo hitro, in te izvrstne prilike bo mogoče kmalu konec." GARY LAND CO. TOWNSITE OFFICE: Cor. Commomvealth Ave.& Gary St. GAB,Y, DULUTH, MINN. Suite, 202 Palladio Building DULUTH, MINN. GARY LAND COMPANY , Duluth, Mimi. Gospod:— . Prosim, pošljite mi brez vsake moje zaveze in brez vsakih stroškov vse podatke glede lotov, katere imate na prodaj v Garv, Mimi. . . Ime.ulica in štev. .Mesto . država . Izstrižite in izpolnite nam ta odrezek in mi vam pošljemo zahtevano. Dopisi. | Pozdrav vsem zavednim delav¬ cem, tebi unijiski list pa mnogo uspeli a. Odbor društva sv. Lorenca S. H. Z. Gary, Ind. Ely Minn. V odgovor visokorodnemu go - spodil J. P. .v Št. 82 A. S. od 25. oktobra. Dobil sem tvoj 'dopis v katerem ti mene opozarjaš na smrt Ti praviš, da za možko dobo pride starčkova doba, potem pa smrt. Smrt, povem ti, ne pride le ■za starčkovo dobo, ampak 'zadene tudi mladino, in kar se tiče de¬ lavstva, jih malo učaka starčkovo dobo, zato ker je delavec zapo - slen največ v nezdravih in nevar¬ nih krajih, v rudokopih ali v to¬ varnah. No, pa jaz se smrti ne bojim, kajti jaz živim pošteno, ka¬ kor se spodobi človeku, vsakdanji kruh si služim v potu svojega obra za, plačam vse pošteno, nikomur nič ne vzamem, čemu bi se potem smrti bal. Smrti naj se bojijo iz¬ koriščevalci in tudi vsi tisti, ki zlorabljajo vero, prižnico, spove¬ dnico in časopisje v svoje finan- cijelne namene. Gospod J. P., jaz sem ožje občeval s katoliškimi du¬ hovni celih sedemnajst let, in imam marsikatero mastno zgod¬ bico, katero lahko pod prisego do¬ kažem, in nekaj je takih, da bi se stresla slovenska javnost, če bi me ne bilo sram jo obelodaniti. Med mcfjim ožjim občevanjem z naši - •mi svečeniki posebno s šestimi sem tudi iznašel njih potuho in njih farizejstvo pod plaščem kojega odirajo in izkoriščajo lahkoverno ljudstvo. Napisal bi ti lahko veli¬ ko knjigo o mojih izkušnjah s ka¬ toliškimi duhovni, pa navedem naj le en slheaj izkoriščanja bedne mase. Verniki smo z velikim trudom in žrtvami zgradili cerkev na Chi- sholmu. Bila še ni povsem gotova in pri sveti maši je miza služila za oltar. Zvonika ,ni bilo, ne oltar" jev, in tudi duhovnika še nismo imeli. Bili smo revni delavci, in šlo je vse po časi skup. Prišel je Božič. Za ta dan dobili smo du¬ hovna iz pet milj oddaljene nasel¬ bine. Pogodili smo .se, da bo opra¬ vil opravilo-za $15. Cerkveni od¬ borniki so nabirali denar po cer¬ kvi in vsak vernik je dal nekaj ■po svoji moči. Nabrali so $112, — in denar je bil postavljen na mizo ki je služila za oltar. Ko je bil du¬ hoven gotov z mašo, pobral je ves ta denar, češ da je to božično da¬ rilo zanj, in odšel je na svoj dom s $112. -— za eno urno delo. Drugi slučaj izkorišeevnaja je pa A. S., ki stane dva dolarja, vreden je pa le dva centa, vsaki si lahko sam misli*za kakošni na¬ men. Ti gospod J. P. odobravaš drob¬ tinice. Ti si toraj eden istih red - kih “zelenih rogov,” ki se strinja s temi pljunki. Ti si še v megli, in •solnčni žarki te še niso obse j ali — obžalujem te, mračnik. Anton Kralj. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo N. V. — Tu v prigibu vam pošiljam svoto $25. katera svota je namenjena za stav kar j e na Michigan. Svoto je daro¬ valo društvo sv. Lovrenca, št. 7, S. H. Z, v E‘ly, Minn. Ob enem apeliramo pa tudi na druga slovenska društva, da bi se spomnila na naše sotrpine v Michi ganu. Oni 'bijejo pravičen 'boj zo¬ per nenasiten kapital. Njih zma¬ ga bila bi tudi naša zmaga, njih poraz bil bi tudi naš poraz, bil bi poraz vsega delavstva v Združenih državah. Zatoraj kličem vsem razredno zavednim delavcem: Na plan! Pomagajmo vsak po svoji moči našim sotrpinom, ki so v hu¬ di borbi za boljše živi jenske pra¬ vice. Sedaj je čas , da pomagamo. Kdor hitro pomaga, dvakrat po - maga. Istim našim bratom na Michigan, ki se držijo moško in junaško vsa čast. Večna sramota pa istim, ki so izdali svoje tova¬ riše, ki se borijo za pravične stva¬ ri, in so šli na pomoč kapitalu zo¬ per svoje lastne in vsega delav - stva koristi. Člani društva sv. Lorenca št. 7 S. II. Z. obžalujemo da imamo v svoji delavski organizaciji skeba in Judeža za glavnega tajnika. Sram te 'bodi nezavedna izdajica delavstva. Mi najstrožje obsojamo tvoje grdo zoperdelavsko početje. Proč s takim uradnikom in na nje¬ ga mesto razrddno zavednega de¬ lavca, kateri bo tudi v srcu dela¬ vec in ne Efijalt. Zlato solnce se je od zemlje ločilo. Na oboku zvezdic ljubezni¬ vo kukajo. Ničesar nimam delat, sicer hočem opisat nekaj novic. Z delom še nekako gre. Pravijo da novodošli težko zaslužek najde¬ jo. Delati pa moramo trdo. In de¬ lavec, ki se pod zeipljo poti v ne¬ zdravem zraku, kramp in lopata vihti ter s težkim dihanjem smrd¬ ljivost v pluča vleče se naj to - laži: naj bode za duše v vicah. Bogme ne tako. Ako delavec ne - ■zadosti rude nakoplje, ne bo delo¬ vodja rekel: naj bode za duše v vicah, tem več vse kaj druzega. Čudno se mi zdi zakaj pa kapita¬ listi si ne /mislijo duš v vicah. Zakaj ne? Ali je to mogoče, da so vzrastli taki bacili in ise razliva - jo ter hočejo nekateri gospodje podjarmiti rod trpina, da si rav¬ no od trpina živijo. Žalostno je, ki nekaj ljudi vrjame vse. Taki ljudje so z nevednostjo udarjeni, ker druzega ne čitajo kakor kate¬ kizem, ki uči, da v Ameriki je 6 cerkvenih, zapovedi, v starem kra¬ ju pa pet. Navihano se mi zdi, da nekateri gospodje hočejo slovensko ljud - stvo v Ameriki komandirati. Ali zastonj se trudite, ne boste uga - snili luč, ki jo je prižgal um ča - sa. O tem sem se osebno prepričal, ko sem bil v raznih naselbinah. Čuje se izrek: prost mora biti de¬ lavec in naš rod. Ali zatiralci na¬ rodnega razuma to zastopite ? S či" tanjem se pride do znanja. To vsak zna, zato smo si zavedni de - lavci omislili svoj Čitalniški Dom, ki bode za nekaj dni dogotovljen. Par rojakov se je sicer našlo na¬ sprotnih čitalnici, in njih želja je delavca v temi nevednosti ohrani¬ ti ; toda tega ne bo, pa magari se nasprotniki na 'glavo postavijo. Dne 19. oktobra so čitalničarji pri¬ redili gledališko predstavo ki ni bila tako obiskana, kakor se je pri čakovalo. No, saj znamo, samo da je poln želodec piva pa je vse do¬ bro. Podjetni rojaki si delajo hiše. Malokedaj je bilo v enem letu to¬ liko hiš zgrajenih kakor letos, in čimdalje ima Ely večje slovenske lica. Le žal, da si nobeden ne omi¬ sli še eno mesnico. Čital sem, da na Ely je 5 tis-oč prebivalcev in lahko bi vzdrževali, še tretjo mesnico. Delavci bi to radi videli, posebno če bi bilo meso pri funti dva cen¬ ta ceneje. Zakaj bi dobiček unemu silili, ki ima polna usta in je so¬ vražnik delavstva in izobrazbe. O, pa še nekaj. Delegat ki je bil na konvenciji S. S. P. Z. v Mihvau- kee, Wis., je rekel, da je plankp. nevednosti otresel. Druščina mu je ploskala. Roxbury. ’ Biwabik, Minn. Cenjeno uredništvo N. V. Ne 'bom razpravljal o delu, kajti ka¬ kor povsod, tako je tudi v Biwa- biku vse bolj' 'žalostno. Rudniki sicer poslujejo, a v kljub temu ni več živahnega življenja, kakor je bilo pred petimi leti. Kaj je vzrok temu ne morem povedati, kajti stvar je tako skrita, da bi se le s težavo predrlo do srca vzroka. Vkljub tem zaspanem stanju smo pa v društvenem oziru, precej napredovali. Vstanovili smo dve podporni društvi; eno spada k S. S. P. Z., drugo pa k S. N. P. J. Društvi lepo napredujete, le še nekaj agitacije je treba med elani. Vstanovili smo tudi socijalistični klub, kateri tudi lepo napreduje. Se ve 'bi klub lahko bolj. napredo¬ val, ako bi ljudje vedeli kakošne - gapomena je, sploh ako' bi hoteli vedeti. Toda oni si socijalizem tol¬ mačijo vse drugače kot pa v resni¬ ci je. Oni nočejo vedeti, dn socija¬ lizem je le stranka, katera se bori za izboljšanje delavskega -položa¬ ja in za preo-snovo človeške dru - žbe, tako, da bi bil deležen isti del človeštva, ki dela z roko ali z. možgani večjih vdobnosti kot jih je sedaj. PaJč pa si predstavlja¬ jo socijalizem kot orožje s kate¬ rim se mori cerkev, duhovnike, ve¬ ro, Boga itd. Sploh, ako le kate¬ ri pregovori o socijalizmu je v očeh mnogih se dandanes 'brezve¬ rec, ter imajo do njega nekako mržnjo, kakor bi bil v resnici kak hudodelec. Kdo pa je brezverec ? Ti ljudje gotovo ne vedo,, in tudi jaz ga ne poznam. Po mojem pre¬ pričanju ni noben človek brezve¬ rec. Po moji slabi pameti ima vsak človek neko vero, pa naj si bode že fcakoršna hoče — katoličani imamo katpliško, judje imajo ju¬ dovsko, Turki mohamedansko, itd. Sicer bi rad ne razpravljal o tem, ker pa vidim, ida je beseda brezve¬ rec nepomembna in škodljiva res¬ nici hotel sem izreči moje mnenje o tem, in upam, da se bodo z me - noj mnogi strinjali. Jaz dobim skoro pri vsaki razpravi ime brez¬ verec, če prav imama isto vero in verujem v istega Boga kot drugi, ki se tolčejo, javno naprsa, češ da so praktični katoličani. Predno končam naznanim ce - njenim rojakom na Biivabik in okolici, da je socijaiistieni klub št. 119 sklenil na zadnji seji, da se povabijo vsi Slovenci in Hrvati na sejo, katera se 'bode 'vršila v ne - deljo 16. t. m. ob eni uri pop. v dvorani nad Matt Vidasovo pro - dajalno. Na tej seji -se 'bode razpravlja¬ lo o čitalnici. Rojaki dolgi zimski večeri so pred durmi. Marsikaterega vese¬ li citati podučne knjige'in časo¬ pise. Ne zamudite te seje, ki je velikega pomena. Marskateri izmed nas hrepeni po izobrazbi; toda kje jo iskati, ako ne po dobrih časopisih in knji - gah ? Ako pridemo do čitalnice bo¬ mo lahko ponosni, ter zopet lahko rečemo, da smo storili korak na¬ prej. To bi nam bilo lahko stori¬ ti. Števila Slovencev in Hrvatov je Precejšnje. Združiti se treba, ]3a nam je zagotovljen napredek. Oprostiti je treba mržnje in vtika¬ ti toliko vere v naša posvetna vpra sanja. Mi socijalisti verujemo da po vsaki noči nastopi dan, in ve¬ rujemo, da po dolgi duševni noči nastopila zarja svobode, in takrat bo konec besede —brezverec. Frank Mahnič. Baltic, Mich. Vsem društvom in posameznim rojakom in rojakinjam iskrena hvala za požrtvovalne darove, ka¬ tere ste odtrgali od težkega za - služka in darovali nam stavkar - jem na Michigan. Če katero dru - štvo, rojak ali rojakinja, ki nam je poslal pismo, ni bil oglasen, naj blagovoli dotični javiti to na moj naislov, ker se j ; e pripetil slučaj, da sem dobil na pošti raztrgano pismo 14 dni pozneje kot je sem došlo. Mi želimo natančno posto¬ pati in ne : bi radi, da bi ne bil ke- do objavljen. Blagajnik posebnega odbora društev 45, 58 in 97 S. S. P. Z. Tudi vsem rojakom in rojakin¬ jam toplo priporočam Narodni Vestnik, ki je odkrit prijatelj de¬ lavstva in zanimiv ter podučen list. Novic ni v nobenem slo ven" skern listu toliko kot jih je v tem, v političnih in delavskih razpra¬ vah ni pretiran in poduk v gospo¬ darstvu in gospodinjstvu je vre - ‘den zlata. List poroča o stavki re - snico, ne pretiruje in ne hujska, ampak podueuje in vnema delav j- stvo k solidarnosti za kar smo se odločili. Če 'bi nek Slovenec, ki je prišel sem za delom ta list bral mesto nekega druzega, bi se ne zgubil pri svetlem dnevu. Zvedel je šele tukaj, da je štrajk, in fant se je zjokal, ker je čital take liste, ki so ga tirali v sužnpst. Lju¬ dje .sploh ne vedo, če ne čitajo de¬ lavskih listov 'kaj se v resnci tu¬ kaj in drugje po svetu godi. Pri¬ poveduje se, da so jih deputiji za¬ peljali sem kanih 50 mož, ki se ne brigajo za čtivo, in niso vedeli kam gredo. Mislili so, da gredo z agenti na delo v Duluth, Minn., pa so šli z deputiji na stavkarski okraj trgati stavkar jem in njih družinam kruh iz ust in jim zo - provati v borbi za pravico. Do ta¬ ke skrajnosti pride človek, ki ne čita pravih in odkritosrčnih de - lavskih listov, ki niso v kleščah kapitalistov in njih slug. Rojaki, kateri delate v gozdih ali po sa" motnih kempah in krajih, naročite se na Narodni Vestnik, ker, če nimate delavskega lista ne veste kje je štrajk ali ne in tako vas lahko agenti dobijo na lim. Pozdrav vsem zavednim delav cem in 'delavkam. Ivan Cotič. Baltic, Mich. Poročati vam hočem, da se dr¬ žimo v tej okolici kot skale. Sko¬ ro vsak rudar je zaveden možak mi - in zanesljiv pristaš delavske sli. Večina nas smo junalki, da imamo povsem mirno vest zaradi stavke, in se lahko potrkam na prša, češ, “Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke”. COLE-JEVA PEC GREJE VSE STANOVANJE VAŠE SOBE SO PRIJAZNE ČE RABITE TO NOVO PEČ ZA TRDI PREMOG. PEČ STA¬ NE POLOVICO TOLIKO ZA KOLIKOR SE PRODAJAJO PEČI, KI GREJEJO S TLE¬ NJEM, IN VENDAR GREJE RAVNO TAKO KOT ONE DRUGE PEČI. V NJEJ GORI trdi premog in zdrobljen premog BOLJ EKONOMIČNO KOT V VSAKATERI DRUGI PEČI, KTERO IMAMO NA PRODAJ. MAGAZIN SE LAHKO ODSTRANI IN SE PEČ LAHKO KURI OD SPREDAJ Z DRVMI ALI KARKOLI HOČETE KUPITI. Peč greje enakomerno na vrhu in spodaj in na straneh, in greje tla bolj kot katera¬ koli druga iz železa Mita peč. Greje hitreje in boljše kot vsaka druga peč, in stane polovico manj. COLE-JEVA PEČ ZA ZGORNJE SOBE BO PRIHRANILO TOLIKO, V ENI ZIMI TOLI¬ KO KOLIKOR STANE. B COMPLETE HOUSEFURNISHERS AYHA & (a Second Ave. W and **Irst St. Cena $22.== do $30.== v treh velikostih Na Baltic, kar se stavke tiče, je vse po starem. Delo počiva in bo še počivalo, če se nam ne ugodi naših pravičnih, ■malenkostnih zah tev. Le v električni razsvetljavi smo napredovali tako, da je misli¬ ti, če se ne bo mogoče Chicaga ■sem preselila, ker je tukaj zemlja ceneje kot tam ker so jame v pu¬ šči. Delavcev, pravilneje grintov- cev je malo, zato se pa prestavlja¬ jo iz ene številke na drugo, men¬ da zato, da bi podgane v jamah ne poginile, 'ker oni ipohajaiči, ki skebajo so jako^slaibi za delo, in so le bolj pripravljeni da streže¬ jo podganam. Na Baltic dela ogromna arma¬ da vseh skup 50 skebov. Se ve, večina je takih, ki še nikdar ja¬ me videli niso. Toliko, da hlače na njem visijo, pa je delavec. Ka¬ kor se sliši je pri vsakem vozu po 10 tacih ciganov in foumsov iz Chicage. Pred stavko sta trema* la v dveh, včasih v treh levelih samo dva moža. 'Po tem sodi lah - ko vsakdo koliko zamore družba napraviti s temi capini, ki niso vredni niti soli, ki jo v kruhu po¬ jedo. Peter Rornšak je jako čudne vrste mož; ne ve ali je krop ali voda, skeb ali stavkar. Sedaj že zopet skeba na Baltic. Vsega skup skeba tukaj 3 Slovenci in Hrvati. Ako se jih več ne zmoti, smo na dobrem stališču. Stavkar. takoj poslal po orožnike. 103 leta je dokončal. V Frasi na Lšakem je umrl kmet, Celestin Franco, star 103 leta. Odpeljal se je po železnici v Rim, ker se je čutil bolnega, med transportom je umrl. Učiteljica: Najbolj plodovita- bitja žive v morju. Vsaka pole - novka na primer zleze na leto milijon jajc.. Učenka: To mora biti pa v mor ju strašno fcokodajsanje. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri - ki, poslužujte se Bank Momey Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj 'do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. RAZNOTEROSTI. Grozno detomorstvo. V. Padjen Djurina iz vasi Črno blizu Lede¬ nic v Hrvaškem Primorju je iz - vršila grozno detomorstvo. Dne 11. m. m. zjutraj okoli 3. ure je šla skrivaj iz hiše, ko so vsi ostali še mirno spali in šla v neko podrto hišo, katera se je nahajala na kon¬ cu vasi in tam rodila nezakonske¬ ga otroka. Čim je rodila otroka, zagrabi otroka za vrat in ga začne daviti, ali ko vidi, da otrok še ni mrtev, mu zavije vrat in tako je po strašnih mukah ubogi otrok umrl. Potem ga je zavila v stare cunje, 'odnesla na polje, skopala jamo in ga zasula s kamenjem in peskam. Vse to je budnim okom gledala neka kmetica iz te vasi, ki jo je potem izdala. Naenkrat se raznese po celi vasi vest, da je Padjen zadušila in zakopala otro¬ ka. Ko pride ona domov, ji že pra¬ vi mati, kaj da govori cela vas in ako je to res. Ona zavpije, da to ni res hitro zleti ven iz hiše, leti pro¬ ti vaškemu vodnjaku ter skoči v vodnjak. Ljudje so to hitro opazi¬ li; z veliko težavo so še napol ži¬ vo rešili iz vodnjaka in odnesli domov. Med tem časom so že ne¬ katere kmetice prinesle grozno raz mesarjenega otroka domov, da ga pokažejo njeni materi. Župan je Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn- svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi - mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem , NARODNI VESTNIK. Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo 5 1.50 Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in godbo za mafijk 0 n ap tav w - o za ma! ‘“‘navit, Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba r«di čistfififR. močnee-a odasn -uelcl __ ' a okrilini, druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega v am v *e poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo n- Pri dete z njim jako zadovoljni. ’ P^pnčani, (j a t ' druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega , smo p pesnik< ■ . . .. j.- - i--oma iz nove sum-' 7‘" pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo c„ - Uer * i ki fn iofun nm ncnn r»-pnrjriAC'+ mm,! --• . 5 Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma i m godbenikor F 11 vjjuiauijcuju ue puiAVcUlJO. AKO padejo Se 1 " in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v Za¬ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila S Uca J u nez^ plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite Jj 101,8 '’ 0 B enko rus &, 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren Bor I. tajnik: Frank Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton Lavr«. ’ 5 Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto Greg-or Gregorčič za Spruce Loc. Frank Elatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank Štrukelj, John Kapuš. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Francelj 116 SeJe 86 VrSe vsakotr etjo nedeljo v mesecu v dvorani Joiljn Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno to- stvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. KDOR HOČE DOBRO. P0DUČN0 ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POLU TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Hi Hi Hi Svoji k svojim! 1 Podpisani priporoča cenjenim rojakom in' slovenskim tf Hi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- J Hi jeno in bogato založeno J Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi $ grocerijsko trgovino, * V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- jjj daje krmo za živino , kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo S Gene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja * jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA' | Za mnogobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina 31 £ BI1VABIK, MINN. Telefon 63. f Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi Hi Hi Hi Hi 6 LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače m nu- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI DOSET SE PRIPOROČA. i Rojaki na EIy, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOST* ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se n» JOHN DINSMORE LIVEN TELEFON ŠT. 55 . ju \0^ kateri Ima na razpolago dobre konje ■ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje z drugo delo.] ^ Vprašajte za cene pri nas, kadar potrebujete! JOHJM DINSMORE, lastniK- ‘ r liki N ^ vendar p* 151 ’ šeli vsi t- *ote in st b«* j nesrečo sh;ajiv° isti |jše in le l vendar ■' e v J 0 te- 4 V g " Tl /JV Sl" n #l e ' ,as te] *&•* ■ sc fli s0 : afeČi' . ,ifi> ^ Irda P' 0 ! use bil b bW in Zgodoi De Ameri / Po d ti j e ^ neko ten; 'm na- IPv da a ima« / se B ^adh !Ss za S° lati % Ves< Jat % s e da ^1, ' e nd( M] ‘Mi, ezn Men, ' aa di C T ’ d; H> V; ‘i" VH Vd 9* Si» oni 11 h e «1. W6, w moto. dvorani is podporno Ir,. lElffl Črna žena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. ^ (Dalje.) „0 Jelovice sem prišel. Ker dolgo nismo nič slišali in nobe - povelja dobili, so mi rekli, naj grem nekoliko pogledati, kaj s* ^‘potem pa pojdi 'zopet nazaj na Jelovico in povej, kaj se je ,.j 0 __ Zdaj lahko počivajo. Ponoči se bo ničesar zgodilo. Si' a imamo dobre straže. Če se ganejo graščinski ali če zopet *X Turki, bodo takoj začeli goreti kresovi — na to se smete aI) '^Kaj P a z ^ enaim * ' n otroki v votlini “pri slepem Bogu?” šn0 vzdihujejo in tarnajo.” s* 18 ,! Tem se ni zgodilo nič žalega, pa tudi nobene nevarnosti ni ■ zanj e - Odkar je zletel most v zrak, ne pride noben sovražnik re 5 steno. V božjem imenu naj mirno čakajo, da se stvar poleže ?e(i azreši, potem jih bomo pa šli iskat. — Toda mudi se mi; lab - 111 1 v J J J 'oslnšaj m e i Grahek — gotovo je pod mostom mnogo ranjencev, .. fl ; s0 mrtvi, ali naj te pustimo kar tako trpeti?” kV ečina se jih gotovo nič več ne zaveda; posamezni so gotovo - v i toda ne moremo jim pomagati, ker nimamo ljudi pri rokah. toda pošti«® s Se > pomo V' • g re gar in njegov spremljevalec sta stala nepremično in nate- vala ušesa, da (bi ne prezrla nobene besedice glasnega pogovora, *?. bil tudi za njiju velikega pomena. Potem sta se pa zamislila; jjV jjj nepremično Sta -stala drug poleg drugega in srepo zrla v 1 Jja&or sanje so jima do-zdevali vsi strašni dogodki, ki so se ravno- * 3 ’lik; bliski hitro vrstili drug za drugim neposredno pred njima ^se tako škodoželjno poigravali z njuno in njima naj dražjih usodo: ® ven( j al . __ jasno sta spoznala, da je vse to re-snica, strašna res - . _kakor grozotne pravljice o povodu jem možn ali o zakleti Vralj'®m! katere jima je pripovedoval še kot otrokom ljubeznivi dedek na gorkem zapečku o ; b dolgih zimskih večerih, so se jima deli vsi ti strašni in dolgi trenutki, ob katerih sta prestala toliko ro ze in strahu: in vendar nista si mogla utajiti, da je vse to resnica ? ne bajka in ne pravljica, resnica, ki obsega njiju lastno osodo m nesrečo; — in zopet se jima je zdelo, da jima je solnce sreče iz nagajivosti in za trenutek zašlo za oblake, da bi potem toliko svet¬ lele in lepše posijalo: toda kaj, ko si sama nista -mogla verjeti, ker »ta vendar videla -pred seboj z lastnimi očmi -strašno zlo in gorje — resnično, ker sta -si morala priznati, da so oblalki nesreče predebeli jnpretemni, kakor da bi jih mogli predreti še tako gorki in svetli sohčni žarki. Tisoč strašnih misli se jima je rodilo po glavi; tisoč in še več »rožnih skrbi jima je leglo na utrujeno čelo in jn presunilo v dno duše. In iz tega morja misli in skrbi se je izvil Štefuljčku zdajpa' zdajnapol glasan, pritajen vzdih, izrazujoč notranje bolesti in poln hrepenenja po utehi, in njegove ustnice so rahlo,-pa čustveno zase- (petale: ‘Bog nam pomagaj’! Kakor odgovor ali Ikakor odmev pa je sledil Francetov napol umirajoči mrki glas: ‘Gospod, reši jo’! ki pase je kmalu poživil v krepkejši, vsaj nekoliko še upajoči vzdih: ‘Nigana — še živi’? — Jn zopet sta molčala in mislila dalje. Kroparski možek je že gledal v duhu srečo in veselje svojih bra¬ tov, kmetov-trpinov, videl je vnaprej njihovo zmago, svobodo, novo ns nrvo in d tli) 0 1 4 V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) — Da si zdrav, sin svetlobe in mogočni moj vladar! Wadha Ameri prihaja k tebi, pripravljen, da posluša vsak tvoj mig - JN- Podnevi in ponoči je pripravlen, da ti služi. — Na te besede, »»ere je kot pozdrav izgovoril z nekako v-zišenim -glasom, pri- ■ a 'i nekoliko tišje: ■— Kaj želiš, moj gospodar? V tem je že Muhamed vstal z divana in šel k Wadhi. Z milo - 'hm nasmeškom mu je dal roko. ~~ Uverjen sem, da si ti noj svetli kamen in da te mi je dal A da -mi s svojo svetlobo svetiš v temi. ko mi bo trebalo gle-da- ■ h 'maš sokolove -oči in bistro gledaš, v tebi je levovo srce in ne l ls se nikogar! v tebi je moč slonova, ko stopa oprezno, noseč deblo. ^adha je mirno poslušal 'te 'besede. Vedel je, da ga hadžib po- UJe za ukaj zelo važnega, ker ga tako hvali. Poznal je prav “latinski pregovor: Timeo Danaos et do na ferentes. Ni se po- ° veselil te pohvale, ker ni -veroval v njeno iskrenost. Preveli' w ®atse-!°»-_-i 1 -v .j — 1._ da Vdi je že uveril, da ne velja verovati višjim od sebe. Zato je mu je treba biti opreznemu, ar se odloči, da izrabi kolikor le mogoče to Muhamedovo ° n Jenost. Zato se še enkrat prikloni in reče: f j- , M-ogo pretiravoš, veliki naslednik svetega preroka! V svo- 1 pripisuješ več, kakor mi ide. Vendar bodi uverjen, * 1 sre čen, če bi imel sokolov vid, levovo srce in moč slonovo, JojIjv en j vse to položil pred vznožje tvojih nog in ti bi se lahko thop r ^' a . s daj enega, sedaj druzega, kakor bi se ti zljubilo. A Jfc ni mam v -seh teh zmožnosti, o katerih govoriš, i-n akoprav le® p r -° nez uaten človek proti tebi, veliki sin slavnega rodu, vendar črni i*" 3 vi j en, da bi ti bil na vslugo z vsem srcem in z vsemi O* ga na te besede prime zopet za roko in potegne k - n-’? e stal v kotu - ja. Uka i uaju nikdo ne sliši in lahko govoriva, kar je naju sel( l e l ua ponujeno mesto. i po,;" Za sr ečo mojo in tvojo — reče Muhamed. — Ako me Gq ; m mi pomagaš, se ne boš -kesal. -- pj dobri moj gospodar. ' ! 'boip ' 6S ’ i e uaš kalif Hešam nevarno zbolel in da se zdrav- za ^adh a a - n,leS0VO živl ienje. ^ koma i opazil. f h, ]jj a i e Pokimal z glavo in čez lice mn je šinil ironični na- K; v e-m. a i pravi 2 Ca narod? 'So 7l„?° ^ -i e - Narod moli za živjenje svojega kalifa in mu že- .,‘vijenje. Z a kaJ ? iebedast reče prezirljivo Muhamed. ^ j,: , ^ ° u pameten, bi želel temu slabotnezu smrt. ...K d a ■ a i® bil pripravljen, da hadžib izgovori te besede. Ve- ' to ’ da i Jae ® am ova bolezen samo izmišljena komedija. Vedel je e ta bolezen samo prvi korak k nadaljnim Muha-medovim življenje; a sedaj: ravno se je -svitala zarja boljše bodočnosti, ravno je hotel napočiti dan zmagoslavnega boja, — pa je nenadoma pri - drvil še temnejši oblak, ki je žugal uničiti vse, ne samo imetje in svo¬ bodo, marveč celo življenje. In tako se je 'združila nad ubogega tr¬ pina vsa nesreča; kakor so namreč v prejšnih časih naznanjali kre¬ sovi 'bližajočo 'se turško povodenj, tedaj je .hitelo ljudstvo v grad, iskat zavetja in obrambe, tu so bili varni pred -sovražnikom. A zdaj: po gričih in gorah so zaplamteli kresovi, hoteč naznanjati veselja in radosti dan; toda nehote so morali biti in zdaj znaki turškega navala. In kmetje, -vsi obupani, si niso mogli iskati obrambe v gradu — pri svojem sovražniku r— marveč so se vsi obupani — v štrku pred dvojnim sovražnikom — razkropili po gozdovih. Res so Turki že od¬ šli, toda bogve, kaj še pride. — Taki občutki so navdajali možka, ki je iskreno ljubil svoje rojake, za katere je bil pripravljen stori¬ ti vse. V Bregarjovi glavi so se pa kakor bliskoma vrstile grozne slike: strašni pok, ogenj v njegovi lastni hiši, Nigana. — Nič več ni mo¬ gel misliti. Ko je videl, da se je tudi Štefuljček vzdramil, je rekel proseče: “Štefan, pojdiva naprej, da najdeva Ni-gano!” Sočutno sta se ozrla drug drugemu v oči in obema je kanila iz oči grenka -solza bridkosti in žalosti. Nato sta šla dalje. Turkov se nista več bala, zakaj vedela sta, da so vsi, kar jih je ostalo še živih, odšli nazaj proti Radovljici; zato sta toliko bolj podvizala korake, da bi tem preje dospela do -mrtvaškega mostiča. Ko je smodnik raznesel most, se je vnelo na Špiku mnogo dreves, ki so gorela še zdaj in pošiljala proti nebu velike plamene, tako da je bila razsvetljena vsa stena. V presledkih so škripajoče odpadali žareči odgorki in drvili čez pečine,: svetel oblak ognenih isker se je samovoljno poigraval ob skalovju kakor ravno toliko kresnic ob po¬ letnih večerih, na korenine se je pa debelo vlegal pepel. Iskre in odgorki so polagoma vžgali paberke in suho vejevje, ki je ležhl-o po tleh in zdaj se je pokazal tu zdaj tam nov plamen, nov ogenj, tako da se je polagoma videlo, kakor bi gorel ves Špik. K sreči je še o pravem času potegnil krepek zahodni veter, ki je ‘odpihal zadulili dim proti vzhodu in tako rešil vse, kar jih je bilo v votlini; zakaj sicer'bi se -bili gotovo 'zadušili. Moža sta hitela dalje po stezi. Nič več nista imela časa, da bi opa¬ zovala grozotno - veličastne prizore, ki jih je nudil goreči Špik. Že sta dohitela prve sledova razdejanja in nesreče. In odslej se ji' nia je nudil ob vsakem koraku strašnejši razgled, da so jima skoro zastajale noge. Za vsakim drevesom in ob vsakem kamenu so ležali raztreseni krvavi 'človeški udje in na-pol zgorela, nečloveško raz - mesarjena 'trupla. In med temi trupli se je tuintam zganilo: tam ob stezi se je dvignilo oslabelo telo in se s steklenimi očmi koprneče ozrlo okrog sebe, a takoj je spet -omahnilo: smrtni boj je bil končan na drugi strani je željno -odpiral usta drug umirajoč vojak, da bi mu kdo -omočil pekoči jezik vsaj s 'kapljico vode; in od vseh strani so prihajali -iskalcema na ušesa srce presunjajoči vzdihi in stoki umirajočih. — Bregar je bil vedno nekaj korakov pred Štefuljčkom in se je skrbno ozrl za vsako -drevo, ob vsak 'kamen i-n vsakemu mrt¬ vecu v obraz. Goreča Špi-kova. stena je namreč tako jasno r-azsvet- ljevalavso okolico, da sta lahko natanko opazovala in spoznala vsak predmet. Tedaj pa je naenkrat France -zakričal divje in strašno, kakor obstreljena zver, da se je mogoče razleglo daleč naokoli, in se vrgel na tla za bližnji 'brinjev -grm. Kroparski možek je nemudoma prite¬ kel k njemu in opazil, kako je slonela Bregarjeva glava na prsih mrliča, ki je nepremično ležal na mehkem ruševju za grmom, Na¬ tančneje je opazoval truplo in takoj spoznal eigankine poteze — Niganin obraz. (Dalje prihodnjič.) korakom, vndar ga je ta nagla izjava iznenadila. Razburjen ne odgovori ničesar, zato ga Muhamed ostro pogle¬ da in reče : — Ali nimam prav? Wadha je bil v zadregi, kaj naj odgovori, ker se je 'bal, da se ne vjame v zanjko, vendar reče: — Nisem nikdar mislil nato, a kar koli misliš, gotovo premi - sliš dobro, ker tebi kot potomcu slavn-ga proroka prihajajo misli iz neba. Muhamedu zažare oči: — Ali n-i to prava sramota, da sedi na prestolu oni slabič, ki ne ve' drugo, nego sedeti v haremu in se zabavati s svojimi odaliska- mi? Ali ni smešen tak kalif, 'ki nima svoje volje, svojega razuma, svojega srca. Ali ni privedel on s -svojim vladanjem na rob naš rod, naš narod in vero -prerokovo? On nosi ime kalifa, toda je ničemer- než, ki krade Alahu čas in državi denar. Hešam je (kakor trot pri če¬ belah, še huje, zakaj troti rode z -matico vsaj otroke, a on je brez zaroda. On je ničla, katero je treba izbrisati. Ali je on .kalif, ali je vladar?.... To mi moraš priznati, da ni vreden piškavega orelia. Da, Abderaman ni imel napačnega načrta, da vrže Hešama s pre¬ stola. To ta slabič v resnici zasluži, zakaj pozabil je na tradicije našega naroda in hotel proglasiti za svojega naslednika človeka, ki ne izhaja iz Mohamedovega rodu. Če bi pa Abderaman izhajal iz našega rodu, 'bodi uverjen, da bi mu jaz prvi pomagal, da se .čim preje dvigne do oblasti. Ali usurpatorja sem moral pribiti na križ. — Alah je pomagal in ti si zmagal. Sedaj si vladar, ker vladaš kot hadžib. — Istina — vzklikne jezno Muhamed — v mojih rokah je ob¬ last cele države, ali.... — Hadžib je na to pazno pogledal okrog in djal s tihim glasom: — .... ali to mi -ni dovolj. Wadha je znal, ka-m meri ta- go-vor, venda-r se je delal, kakor bi ne razumel 'prav: — Kaj želiš tedaj ? Muhamed mu odvrne -s svečanim in nevoljnim glasom: — Kaj želim? Nočem sijati kakor solnce, nego hočem biti soln¬ ce.' Želim ne -samo vladati kakor kalif, nego hočem 'biti kalif. In dokler ne dosežem tega, tako mi preroka Mohameda, nočem mirova¬ ti. Misliš morebiti, da je to samo častihlepje. Dobro! Naj bo časti' hlepje, ali to je. tudi sveta stvar. Dolžnost moja je to, da preroku Mohamedu, začetniku našega rodu, zopet dvignem zastavo in vza¬ mem žezlo v svoje roke, katero je določil svojim potomcem, žezlo katero so razni uporniki vedeli izmakniti iz pravili rok. Slišiš to - rej, kalif hočem hiti! Wadha je poslušal mirno to izpoved in na njegovem obrazu se ni opažal niti najmanjši izraz presenečenja. — Svetli gospodar, jabolko, katero želiš prejeti, ti bo samo padlo v -naročje. Ves narod ve, da si ti edini, zakoniti naslednik kalifov. — Da, prav imaš — odvrne s strogim glasom Muhamed — ali le tedaj, ako odide kalif Hešam k sencam svojih -očetov. A Alah ve kdaj ho to! — Saj si sam rekel — reče Wadha el Ameri — da je Hešam na¬ glo zbolel in da zdravniki nimajo upanja na ozdravljenje. — Eh ka, -zdravniki se lahko motijo. Hešam lahko ozdravi in kaj po-te-m? — Na to sedaj nemorem odgovoriti. — Ali mar ničesar ne veš? — plane Muhamed z divana. — Kako misliš to? vpraša navidezno začudeno Wadha el Ameri. — Ali se moja skrivnost čuva tako dobro? — vpraša hadžib. (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blag-o po primernih in poštenih cenah. GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videi krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, A bsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. 00 OiE 00 0E =m First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. Prepričajte se o istinltosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E„ CLEVELAND, O. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! i’4 g*f, V m m f'4 v V V 4'4 V M V i»4 V A v f'4 v J'4 v »j? V J'4 V 1 § ¥ f'4 V f'4 V f'4 V '»■» VWVA?WW:::-VWWWW JA* d* FIRST NATIONAL BANK Chisholm - - Mirin. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! f'4 ¥ f'4 ¥ f'4 ¥ f'4 f'4 ¥ f'4 ¥ f'4 V f'4 ¥ f'4 V f'4 ¥ ¥ f'4 v,v 4*4 ¥ 4*4 ¥ 4*4 ¥ 4*4 ¥ 4*4 ¥ 4*4 •Se, ¥ f'4 4*44*44*44*44*4f'44*44*4f'4 f'4 4*4 f '4 v 4*4 f'4 4*4 f'44*44*44*44*4f'4 4*4 f'4 f'4 Ve V W W W W4%AAAt W W W W Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. jL.h-F BrfwingCompany Belo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev loči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Milvvaukee in “Peoples“ Duluth pivo. $ Hi Hi Hi Hi Hi Hi vsake JR . „ _ - ffi L£ |£ y- Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v * ELY, MINN. * lf^ lelephone No 52. Hi Hi HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHtHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi Hi Ui afi Hi Hi Hi Hi Hi Fina zaloga domačih in importiranih pijač Ufi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. TRŽAŠKA SVETNICA TRE- TJEREDNICA SV. TUNINA PRED POROT. SODIŠČEM. Tržaška svetnica, tretjerednica sv.- Tunina — obsojena. Po dovr - šnem dokazovanju in po zasliša - nju zdravnikov .psihiatrov, ki so, kot smo že kratko omenili, sogla¬ sno izrekli o Pirjevčevi, da je du¬ ševno popolnoma zdrava in da je bilo njeno delovanje vse skupaj le prav rafinirano vprizorjen “tea¬ ter,” da seopehari ljudi, je govoril državni pravdnik skoro poldrugo ure. Vzdržal je obtožbo v polnem obsegu in zahteval strogo kazen za svetnico, posebno z ozirom na¬ to, tako prebrisano in zahrbtno je izkoriščala lahkovernost ljudi in kako brezobzirno je pripravila več pridnih deklet, ki so leta in leta štedile, ob njihove težko prisluže- ne prihranke. Povdarjal je tudi, da je bila Pirjevčeva že večkrat kaznovana — bila je zaprta že tu¬ di, v znani ženski kaznilnici v Be¬ gunjah na Gorenjskem — in tudi že zaradi podobnega sleparstva, zaradi katerega je danes na obtož¬ ni (klopi. Vsled tega ne najde dr¬ žavni pravdnik tildi nobenega ka¬ zen olajševalnega momenta. Ona je, kakor je dokazalo pričevanje, brezvestna sleparka, ki se je igrala zlahkovernimi ljudmi in je izvr¬ ševala te nesramne sleparije, ka - 'kor so izpovedali zdravniki, name¬ noma, po rafinirano igro svetnice sv. Tunine, pri čemer ji je seveda veliko pomagal njen pater Alek¬ sander. — Med govorom državne¬ ga pravdnika je svetnica na ototož ni klopi polglasno molila in nepre¬ stano poljubljala rožni venec in križček ki je na njem pritrjen. V svojo molitv je vpletala tuidi la - tinske molitvice, katere jo je nau¬ čil pater Aleksander. — Nato je govoril zagovornik, ki pa je imel težko stališče. V svojem dveur - enm govoru je skušal vsaj deloma razbremeniti obtoženko in je zvra- čal krivdo deloma tudi na patra Aleksandra, ki je vedel za vse nje¬ no početje, ki jo je tiral zasleplje¬ no (po izreku več prič v patra zaljubljen&o) tako daleč, odnos - mo je molče gledal in trpel take nesramne sleparije. Tudi med nje¬ govim govorom je svetnica molila. V začetku je začela tudi glasno jokati in je obrnila posebno pozor¬ nost na porotnike, toda ko ji je predsednik zagrozil, da jo bo dal odpeljati iz dvorane, je takoj umolknila in molila dalje. — Po tričetrt urnem posvetovanju so porotniki potrdili z 8 glasovi vpra sanje glede krivde goljufije, z ozi¬ rom na odškodovanee Lue. Mar - kič (5200 K), Ivane Stibil (1000 K), Mar. Furlan (60K,) Mar. Zur (60 K) in Frančiške Ti'ky (60 K). Sodišče je obsodilo na .podlagi te¬ ga pravoreka sv. Tunino Antoni¬ jo Pirjevčevo na štiri leta težke ječe s posti in s poostreno ječo. V kazen so ji všteli eno leto, 41 dni in 11 ur preiskovalnega zapora. Po razglasitvi razsodbe je prigla¬ sil zagovornik ničnostno pritož - bo, sv. Tunina je globoko vzdihni¬ la k sv. Antonu in k vsem svetni¬ kom in jih glasno zaprosila pomo¬ či; pater Aleksander pa je zapri svoj brevir, katerega je ves čas bral v svojem temnem kotu in re¬ kel z izrazom zadovoljstva: “Kon¬ čano je!” K stoletnici francoske vlade in Na¬ poleonovega padca na Kranjskem. (Nadaljevanje 2. strani.) na voglu znane gostilne “pri Be- skeljnu”, kjer se cepita državni cesti na Tržič in Kokro. Spopad Avstrijcev in Framcozev nam iz¬ pričuje še dandanes naslednji po¬ pis na znamenju: “To znamenje so poškodovali 30. avgusta 1813 Francozi z 42 kr o gl jami, 1. 1815. je bilo prenovljeno. 1. 1858. novo sezidano in 1. 1881. prenovljeno.” 150 Francozov, ki so se bili za - 'kasnili v mestu, so avstrijski u - lanci vjeli Še tisti dan je te vjete Francoze peljalo kakih 500 av - atrijskih vojakov v Tržič. Gene - ral Belotti se je iz strahu, da bi ga Avstrijci ne odrezali od glavne francoske armade, pomaknil po cesti proti Medvodam. Z zavzetjem Kranja je podkralj Evgen izgubil (zvezo s svojim des¬ nim krilom, zato je zapovedal ge neralu Belottiju, naj Kranj zopet zavzame, kar se mu je dne 2. sep¬ tembra že posrečilo. Nekoliko več sreče so imeli Francozi na Koro - šikem, kjer se jim je posrečilo Av¬ strijce pregnati z Bistrice m jih prisiliti s tem, da so preložili svo¬ jo glavno moč na levi breg Drai|e. S tem je imel Evgen zavarovano ]eyo krilo. Trba je bilo zavarovati še desno krilo, ki se je nahajalo že v veliki stiski. Podkralj Evgen je poslal proti Postojni generala Palombinija, in general Belotti, ki je imel glavni stan v Kranju, je dobil dne 8 septembra povelje, naj zbere svoje vojake, ki so se bili nastanili po Kranju, Šenčurju, Cerkljah in Komendi, in naj iz - kuša v Mengšu se združiti z onim oddelkom, ki je prodiral iz Ljub¬ ljane po Dunajski cesti. Pri bi¬ striškem mostu blizu Vira je pri¬ šlo do spopada. Avstrijci so šteli 7000 mož, 2 bataljona graničar¬ jev, ’1 baterijo in 3 eskadrone Lu¬ zarjev. Bitko, katero je general Belotti opazoval z bistrim oče - som z daljnogledom iz cerkvene¬ ga stolpa v Mengšu, sta odločila dva bataljona štajerskih bram - bovcev, ki sta prišla čez Tuhinj - sko dolino Francozom za hrbet. Francozi so bili popolnoma pora¬ ženi. Generala Belottija,- vse čast nike njegovega štaba in še 2000 mož so Avstrijci vjeli. Ostanki razbitih francoskih čet so bežali, 'koikor so mogli, preko črnuškega mostu v Ljubljano. Belottija so Avstrijci peljali kot vojnega v- jetniika v Celje. Celo pot ni izpre- govoril 'besedice vsled nevolje in jeze, da so ga vjeli najbolj žarni - čevani avstrijski vojaki, to je de¬ želna bramba. Podkralj Evgen, ki je imel od 7. do 11. septembra 1813 svoj glav ni stan v Kranju, je izdal p rekla¬ macijo, v kateri je naznanjal, da je dne 28. avgusta Napoleon si" jajno premagal združeno armado Avstrijcev, Rusov in Prusov. Naj brž se nanaša to poročilo na sre¬ čen začetek 'boja Francozov pri Kulmu, ki pa se je pozneje končal s popolnim porazom generala Vandamma. Mogoče je pa tudi, da je hotel Evgen s tem poroči¬ lom samo javno mnenje izb olj - sati na korist Francozom. Dne 11. septembra je preložil podkralj Evgen svoj glavni stan iz Kranja v Ljubljano. Medtem je podrnar- šal Ililler izesedel in se polastil cest, ki peljejo proti Jesenicam in Kranju. Dne 16. septembra je izkušalo'5000 Francozov, ki so se pred Hitlerjem pomaknili v Kranj, od tu Avstrijcem zapreti nadalinje prodiranje. V kranjski okolici je prišlo do manjših prask nakar so se Francozi vrnili še tisti dan zopet v Kranj. Dne 20. septembra so se Francozi t novic spoprijeli z Avstrijci v bližini 'Kranja, toda Francozom se je go¬ dilo slabo, zakaj tri dni pozneje, dne 23. septembra opoldne .so av¬ strijske čete pregnale Francoze popolnoma iz Kranja. Francozi so bežali proti Ljubljani, kjer so se držali še nekaj dni. Ko je podkralj Evgen videl, da se avstrijske čete Ljubljani bližajo od vseh strani, je zapustil dne 28. septembra, z večjim delom svoje vojske Ljub¬ ljano in se v brzih marših umak¬ nil po Tržaški cesti proti Postoj¬ ni. 'Samo na ljubljanskem gradu je pustil polkovnika Legerja z majhno posadko. Ponoči, dne 29. septembra so v gosti megli zapu - stili Francozi tudi okope pričrnu- eah. Zažgavši za seboj savski most so kot zadnje čete preko Ljub¬ ljane sledili umikajočemu se Ev¬ genu. Zjutraj so avstrijski voja¬ ki hitro za silo popravili most in hiteli za bežečimi Francozi po Du¬ najski cesti proti Ljubljani, ka - mor so se že tudi bližale po Dolenj ski cesti avstrijske čete pod vod - stvom generala Rebroviča. Zdru - živši se ž njimi so nato zasedli Avstrijci mesto v prvih popoldan¬ skih urah, potem pa sledili Fran - cozom, ki so se po manjših bitkah pri Planini in Postojni kar najhi¬ treje umikali preko Vipave do Go¬ rice. Drugi francoski oddelki so se po Savski dolini umikali proti Tr- I bižu in se jim je posrečilo, rešiti se preko Pontablja na Laško, kjer' so se združili s svojim desnim kri¬ lom. Avstrijci so francosko posodko na ljubljanskem gradu pet dni ob¬ streljevali s topovi, ki so jih raz - postavili na Golovcu. Krepko so odgovarjali Francozi; toda dolgo se le niso mogli držati. Število ranjencev je rastlo od ure do ure iin začelo je že primanjkovati kru¬ ha. Dne 5. oktobra, ob eni uri po¬ poldne je posadka (okrog 250 mož) kapitulirala. Francoski vo¬ jaki so z vsemi vojaškimi častmi zapustili trdnjavo in na > vznožju Ljubljanskega gradu oddal) svo¬ je orožje, nakar so kot vojni vjet- • nitki odšli v Karlovec. Avstrijci so na Gradu zaplenili 23 lopov, 1000 pušk in veliko množino streljiva. Ob šestih zvečer je z Ljubljanske - ga gradu naznanjalo ljubljanskem meščanom 50 topovih strelov, da je konec francoske vlade in konec osebne svobode na Kranjskem. Prvi civilni in vojaški guyerner katerega je imenovala avstrijska vlada, je bil baron Lattermann, po 'katerem je pozneje dobil znani ljubljanski drevored svoje ime. Prišel je dne 23. oktobra 1S13 v Ljubljano ter naznanil v posebni proiklamaciji, da je Avstrija zopet zasedla deželo in da morajo vsi uradniki priseči zvestobo cesarju Francu I. Slovenskega kmetiča pa ni vprašal nikdo, če je zadovoljen, da bo zopet bodil grajščakom na tlako, kakor je moral pred priho¬ dom Francozov. Na Dunaju se je pa vršil kongres zastopnikov evropskih držav, na katerem je bila Avstriji oficijelno priznana Ilirija. Zasedali so pač zelo dolgo, ker so podpisali akte šele dne 9. junija 1815. Takrat je Kranjska dobila svoje današnje! meje, ter zopet zgubila kulturne narodne zavode, katere je prido¬ bila pod francosko vlado in kate¬ rih še Avstrija danes ne da Slo¬ vencem. KER JE USLUŽBEN V SALUNU. NE DOBI DRŽAVLJANSTVA. Fargo, N. D., 4. nov. — Sodnik C. A. Pollock neče izdati držav - ljanskega papirja Samuel S Klug- manu, ker je uslužben v trgovini z opojnimi pijačami. Klugman sta¬ nuje na dakotsko stran, kjer ni salunov, vendar je uslužben v sa- lunu na minnesotski strani. Sod¬ nik se je izrazil, da ne da nobene¬ mu državljanstva, če ima kaj o ‘ praviti z opojno pijačo, zato ker je to po ustavi dražve Norih Dakota protiustavno. OBRAVNAVA ŽIDA BEILISS SE BLIŽA KONCU. Kijev, Rusija, 5. nov. — Obrav¬ nava Žida Mendel Beilissa, ki je obdolžen umora kristjanskega de¬ čka Andreja Yušinsky vsled do - bav krvi v verske svrhe, bo naj - brce končana ta teden. Po ruski postavi 'odločuje večina porote, in Beiliss bo najbrže oproščen, ker se je dokazalo, da ni res, da bi Ži¬ dje rabili kristjansko kri pri obha¬ janju njih Velike noči. Protesti so prihajali iz vsega sveta, češ, da so tudi Židje po drugih državah in nikjer ne koljejo kristjanov v ver¬ ske svrhe. Rimsko katoliški župnik Pra - inaites je pričal za rusko vlado in je hotel po vsej sili dokazati, da Židje rabijo kristjansko kri v ver¬ ske svrhe. Skazalo ise je pa, da on to dela le iz jeze na Žide, in da je njegovo pričanje neutemeljeno, četudi je pomagal nazadnjaški ru¬ ski vladi na vse kriplje, da bi bil žid Beiliss po nedolžnem obešen. Profesor Kokovsoff in Tihomiroff ki sta bila zaslišana kot veščaka, 'sta se izrazila, da je sramotno in smešno, če se dolži v dvanajstem stoletju Žide, da uporabljajo krist¬ jansko kri v verske svrhe. MATI ZAKLANA KO KOPLJE DETE. Chicago, 111., 4. nov. •— Mrs. Sa¬ muel Cito, 25 let stara, je bila za¬ klana, ko je .kopala svoje enoletno dete v kuhinji. Njen 6-letni otrok je začel 'kričati in ko je došla po¬ licija, je našla mater s stiletom v prsih mrtvo na tleh. Dete se je igralo v vodi, drugo dete bilo je pa ob strani mrtve matere, pokrvav- ljeno 'z materino krvjo. Na otroč¬ jem čelu se je poznal krvavi znak prsta odraslega človeka. Znak so fotografirali in policija bo s to po¬ močjo skušala izslediti morilca, ki je bil mlad mož. LEDENIK POŠKODI TOVORNI PARNIK. Montreal, Qeu., 3. novembra. — Tovorni parnik Manchester Com¬ merce je zadel ob ledenik, in je močno poškodovan, vendar je pa zamogel brez pomoči pripluti do najbližje luke St. Johns, Nfld., kjer bo popravljen. Osolbja ta par¬ nik ni prevažal, in ima le 40 mor¬ narjev. Žena (dan po poroki:) Ljubi | Mihec, ne bodi hud, ali vest mi veleva, da ti moram nekaj prizna - ti. Mož: Hm — hm — priznati? Kaj pa? Žena: O — nič hudega, le ne delaj takega obraza. ... Veš, jaz imam v laseh — kupljene kite. .. . Mož: No, no, to vendar nič ta- cega ni... . sicer pa se mi je to že zdelo. Žena: Ampak, veš.... te kite še niso plačane. * * * Pikolo: Gospod, gospod .... en gost je ušel, pa ni nič plačal. Plačilni manker: Gotovo tisti v kotu, ki je bral “Domoljuba.” Pikolo : Da, tisti! Plačilni natakar: Saj sem si 'koj mislil: Kdor ne nadleguje marker- jev za časopise, ampak gleda “Do¬ moljuba,” ta gotovo nima pošte¬ nih namenov. •* # * ' Mati: Torej Milenica — ker je danes tvoj god in te imam jaz tako rada — ali ti lahko še kako veselje naredim? Darila si dobila od mene in od papana, slaščice si dobila, v kinematografu si bila ■— kaj bi te še tako prav posebno razveselilo? Milenica:. Če bi ti Pepčka na- biksala. * * * Žena: Da, da, prav praviš.... zlobna sem.... zanikarna.... za¬ pravljiva. .. . sploli najpopolnej¬ ša pošast. Mož: Zapomni si, 'da popolna sploh ni npbena stvar na svetu. * # # — Ampak veš.... to se mi pa ne dopade.... tvoj ženin ima rde¬ če lase...." — No, da. .. . pa kaj, saj jih je • tako malo! * # * Tovarnar: Za straženje svoje¬ ga podjetja rabim človeka zaneslji vega. .. . spati mora takorekoč z odprtimi očmi in ušesmi in nobe - na stvar ga ne sme premotiti.... Posredovalec služb: Gospod.... naj vzamejo mojo ženo. ... ta ima vse te lastnosti. ... DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška k ati. i “k ni Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovlch, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Feshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Petra Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu y Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k drušCvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, ^ajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Frank Kochevar, predsednik; Frank Feny, podpredsednik; Frank I»enich, I. tajnik; Frank Frebek, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redite' mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher- nugelna, Kittzville* Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, SOc na , Ctty otllaa, Sirnima! Hotel bloelt. Depot, ooroc S K„perlor St. and SUlh \ v> J \Vest. m SI PEHH"'- pekior—j. G. A. er Clty o^Moer. V Ave. Depo, T„, v . ‘ er St - **"" «Kden 5” "l». POZOR: -Rmakorn po Minnesoti in po drugih okrajih se naznanja, , J lo ti ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni naj večji jeklar- Ameriki še lahko dobijo po primerni cem, to je, za kratek “ V L- „ ie naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba do ca trvička da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato rojaki, kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nosil rišie oLresti, imate sedaj priliko da ga vložite v zemljišče na vls - ! ,rj natančna navodila se je obrniti na: Gary, AN g EK zastopnik GAKY LAND CO., Eveleth, Miza. TOMA® Oary, New Duluth. M.- ali pa na :— GARY LAND CO. Naročajte se na naj večji slov, polutednik “Narodni VesiniF r. SMODKE NAJEINEJŠE KAKOVOSTI Z GRBOM SLOVENSKE DELAVSKE POD¬ PORNE ZVEZE, IZDELANE IZ NAJ FINEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VBST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De lavske Podporne Zve„e. Blag-o razpošiljam na vse kraje pofltnine prt sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIMI . MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika.