K. K. STAATSANWALT8CHAN MAR8UR9 Eingelaugt am 1 il-JDL. 1817 8 v-/0 * mit - ^- Beilagtn —.—\ Maribor, dne 19. jnllja 1917 t% List ljudstvu v potrte in zabavo. rooi^nimm>*nwi(tnm> ^t.n«iririittwii wiwwwi*nii m jynjwwawwwmwwhhiji>im mu i■■ ihmmiiimp J" ~ «5 &&B8 ja *.*» pri tete 3Kta» 6e« kža 15»«. ŠSisssN»» m k ss! staNej» iž t*. - korah» oeite ste?. §. - $e*spW m a» wr Hiftž^Cfe fes _---i» s»6sssž 3d ^ 6« ter * te«©, i to*a<£n6a u-uMufe; stwse <*». & fei vt&tm mmŠe M&hntte S* fin., fete^e &B vi*. — «e svmtesm&i 4» a«®» ^Ar. ■hb t;- nMHmg) Minister o kmetu» V seji avstrijskega državnega zbora dne 10. julija 1917, v kateri se je razpravljalo o poobla-stilnem zakonu za vojnogospodarske odredbe, je imel voditelj poljedelskega ministrstva dr. vitez pl E r 11 govor, v katerem je posebno pohvalil kmetski stan. Vitez Ertl je izvajal: Visoka zbornica! Kmetski zastopniki v tej zbornici so priliko, ko se vrši posvetovanje o zakonski predlogi, ki bi naj nadomestila cesarsko odredbo z dne 10. oktobra 1914 s pooblastilnim zakonom, uporabili v to, da so podrobno razpravljali o raznih težavah, ki jih ves sestav vojnogospodar-skih naredb prizadeva kmetu, o žrtvah, ki jih mora doprinašati kmet, ter o raznovrstnih nedostat-kih in pogreških vladnih ukrepov. Ne morem si kaj, da ne bi porabil te prilike, ter Vam ne bi razjasnil, kako si razlagam naloge, katere sem prevzel kot sedanji voditelj poljedelskega ministrstva. Ne dvomite o tem, da so se besede, katere tukaj govorite in ste jih tudi danes izrazili, besede, ki so prišle iz ust izkušenih in zgovornih poznavalcev kmetijstva, slišale na ministrski klopi in da se bo našlo srce, katero razumeva Vaše težave (Bravo¡-klici). Zadeve, katere ste danes tukaj naštevali, se v poljedelskem ministrstvu že dolgo zasledujejo s posebno skrbjo. Naša težnja je, da ne-dostatke po možnosti popravimo. Poljedelsko ministrstvo bo, kolikor je to sploh možno, sodelovalo, da se omilijo vojno-gospodarski nedostalki. (Pritrjevanje). Kot tačasni vodja poljedelskega ministrstva smatram kmetijstvo in kmetijsko pridelovanje v okvirju celega gospodarskega življenja kot najvažnejši temelj (Pritrjevanje in ploskanje), kateri omogoču-je, ako se zvesto goji in oskrbuje, pridelovalno možnost ostalih pridelovalnih vrst narodnega gospodarstva, omogočuje pa tudi pravilno uporabo vseh gospodarskih sil v državi, pravo uporabo delovne in ohranitev pridelovalne sile cele države. (Zelo dobro!) Morete si torej, velespoštovani gospodje predstaviti, da službe, katero mi je poveril cesar in ž njo zvezane častne dolžnosti nisem prevzel brez velike skrbi. V tretjem vojnem letu se kmetje trudijo, da s sadovi svojega dela omogočajo naše v s t r a j a n j e. (Tako je!) Vedno težavneje bo, ohraniti zemljo dovolj rodovitno (Pritrjevanje), vedno težavneje pa tudi bo, si oskrbeti delovna sredstva in delovne moči (Pritrjevanje), vedno bolj težko bo delo tistih, ki so ostali doma, kateri imajo svojce na bojišču, delo žensk, otrok, starčkov, ki v kmetijskem delu izvršujejo sedaj naravnost čudeže. (Živahno pritrjevanje!) Velecenjeni gospodje! Povem Vam, da bi človek pokleknil na tla, ko sliši, kar se od mnogih strani dandanes doprinaša samozatajevanja in požrtvovalnosti, kar se dela v tem težkem času na kmetih (Živahno pritrjevanje in ploskanje) in kar storijo ravno naše vrle kmetske žene (Živahno pritrjevanje). Kljub vsem težavam, katere sem nekoliko o-pisal, kljub neugodnemu vremenu, kljub neprestano modremu nebu, £ kaJsiega neusmiljeno žge solnce na zemljo, kljub vsem drugim trudom in težavam katere morajo prenašati, kljub osovraže-nju (res je), katero prihaja ali od nerazumne ali pa hudobne strani, in kljub temu, da se uspeh tega dela skuša smatrati kot neopravičen vojni dobiček, kljub vsemu temu vztrajajo kmetje. In to je tudi njih dolžnost, kakor tudi dolžnost vseh drugih stanov in nas vseh. Naši kmetje pa vztrajajo kljub temu in izpolnjujejo svojo dolžnost napram državi in domovini. (Zelo dobro!) Dohodke dela, kateri se slikajo kot vojni dobički, to razbremenitev zemljiških knjig poznamo v poljedelskem ministrstvu in vemo prav dobro, da so to velikokrat likvidacijski dobički, da niso sadovi, kateri zorijo na drevesu, temveč da se mora dati kapital sam, (Živahno pritrjevanje in ploskanje) in da se mora žrtvovati premoženje in da bomo po vojski morali vse storiti, da se zemljiške knjige ne bodo zopet polno napisale. (Živahno pritrjevanje in ploskanje). Velecenjeni gospodje! Kakor umevno, ste presojali in kritikovali vojnogospodarske odredbe. Res je, da je marsikaj težko prenesti, mnogokaj se mogoče komaj odvrača, mnogo se pa sploh mora pripisovati vojski. Nočem odločevati, ali je to »gospodarjenje«, kakor ga imenujemo, potreba ali pa zlo. Morda je potrebno zlo. Toliko pa je vendar gotovo, ali je način nasilnega gospodarjenja pravilen ali ne, gotovo pa je, da sedaj v tretjem vojnem letu ne moremo kar z enim skokom skočiti v nasprotni način gospodarjenja. Marveč mi moramo skušati z združenimi močmi, da polagoma odstranimo vse trdobe in nepravilnosti, ki so se pokazale. Gospodje! Jaz stojim na stališču in to bi si rad napravil za glavno načelo svojega delovanja, dokler bom vodil poljedelsko ministrstvo, da je najboljša politika za kupovalce in uporabnike pospeševanje pridelovanja. (Živahno pritrjevanje in ploskanje). Eden mojih predgovornikov. poslanec Jarc in mnogo drugih gospodov so naslikali vse razmere zelo natančno in poslanec Jarc je še posebej razvil program pridelovalne politike. To bom gotovo vpodeval. Po mojem mnenju je prva podlaga agrarne preosnove in politike za pospeševanje pridelovanja —- mogočna, krepka izpopolnitev kmetske organizacije in kmetskega interesnega zastopstva. (Živahno odobravanje.) Zato bom vse storil, da na smotren način pospešim kmetsko interesno zastopstvo. (Živahno odobravanje.) Popolnoma soglašam z ministrom Hoferjem, ki si je pred nekaj dnevi pridobil vaše odobravanje. Minister Hofer in jaz postopava glede novih odredb LISTEK. Vojni spomini (Januš Golee.) (Dalje.) V prihodnji vasi kake pol ure od Čistohrba je bila javljena že omenjena ruska brigada, katero bi naj iz nenade napadli in zajeli. Res, lotili so se tega dela v sneženo viharni noči z enim bataljonom naših neizkušenih rekrutov. Napadli so sovražnika od treh strani, hoteč ga presenečenega prisiliti k predaji. Zabranih je bilo pri tem spopadu 134 Rusov; a tudi od našega svežega bataljona se je vrnil komaj vsak deseti mož. Drugega jutra precej zgodaj smo se nameravali umakniti iz vasi nazaj na 1 rib, odkoder smo bili prišli. Komaj smo obrnili selu hrbet za dobrih 500 korakov, je začelo pokati za nami, piskati z rezko brzino po zraku in šrapneli so nas obsuli kot toča na gosto. Vsi od prvega do zadnjega smo bili uverjeni, da nas škropi na kri in pogibel lastno topništvo v domnevanju, da smo Rusi. Odpošiljali smo enega sla za drugim nazaj sporočat, češ: saj smo vendar le Avstrijci, naj nam ne sipa svinca v hrbet. Odposlancev ni bilo nobenega nazaj. Svinec je padal po nas vedno gosteje. V visokem snegu smo kobacali navkreber le počasi, radi polževe hoje smo nudili artileriji trajno viden cilj. Naš častnik, ki je pohitel do klete artilerije, da jej zapre pogubonosno žrelo s pojasnilom, se je vrnil obledel kot stena ter javil: »6 sovražnih topov bruha po nas, in mi ; smo nočevali z njimi skupno v isti vasi celo noč.« i Marsikateri se je sedaj spomnil, da je videl j koncem vasi topove s konji, a vsakdo je bil uverjen, da so naši. To je bil za Ruse zajutrek, ko so nas spasli umikajoče se in kobacajoče po snegu do pasa. Še s kamenjem bi nas bili lahko popodili, kako ne s smodnikom in svincem. Neverjetno je, a resnično, da smo počivali s sovražnikom v isti vasi, prebili noč v nekaljenem miru do jutranje zore. Kaj takega se ne dogaja danes več, temu podobni doživljaji so bili mogoči le izpočetka. ko ni bilo tesno zvezane bojne črte, ampak med posameznimi polki vse polno vrzeli in lukenj, skozi katere je lahko udiral sovražnik neopaženo ter brez ovir. Sovražna artilerija je privabila s svojimi streli nad nas še rusko pehoto iz sosednjega, po noči od nas napadenega sela. So streljali in brusili po nas s strojnicami, a skoro nič zadeli. Proti poldnevu smo bili zopet nazaj na hribu pri Mažarih, ki so se hudovali, da smo jim razdražili Ruse, ki so se vedli pred našim prihodom mirno. Jaz sem odnesel iz Čistohrba občuten pečat na podplatih. Tiščal sem v spanju obute noge v razbeljeno zakurjeno peč, in si prežgal dno na čevljih prav do kože. Prisiljen sem bil ločiti se od obut h tovarišev, da si priskrbim pri trenu novo, komisno obuvalo. Oberst mi je še naročil, naj popazim malo na štabne konje, da si jih ne bi Rusi kar brez vprašanja izposodili. Čisto sam sem korecal v snegu po hribu in navzdol, da bi dospel v vas Laborczfo, kjer bi naj tičal naš tren. Oh, ta pot je bila mučna, ker sem komaj prestavljal noge, oslabljen po lakoti in trudu prošlega dne. Po kaki uri hoda sem zadel na meni dobro znanega obersta v spremstvu nekaj častnikov. Šli so si ogledavat bojno črto in so me povprašali, kje da je moj polk. Smo kramljali precej časa, ker smo se vsi dobro poznali. Dobrosrčni gospodje so mi še ponudili svoje čutarice z žganjem in čajem. Od radodarnih gospodov sem se poslovil s prav toplo zahvalo na jeziku in v srcu. Legala je večerna megla na zemljo, in ni se videlo več dobro. Od tovarišev, ki sem jim podal komaj roko, nisem bil 50 korakov nižje pod hribom, ko mi je bobnil v uho dobro poznati, ruski: »Stoj!« Potreslo me je po celem telesu v prepričanju, da poživlja sovražnik mene k predaji. No moje bosonoge malenkosti niso videli, niti dobili, pač pa so zabrali (vjeli) in povabili v sibirsko bladišče častnike, s katerimi sem se razgovarjal in krepil pred nekaj trenutki. Šli so v nezasedeno vrzel naše fronte, katero so bili izpolnili slučajno že Rusi, ki so jim namignili s seboj, da ne bi zašli še v drugič. (Letos sem govoril v Gradcu s tedaj ujetim g. oberstom, katerega so poslali Rusi kot invalida nazaj. V noči po zajetju so mu zmrznili na nogah prsti, katere je potem podaril do sodnega dne ruski bolnici.) Jaz sem dosegel sicer do oinaganja utrujen Loborczfo, čisto nemoteno, brez sovražnega srečanja. Naš tren se je bil že odpeljal iz sela. (Dalje prfhodnjiž.l Siran 'S. siiOKENSKt GOSHÄB». 19. julija 1911« kolikor mrgoče sporazumno in jaz moram le reči, da smatram njegovo načelo, da treba nastopati dobrohotno in z poukom, kot izredno prospešno. (Tako je!) Zgodi se pa, da nižji uradniki, časih čini-telji, ki niti n<■ spadajo v ta organizem, ne delujejo v smislu tistih najboljših namer in namenov, ki jih goje na najvišjem mestu. Ako se potem taki ljudje lotijo reči, kijih ne razumejo, ker se pač z njimi preje nikoli pečali niso, je nesreča gotova. Minister je rekel, da se ne sine na-nasilno postopati, to je prvo načelo. Največja surovost pa je nevednost podrejenih uradov in uradnikov. Ti uradniki mnogokrat posežejo vmes z roko, katera večkrat rani najbolj občutljive življenske živce teh gospodarskih panog. (Živahno pritrjevanje). Smatram za svojo dolžnost tukaj izjaviti, da se minister Hofer in jaz sporazumno največ trudiva, da se nastale težkoče omilijo, in da bomo storili vse, posebej pa še jaz, kakor je moja dolžnost, da pazim na to, da izvršitev teh odreb. (ki se tičejo kmetijstva), ne postavlja pr delovanja samega v nevarnost (Pritrjevanje). Našim kmetom smo dolžni, da ne izjavimo samo, katera je .naša dolžnost, da se bomo zavzemali za nje, temveč mi jim hočemo reči, da smo v poljedelskem ministrstvu mnenja, da so kmetje storili nekaj velikega in občudovanja vrednega. (Pritrjevanje). Vedno bom pripravljen, da bom uvaževal vaše nasvete, ako pridete v poljedelsko ministrstvo, in jih bom zastopal tudi v uradu za ljudsko prehrano. Skoroda 30 let, odkar pripadam poljedelskemu ministrstvu, je bilo vedno moje prepričanje in jaz sem pri svojem uradnem delovanju tudi vse storil, da se kmetska organizacija izpopolni. (Živahno pritrjevanje in ploskanje). Bil sem vedno naziranja, da izkušnje, da so nasveti kmetskih stanovskih organizacij in izkušenih kmetovalcev za upravo ne samo koristni, temveč tudi potrebni, da moremo mi, ki vodimo upravo, svoje v strokovnem oziru mnogokrat pomanjkljivo znanje izpopolniti z njihovimi nasveti. Zastopnike kmetijstva prosim, povejte kmetom, da smo v poljedelskem ministrstvu jim vedno hvaležni za njih nasvete. (Pritrjevanje). Glede postave, ki je sedaj v razpravi, pa si dovoljujem omeniti, da ona ne bo nič zboljšala in nič poslabšala. Vsebina naredb bo tisto, kar bo treba v vsakem posameznem slučaju preiskati in njegovo izpeljavo izvesti po pravi poti. Poslanec Maixner je izjavil, da bi s kmetskega stališča bilo bolje, ako bi se ta zakon ne sprejel. Temu nasproti pa bi povdarjal, da bo_ pooblastilni zakon ustvaril pravi in oblikovni okvir, da bomo po njih pravi vrednosti preizkušali naredbe, ki še bodo izšle. Zagotovljeni bodite, da bo poljedelsko ministrstvo sodelovalo pri vseh vaših delih in da bo imelo razumevanje za vse vaše težave, bolečine in želje. (Živahno, delj časa trajajoče pritrjevanje in ploskanje. (Govorniku od mnogih strani čestitajo). Prodaja živine in dohod- e miš m Slovenski živinorejec iz Posavja nam piše : V »Slov. Gospodarju« smo nedavno brali, da je poslanec dr. Verstovšek na Dunaju zahteval, naj se prodaja živine ne šteje k dohodkom, ki se ob-dačijo z dohodnino, in naj vlada v tem smislu poduči davčne oblasti, ker se s prodajo živine zmanjšuje premoženje posestnikov. To bo res dobro, če se to doseže in dožene. Brez potrebe smo prodano živino napovedali za dohodnino med dohodki. Tako stoji v § 159 dohodninske postave. Glej knjigo »Dohodnina«, ki jo je izdal Valentin Zun, c. kr. finančni tajnik, na strani 10 : »Dobički iz prodaje imovine (posestev, vrednostnih papirjev, obrtov itd.) niso redoma davku zavezani prejemki. Obdačiti pa jih je tedaj, kadar se davčni zavezanec peča obrtoma z nakupovanjem in prodajo imovinskih predmetov ali izvršuje to kot špekulacijsko opravilo«, recimo me-šetar. Nadalje : pri napov«di za dohodnino se ne smejo odbiti: uporake za zboljšanje ali pomno-ženje imovine (§ 162 doh. zak.). Ce kupiš vole, jp to zboljšanje ali pomnoženje imovine, in kar si plačal za nje, se pri dohodninski napovedi ne sme šteti med stroške ; ravno tako pa je to zmanjša n j e imovine, če prodaš vole ; živina je gotovo važen del premoženja; dobički iz prodaje imovine pa niso davku zavezani prejemki, razen, če kdo baranta z živino ali z razkosanjem zemljišč. Za letos je dohodninska napoved že zdavno oddana, (V mariborskem okraju pa še te dni roma na stotine napovednih tiskovin tudi v koče najbqr-nejših posestnikov. V Mariboru imamo posebno močen davčni vijak za kmeta. Ta vijak navijajo ali »šrajfajo« dr. Oplustil, Rudi in Doleček) ali za pri-ziv še bo čas, ko pride plačilni nalog, in pa za prihodnjič si bo to dobro zapomniti, da prodaja živine ni dohodek v smislu dohodninske postave, ampak zmanjšanje premoženja ; kakor se pri napovedi izdatek za povečanje premoženja ne sme odbiti, tako bi se skupiček za prodano, to je zmanjšano imovino ne smel šteti med dohodninske dohodke. (In v naših krajih davčni uradniki" pritiskajo kmetu ravno vsled prodane živine in mu naprtijo velik dohodninski davek, dasiravno je zadolžen in le s težavo shaja na posestvu). Državni zbor. V nedeljo, dne 15. julija je državni zbor prekinil svoje poletno zasedanje, da se tako da kmet-skim poslancem možnost, pomagati doma pri spravljanju žetve. Počitnice bodo baje trajale 3 do 4 tedne. Med počitnicami bodo zborovali različni odseki. V seji dne 12. julija se je med drugim sprejel zakon o begunskem vprašanju, namreč o oskrbovanju in podpori nesrečnih beguncev, ki so morali vsled vojske zapustili vse, kar so imeli in zbe-žati v tuje kraje. Za poročevalca je bil izvoljen slovenski poslanec dr. Krek, ki je povdarjal. da je poglavje o beguncih eno najbolj žalostnih v tej svetovni vojski. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je mogoče. Dati moramo beguncem popolno odškodnino za vse to, kar so morali prestati. Z zakonom samim ni mogoče odpraviti žalostnega položaja beguncev, to se more storiti le. tedaj, če vsi, od cesarja do zadnjega delavca, pomagajo beguncem. Naše geslo mora biti: Boj vojski, živel mir! Zakon o begunskem vprašanju je zbornica skoraj enoglasno sprejela. V petek je zbornica sprejela zakon, ki določa, kdo in koliko se mora plačevati davka od vojnega dobička. Sklenilo se je, da se vojni dobički, ki znašajo na leto manj kot 5000 K, ne bodo obda-čili. Dobiček čez 300.000 K pa se naj obdačuje s 60%. Krščanski socialec dr. Jerzabek je ostro prijemal vlado, ker dovoli, da davčna oblast neusmiljeno nalaga davke na kmetske rame, bogatih vojnih liferantov in židov, ki so napravili v vojski pravzaprav največje milijonske dobičke, pa se ni tako močno prijelo. Rekel je tudi, da bo vojska tedaj ponehala, ko židje ne bodo imeli več dobičkov. Potem bo prišel mir, a ne tedaj, če se zbirajo socialisti v Štokholmu. V soboto, dne 14. julija se je med drugim sprejel zakon o zvišanju in uravnavi vojaških podpor. Potrebne družine dobijo po tem zakonu večjo podporo. Ko dobimo o tem zakonu natančne podatke bomo poročali. Zbornica je tudi razpravljala o zakonski predlogi, da se zopet, uvedejo porotna sodišča. Ta predlog je bil sprejet, pač pa je bil odklonjen predlog, da bi se tu ženske pripuščale za porotnike. Tudi v nedeljo, dne 15. julija je bila seja, v kateri je domobranski minister pl. Cap odgovarjal-na interpelacijo nenemških poslancev, v kateri se z ozirom na neko posebno povelje vojnega ministrstva očita vojaški oblasti, da pristranski postopa z nenemškimi vojaki. Minister je rekel, da se je do-tično povelje napačno razumelo in da se mora z vojaki vseh narodnosti enako postopati. Zbornica je nato sprejela z nekaterimi spremembami \ zakon o davku na vojne dobičke, ki ga je vrnila \ gosposka zbornica in zakon o zavarovanja rudniških delavcev proti nezgodi. Pred zaključkom seje je predsednik dr. Gross povdarjal, da č ika zbornico, pri njenem zopetnem sestanku, za katerega pa še čas ni natančno določen, veliko važnega dela, da preuredi Avstrijo, tako, da se bodo v njej čutili srečne vsi njeni narodi. O predlogih in interpelacijah naših poslancev poročamo na drugem mestu. Odseki so zadnji čas prav pridno zborovali. V imunitetnem odseku se je na predlog dr. Korošca enoglasno sklenilo, da se predlaga zbornici, da je mandat koroškega slovenskega poslanca G r a £ e n a u e r j a, ki ga je cesar pomilostil, še pravnoveljaven in se ga naj pozove, da pride k sejam. V jbrambnem odseku je izjavil domobranski minister Cap, da bo domobransko ministrstvo pravično in dobrohotno, ozirajoč se na gospodarske potrebe države,, presojalo prošnje za vojaške oprostitve in bo osebno gledal na to, da tozadevno ne bo prišlo do nedostatkov; ako bi se pa vendar kje vrinili, naj se mu taki slučaji nemudoma naznanijo. Rekel je, da pride vsak dan v ministrstvo povprečno 1500 prošenj. Zelo važna je izjava, katero je podal v u-stavnem odseku dne 14. julija ministrski predsednik dr. vitez S e i d 1 e r. Izjavil je, da vsa Avstrija čuti, da je treba našo ustavo spremeniti. Paragraf 19 avstrijskega temeljnega zakona sicer govori o enakopravnosti vseh narodov, a vendar nikdar ni prišlo do izvedbe te točke programa naše ustave. Vlada želi, da se ustavna sprememba, kakoršna bi odgovarjala željam vseh narodov, sklene v državnem zboru in ne (kakor so hoteli Nemci) s pomočjo § 14. Zbornica si naj sama izbere pot, katera bi vodila do uspeha. Vlada bo vesela, ako se ta važna zadeva res izvede v srečo in zadovoljnost vseh avstrijskih narodov. Zapričeti se mora delo, ki bo pripravilo notranji mir in dovedlo tudi do zunanjega miru. Doseči hočemo temelj pravičnosti, zmernosti in spravljivosti, utrjeni v lepi edinosti vseh narodov.« Besede viteza Seidlerja so vzbudile splošno presenečenje. Posebno presenečeni pa so Nemcir katerim je ministrski predsednik s temi besedami odFčno povedal, da cesar in njegova vlada ne trpi, da bi imeli v Avstriji gospodujoč in nasilen narod, poleg njega pa tlačene in teptane narode. Vsem narodom se morajo zagotoviti njih pravice, ki jim gredo po božjih in naravnih zakonih. Predpravi-cam nemškega naroda mora biti konec! Posamezne stranke in klubi so že sestavili posebne odbore, kateri bodo izdelali in pripravili načrte za spremembo ustave in avtonomijo narodov. Naš Jugoslovanski klub tudi sedaj stoji vrlo na straži za pravice Jugoslovanov. •v Iftj Sf. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: Prišla je žalostna vest, da je na italijanskem bojišču, dne 10. junija t. 1. zadet od mine padel Franc Novak, posestnik v Stranjah. Pokojni zapušča štiri nedorasle otročiče in neutolažljivo ženo. Ljubil ga je vsakdo, kdor ga je poznal, kajti ni bil le skrben in vesten gospodar, ampak tudi prijazen in miroljuben sosed; bil je mož v pravem pomenu besede. Rad je prihajal na naše prireditve, podpiral naše organizacije, bil je tudi dolgoleten naročnik »Slov. Gospodarja«. Od sovražne mine zadet, je padel dne 10. junija t. 1. junaške smrti za cesarja in domovino na tirolskem bojišču v najlepši mladeftiški dobi 28 let posestniški sin Avguštin Kiirbus od S v. J a n-ža na Dravskem polju. Padli junak se je ves čas, odkar nam je verolomni Italijan napovedal vojsko, bojeval na italijanski fronti. Bil je mladenič blagega in mirnega značaja, priljubljen od vseh, ki so ga poznali. Za njim žalujejo starši, sestre in brati, izmed katerih se nahaja eden od izbruha svetovne vojske zdrav in čil v bojnih jarkih. Poroča se nam, da je ponoči dne 12. apr. t. I. na laškem bojišču junaške smrti padel Martin Lah, doma iz Slaptinec pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Imenovano noč je bil v službi kot telefonist v najsprednejši postojanki, v ved-ni nevarnosti, ker so Italijani na drugi strani v skalo vrtali, z namenom uničiti postojanko. In res, to noč je nastala razstrelba, vnel petrolej in ga najbrž zadušil, bil je na eni strani samo obžgan. obražen fant, star komaj 19 let. mirnega značaja ter ud | Zares, občina slaptinska, je že častno padlo v tej kruti svetovni vojski. prt kateri se je Rane ni imelr Bil je vrlo iz-Bil je možkega mlad. Marijine družbe, veliko 1vo:ih vrlih sinov * Od Sv. Martina pri Vurbergu se nam piše: Meseca junija 1915 je storil junaško smrt na ruskem bojišču najstarejši sin občespošto-vane rodbine Majeričeve, Anton Majerič i/ Spod Korene, črnovojnik lovskega bataljona št. ¿0. Za njegovo hrabrost ga je presvilli cesar nedavno odlikoval z bronasto kolajno. Za njim žalujejo sivolasi starši, bratje in sestre. Iz le družine se še nahajajo t rije sinovi tih bojiščih. Od Sv. Bolfenka v Slov. gor. se nam piše: Za domovino je daroval svoje mlado življenje mladenič Janez Vršič, saper pri domačem saperskem bataljonu. Zbolel je na bojišču in bolnega so prepeljali na Dunaj. Dne 23. junija sta ga šla še oče in sestra obiskat, a našla sta ga mrtvega. Truplo se je prepeljalo v domovino in se položilo na Petrovo ob ogromni udeležbi rojakov na domačem pokopališču k večnemu počitku. Počivaj mirno v domači zemlji, vojščak-trpin, popotnik Ti utrujeni! Le ena Ti želja spolnila se je, da v zemlji domači Ti truplo leži! Svetila Ti božja luč! Rasne politična vesti. Avstrijski Slovani bodo pri ustavni spremembi skupno nastopili, kar je potrebno že zavoljo tega, ker tudi Nemci, in sicer njihovi zastopniki v poslanski in v gosposki zbornici, enotno nastopajo. V nedeljo dne 15. julija se je po seji poslanske zbornice vršilo skupno posvetovanje zastopnikov Jugoslovanskega kluba, Češkega svaza in Ukrajinske parlamentarne zveze o skupnem nadalj-nem postopanju za bodočnost. Pametni Nemci že samiuvidevajo,da se bo tudi nam Jugoslovanom morala dati pravica samoodločbe. Tako je n. pr. nemško-nacionalni poslanec dr. pl. Lodgmann poslal zborovanju čepkih Nemcev v Pragi pismo, v katerem pravi, da če češki Nemci zahtevajo za se samoupravo češkonemškega ozemlja, se mora ta pravica slovesno priznati tudi drugim avstrijskim narodom, med njimi tudi Jugoslovanom. Da bi se nemške želje s kakšno vladno odredbo za stalno uredile, na to ni več misliti. — Polagoma prihajajo tudi Nemci do prepričanja, da morajo tudi Slovani priti do svojih življenskih pravic. Ni še sicer večina nemških poslancev na tem edino možnem, ter edino pravičnem stališču, vendar pa bodo končno prišli na to stališče, ker bodo morali priti. Razvoj razmer se ne da več zasukati nazaj. Kakor vsi drugi avstrijski narodi, tako se tudi Čehi z vnemo pripravljajo na ustavno spremembo v Avstriji. Dne 24. in 25. julija se bo v Pragi vršilo skupno posvetovanje državnozborske Češke zveze in zastopnikov češkega narodnega sveta. Dne 26. t. m. bo zboroval Češki Svaz, dne 29. julija pa češka socialna demokracija. Češki Nemci so imeli v nedeljo, dne 15. julija v Pragi veliko politično zborovanje, na katerem so zavzeli stališče napram nameravani notranjepolitični preuredbi Avstrije. Sprejela se je resolucija, v kateri se izraža vladi, ki ni znala preprečiti pomiloščenja zaprtih Slovanov, najostrejše nezaupanje. Pri ustavni spremembi v Avstriji ta vlada ne sme imeti vodstva preureditve v svojih rokah. Zahteva se pravica samoodločbe za nemški del Češke, nemški državni jezik, nemško, narodno zaokroženo upravno ozemlje za Čtško z lastnini deželnim zborom, deželnim odborom in razdelitvijo okrožij. Zborovanje se odločno izreka proti češki državnopravni obliki. Nemci hočejo vstrajno delovati na to, da se rešijo češkega vodilnega nad-vladja. V svesti svoje moči so odločeni iti do skrajnosti. — Češki Nenui še torej svoje zagrizenosti niso opustili. Vojska jih torej še dosedaj ni iz-pametovala. Hrvatski sabor je pričel dne 12. julija zopet zborovati. Novi ban Mihalovič je izjavil, da bo njegova vlada res prava hrvatska vlada. Upel-jati hoče splošno in enako volilno pravico. Delovati hoče za sporazumno delovanje Hrvatske z Ogrsko. Opozicija je ugovarjala in klicala banu: »Oslobodite nas Madžarov!« V seji dne 13. t m. so podale stranke svoje izjave. V imenu vladne stranke sta izjavila dr. Mazuranič in dr. Pejačevič, da sta zadovoljna z novo vlado. V imenu opozicije so se izjavili proti vladi dr. Pavelič, dr. Pazman, Radič n Budisavljevič. V imenu Starčevičeve stranke pr va je izjavil dr. Pavelič da Slarčevičeva stran! • vstraja na svojem programu in se pridružuje jugoslovanski izjavi v avstr. državnem zboru. Zahteva združitev hrvatskih in slovenskih dežel pod žezlom Habsburžanov. Za uresničenje tega ideala se bo stranka odločno borila ne samo v saboru, ampak tudi izven sabora. Od večine, ki plazi za Madžari, so izstopili poslanci Valerijan Pribiče-vič, Budisavljevič, Lorkovič in Rosic. Upati je, da bo na Hrvatskem kmalu odklenkalo ljudem, ki zagovarjajo zvezo Hrvatske z Ogrsko. V Nemčiji so se izvršile velike notranjepolitične spremembe. Dosedanji državni kancelar Beth-mann-Hollweg je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan državni komisar za prehrano GOletni dr. Jurij Michaelis. Med kandidati za Bethmannowega naslednika je bil tudi bavarski ministrski predsednik grof Ilertling. Ker pa je grof Hertling katoličan in celo član katoliškega centruma (katoliška stranka v Nemčiji), so protestanti in svobodomiselci razvili za kulisami proti njemu močno agitacijo in tako je bil dne 14. julija imenovan za državnega kan-celarja pristaš svobodomiselne stranke dr. Michaelis. Za njegovo imenovanje so se zelo trudili imejitelji velike industrije, t. j. tovarnarji topov, streliva in drugega blaga. Ker pa si ti ljudje iz gole dobička-željn sli ne želijo skorajšnjega miru navdaja prijatelje miru v Nemčiji Alichaelisovo imenovanje z nekako negotovostjo. Večina nemškega državnega zbora bo danes, dne 19. julija, kakor je bilo sklenjeno dne 14. t. m,, sprejela posebno mirovno resolucijo, v kateri se nemška zbornica izreka zoper pridobitve, za mir, za trajno spravo med narodi m za prostost morja. Dokler pa sovražniki odklanjajo tak mir, hoče nemško ljudstvo še nadalje braniti svoje življenje in svoje pravice. Ali bo novi kancelar uravnal svojo politiko po tej resoluciji in kako bo izvedel preustroj državne uprave ter spremembo volilne pravice, se bo še le pokazalo. »r i * • w v * i Na bii iscih Položaj na rus-kem bojišču se je za nas zadnje dni precej zboljšal. Vsled neugodnega položaja so se morali naši od 10. do 15. julija umakniti v ozemlju zahodno od Stanislava na zahodni brig reke Lomnice V tem času smo morali izprazniti in prepustiti Rusom mesti Halič (ob Dnjestru) in Kaluš (ob Sivki zahodno od Stanislava). Ob izlivu Lomnice v Dnještr je skušal ruski general Čeremi-sov s prehodom ruskih čet na severni breg Dnje-stra pretrgati zvezo naših čet tostran in onostran Dnjestra in obkoliti čete, ki stojijo v južnem kotu med Gnilo in Zloto Lipo. A naš odpor in vsled deževja narastle reke so preprečile ta ruski načrt. Ker so se naše čete močno ojačile, smo dne 15. julija pričeli ob Lomnici napadati in smo na več krajih našo črto na nevarnih točkah izravnali. Naslednji dan, dne 16. julija pa je bil naš pritisk v ozemlju pri Kalušu tako močen, da so Rusi morali mesto Kaluš izprazniti in zapustiti tudi ves zasedeni del zahodnega brega Lomnice. Pri naših protinapadih so se zopet proslavili junaški hrvatski polki. Rusi in njih zavezniki so s prodiranjem zahodno od Stanislava hoteli doseči največje evropske petrolejske vrelce v ozemlju sred-njegaliških mest Stryj, Drohobič in Sambor, odkoder dobivajo nemški P-čolni za svoje delovanje potrebni petrolej. V Rum unij i, in sicer ob Seretu in ob Donavi, obojestransko obstreljevanje s topovi. Na italijanskem bojišču so se vršili manjši italijanski napadi pri Jamljah, vzhodno od Gorice in pri Tolminu. Dosegli pa Lahi niso nič.. — Naš P-čoln je dne 8. t., m. eno uro uspešno obstreljeval vojaške naprave v mestu Derna v Severni Afriki, ki se sedaj nahaja v italijanski posesti. Na francoskem bojišču so Nemci na Angleškem delu fronte dosegli nekatere uspehe; na vzhodnem delu bojišča, t. j. ob Mozi in v Šam-panji pa Francozi neprestano napadajo in pritiskajo Nemce korak za korakom nazaj. Na macedonskem in na turških bojiščih samo manjše praske. t- Tedenske novice Birmovanje v konjiški dekaniji. Od 7. do 10. julija se je vršilo birmovanje v naši dekaniji. Vseh birmancev smo imeli 2342: Loče (7. julija) 478, Konjice (8. jul.) 931, Zreče (9. jul.) 384, Čadram 10. (jul.) 549. Svojega Nadpastirja so verniki povsod sprejeli z otroško vdanostjo in z velikim spoštovanjem. Prevzvišeni Nadpastir pa so poleg tru-dapolnega birmovanja v pomenljivih cerkvenih govorih vlivali tolažbe v ranjena srca vernikov. Tako so govorili v Ločah o starozakonskem svetem ognju in o ognju sv. Duha, v Konjicah o štirih častnikih, katere nam omenja sv. pismo novega zakona, v Zrečah o Mariji Tolažnici žalostnih in v Čadramu o zaupanju v Boga in o molitvi. Duhovniška vest. Župnijo Sv. Urban pri Ptuju dobi č. g. Jožef Panič, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju. Odlikovanje lavantinskega duhovnika. Cesarski štajerski namestnik je odlikoval duhovnega svetovalca in župnika v Zrečah, č. g. Matija Karba s častno kolajno za štiridesetletno zvesto službovanje. Odlikovancu naše čestitke! Nov vojni kurat. Č. g. Mihael Barbič, kaplan v Ljutomeru, je poklican za vojnega kurata v neko vojno bolnišnico. Vojni kurat za slovenske vojake v Celju. Č. g. Klobovs, vojni superijor, je bil pred par dnevi v Celju in ob enem v samostanu ter odločil P. Hie-ronyma Streminger, vikarja celjskega samostana za vojaškega kurata za slovenske vojake v Celju. Krščanski pozdrav. »Bogoljub« piše. v svoji letošnji julijski številki o tem med drugim to-le: »Najlepši izmed pozdravov pa je krščanski : Hvaljen Jezus! S tema dvema besedicama pozdravite človeka, pohvalite Jezusa, za nameček pa dobite še odpustek (50 dni). Zato smo vam ta pozdrav okrajšali, da ga lažje rabite. In zares, odkar imamo okrajšan ta pozdrav, opažamo, da je prišel malo bolj v navado. Pa mora priti še bolj! Na neko tozadevno vprašanje, oziroma obžalovanje s Štajerskega, češ, da se je z okrajšano obliko izgubil odpustek (ker so odpustki natačno navezani na besedilo), bodi povedano, da je na prošnjo ljubljanskega škofijstva Rim dovolil isti odpustek za okrajšani pozdrav In to dovoljenje je dano ne samo za ljubljansko škofijo, marveč splošno Če kdo v Afriki izreče »Hvaljen Jezus«, ima ravno-tako odpustek kakor na Kranjskem.« Poročnik Koišek padel. Enoletni prostovoljec Kosi in črnovojnik Andrej Roškar pišeta z bojišča, da je dne 11. juhja na laški fronti padel zadet od sovražne mine poročnik Koišek. doma iz Polzele. Padli junak je bil član naših organizacij in je vrlo deloval v mariborskem Orlu. Padlemu junaku, vrlemu somišljeniku, lahka zemlja, kjer počiva njegovo junaško truplo! „Štajerc" in Jugoslovani. Zahteve naših poslancev in našega ljudstva, naj se na jugu naše monarhije razmere uredijo po načelih narodne enakopravnosti in samoodločbe, so »Štajerca« tako razburile in mu tako zmedle tisto že itak zelo borno in skromno merico pameti, s katero je razlagal, da z vsemi štirimi brca zoper jugoslovansko državo, katera se kakor pošast dviga pred njegovo razpaljeno domišljijo. Revček se nam res smili. V pomirjenje mu bodi, da mu ne bo treba iti v jugoslovansko državo, ker v pravično preurejeni in prenovljeni Avstriji ne bo več prostora za »Štajerca« in za nemškutarsko sleparstvo. „Štajerc" kot visličar. »Štajerca« kaj radi napadajo visličarski nagoni. Leta 1914 je njegova visličarska narava kar zdivjala. Pomiloščenje političnih obsojencev njegovih visličarskih nagnjenj ni pomirilo ali ublažilo, marveč še hujše razvnelo ter je povzročilo hude živčne napade. Takšen napad se je zopet zgodil o priliki, ko poroča o boju češko-slovanske brigade na ruski strani pri Zboro-vu. Takim ljudem, tako kliče »Štajerc«, pristoja-jo vislice. Ker pa naglica ni nikjer dobra, je najmanj dobra pri vešenju. »Štajerc« si mora dati dopasti motenje svojega poklica, ker tisti ljudje, katere bi rad spravil na vislice, niso avstrijski de-zerlerji, marveč to so Čehi in večinoma Slovaki, ki so naseljeni v Rusiji ter imajo tamkaj že državljansko pravico. To se je uradno ugotovilo. Obenem je oblastveno dognano, da so se avstrijski vojaki in med njimi češka 19. inlanterijska brigada pri Zborovu junaško držali in hrabro bojevali. Tako se je »štrik za vrat«, ki ga tako vneto in vztrajno meče »Štajerc«, zopet pretrgal. Razpuščen občinski zastop. Namestništvo je radi nesklepčnosti razpustilo občinski odbor, v Ilja-šovcih, okraj Ljutomer, in poverilo vodstvo občinskih poslov županu Matiji Slekovcu. Predlogi in interpelacije slovenskih poslancev. Slovenski poslanci so podali v državni zbornici v Stran i. SLOVENSKI GOSPODAH. 19 julija 1811» zadnjem Času sledeče predloge in interpelacije: Dr. Benkovičev predlog o odškodnini vsled potresa v brežiškem okraju povzročene poškodbe, dr. Korošec, dr. Benkovič in tovariši interpelacijo na celokupno ministrstvo za odpravo izjemnega stanja na Štajerskem. Južni del Štajerske do Maribora, je sicer še širše vojno ozemlje, toda tako daleč od vojnih dogodkov, da je izjemno stanje v celi deželi tako malo potrebno, kakor n. pr. na Nižjem Avstrijskem. Boš k ar in Jarc glede ureditve prometa z žitom in poslanec Gostinčar glede oskrbe prebivalstva z mesom divjačine. Dr. Benkovič in drugi so interpelirali domobranskega in naučnega ministra radi neena-komernosti pri rekviriranju šolskih poslopij na Sp. Štajerskem, posebno v Brežicah, Laškem in v Ptuju 1. t. d. v vojaške svrhe; dr. Benkovič in dr. Jan-kovič sta zahtevala v interpelaciji na notranjega, naučnega in domobranskega ministra, da se pospešijo dela, potrebna vsled potresa v Brežicah, da se da saj dvojno število vojaštva, posebno rokodelcev na razpolago ter stavbeno gradivo in da se objavi izkaz o darovih za žrtve potresa z navedbo namembe in uporabe, Brenčič in tovariši zaradi nujne državne pomoči v ptujskem in ormoškem okraju, kjer je vsled suše povzročena ogromna škoda. V teh okrajih že več kakor dva meseca ni bilo nobenega deža. Hudo so prizadete zimske in poletne setve in travniki. Pridelek bo malenkosten. Posebno hudo so bile prizadete Haloze in Slovenske gorice. Zahteva se, da se v prizadetih krajih takoj odpišejo davki, da se ne bo rekviriralo živil ter da država poskrbi za prebivalstvo potrebnih živil. Odškodnina županom. Slovenski poslanci so v državnem zboru stavili sledeči predlog: »V zadnjih letih se je kmetskim županstvom delo silno pomnožilo. Vsled tega zanemarjajo svoj kmetski poklic. Dežuje predpisov in ukazov. Zupani morajo sodelovati pri vseh rekvizicijah. Za to delo jih nihče ne odškoduje, daM svoje posle zanemarjajo in trpe gmotno škodo. Nam se zdi pravično, da se župane za to delo primerno odškoduje. Zato naj zbornica sklene, da se vlada pozove, da župane iz državnih sredstev odškoduje.« Invalid, ki ima kako kmetijsko šolo, se sprejme takoj, če je tudi oženjen. za oskrbnika graščine blizu Celja. Ponudbe na upravništvo. Radeckyjev veteran umrl. Na Lilaškem Vrhu pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je umrl 901etni Serafin Pec. Umrli se je pod očetom Badeckyjem udeležil vojske na Laškem 1. 1848 in 1849 ter tudi bitke pri Solferinu 1. 1859. Bil je zvest vo-lilec naše stranke. Svetila mu večna luč! Cesar kopi! na Slovenskem panj čebel. Ob priliki svojega bivanja v Ljubljani je cesar Karel naročil svojemu osobju, naj v Ljubljani kupi panj čebel. Panj čebel je bil kupljen pri gosp. Požlepu v Linhartovi ulici in oddan dvornemu vlaku. Gospodarske novice. Kmetski poslanci združeni. V državnem zboru slovenski poslanci ne branijo samo naših narodnih in političnih pravic, ampak se vedno trudijo, da bi olajšali tudi težaven položaj kmetskega ljudstva. Slovenski kranjski poslanec Jarc se je v družbi z našimi štajerskimi slovenskimi poslanci trudil, da se je ustanovila zveza kmetskih poslancev vseh strank. Ta zveza hoče braniti v državnem zboru koristi kmetskega prebivalstva proti drznim protikmetskim zahtevam in nameram so-cialdemokraške in drugih strank. Poslanec Jarc je v imenu zveze v seji drž. zbora dne 13. t. m. vložil skupen predlog kmetskih poslancev, ki se glasi: Pri načinu, kakor se je lani uredil promet z žitom, so se pokazale sledeče napake 1. Na glavo kmetskega prebivalstva je bilo z ozirom na težko delo in manjšo porabo mesa odmerjenega premalo žita. Še ta množina se je zmanjšala, s čimer je bilo odškodovano kmetijsko pridelovanje. 2. Prepoved, da se ne sme živine krmiti z žitom, je vzrok bolezni mlade živine in pomanjkanju masti. 3. Nižje cene kakor na Ogrskem niso krile kmetovih stroškov. 4. Promet s krmili je pomanjkljivo urejen, krmila predraga v primeri s ceno žita. 5. Seme se je dostikrat vzelo, premalo se ga pustilo ali pa prepozno poslalo, zato je ostalo dosti zemlje neobdelane. 6. Zaloge so bile dostikrat slabo oskrbovane, blago se je brez potrebe prepeljevalo, mnogo pokvarilo. Zato je v posameznih okrajih preskrba zaostala. Predlagamo to- rej: 1. Za kmetsko prebivalstvo naj se določi na dan in glavo 500 gramov žita, za otroke pod 15. letom 400 gramov. Ta množina kakor tudi žito. kar ga je treba za nestalne delavce, kakor tudi semena, naj se pusti kmetu. 2. Določi naj se po posameznih deželah in okrajih, oziraje se na gospodarske razmere, koliko sme kmet žita (pozneje tudi krompirja) pokrmiti živini na dan in glavo in se mu mora to množino brezpogojno pustiti. 3. Cene naj se nastavijo žitu enako kakor na Ogrskem. Cena moke naj se ne zviša, razven za fino moko. 4. Cena krmil naj se uredi primerno ceni žita. 5. Mlačev naj se prepusti posestnikom, f Čas za mlačev naj se določi po gospodarskih raz- I merah. Pri razdelitvi pridelka naj se gleda na to, da bo najprej vsak okraj iz lastnega pridelka o-| skrbljen. Slovenski poslanci za kmetske vinogradnike. \ Poslanec Brenčič je bil dne 14. t. m. pri i dvornemu svetniku Portele zaradi podopanja de-1 želnega kulturnega nadzorništva pri name-tniji v ; Gradcu glede nakupovanja (rekviriranja) vina v | ptujskem okraju. Neki Alojzij Mir v Ptuju naku-i puje vino od ubogih Haložanov stopnjo alkohola j po 35 vinarjev. Vino se tehta z neko vinsko teht-j nico .»Vinometer Weinlaube«. Na Dunaju so se i temu nedovoljnemu postopanju čudili, posebno ker \ baje niti strokovnjaki ne poznajo te vinske teht-\ niče. Napravili so se v tem oziru skupni koraki j pri voditelju poljedelskega ministrstva Ertlu, kateri i bo storil vse potrebno, da se kaj takega sploh več | ne zgodi. Poslanec R o š k a r je bil za Štajer-; sko kot zastopnik Jugoslovanskega kluba pri od-[ poslanstvu poslancev iz vinorodnih krajev cele Av-i strije pri voditelju poljedelskega ministrstva Ertlu j zaradi dobave sladkorja za napravo domače pijače • in je odločno ugovarjal proti rekviriranju vina, za | katero se zavzemajo meščani,, po ceni. ki ne krije ¡pridelovalnih stroškov ter je zahteval določitev vinskih cen glede na kakovost in dobroto vina. Te cene | se naj nikakor ne določajo po množini alkohola, \ kateri se po raznih tehtnicah ne da nikdar zanesljivo določiti. Cene za vino se bodo od osrednje presojeval-nice cen na Dunaju najbrže v kratkem objavile in je bil poklican v to kot glavni poročevalec vinarski ravnatelj Ferd. Beckendorfer. Vinske cene na Hrvatskem. »Tagespost« po roča, da se vino plačuje na Hrvaškem od 3 do 5 kron. Petrolej. Zupani naj takoj vpošljejo glavarstvom seznam onih hiš, kjer imajo večje število živine, kakšno obrt ali bolnika, da dobijo petrolej. Ali ni škoda za dragoceni čas ? V o r m o š k e m okraju se občinski predstojniki in odborniki pritožujejo. da jih vsak čas kak gospod od okrajnega glavarstva kliče na »pouk« ali »posvetovanje« v Ormož ali celo v Ptuj. To posebno hudo zadene bolj oddaljene občine. Občinski predstojniki neštetokrat zgubijo ves dan, dasi je povsod hudo pomanjkanje delavnih moči. zraven tega pa imajo še nepotrebne precej visoke izdatke, ki jim jih nihče ne povrne. Gospodje uradniki menda ne vedo. da kmetski župani ne vlečejo dijet, kakor oni. Pogosto bi se dal tak* »pouk« v par vrsticah sporočiti občinam. pa bi bila zadeva urejena. Zavoljo vsake malenkosti pač res ni treba sklicati celega zborovanja! Vprašanje. Iz Središča se nam poroča, daje bil lansko leto pridelek sena in slame zaradi suše zelo majhen. Kljub temu je okrajno glavarstvo predpisalo velike množine sena in slame, ki so se rekvirirale. Malokateri posestnik je imel ob letošnji Veliki noči še kaj krme ali slame za živino; nekaterim se je odvzela celo še slama, ki so jo naročili z Ogrskega po 22 K in 24 K meterski stot, in sicer za 9 K, tako da so imeli še zraven vsega | občutno izgubo. Posamezniki so bili prisiljeni raz-1 dreti celo slamnate strehe, ker ni bilo druge stelje. j Kljub vsemu temu pa zahteva sedaj ptujsko okraj-i no glavarstvo še na račun lanskega leta od po-? sestnikov v Središču 150 meterskih stotov sena, ; dasi je tudi letos pridelek sena vsled suše majhen, i Prosimo torej pojasnila, ali so te zahteve okrajnega ] glavarstva po zakonu utemeljene? Odgovor: Te \ zahteve nikakor niso utemeljene. Posestniki se naj 1 obrnejo s pritožbo ekspresno na poljedelsko mini-| strstvo. Vojaški konji za kmetska dela. V Cmureku ■ je na razpolago 120 vojaških konj za poljedelska dela za okoliš 20 km. Prošnje na poveljnika c-in kr. vojaškega konjskega oddelka (Pferdestaffel) v Cmureku. Prosijo naj občine in razdelijo konje od časa do časa med posamezne posestnike v občini. Za enakomerne cene. Načelstvo kmetijske podružnice za ptujsko okolico je v seji dne 1. julija enoglasno sklenilo, da odločno zahteva od vlade, naj se kmetovalcem plačujejo ravno iste cene za rekvirirano žito, živino in seno, kakor se plačujejo na Ogrskem in Hrvatskem, da se po celem Štajerskem enakomerno rekvirira in da se pri gra-ščakih ne dela nikakoršnjih izjem. K rekviriranju živine se naj pritegnejo tudi avtonomna mesta Gralec, Maribor, Ptuj in Celje. Nakup sena in slame. Namestnija je dne 9. junija odre,lila, kakor smo že poročali, da se morajo prošnje za nakup sena in slame, ki se bo rabila pri posameznih posestnikih po 1. avgustu 1917. vlagati ne več pri okrajnih glavarstvih, am- Ipak pri deželnem uradu za krmila v Eggenbergu Gradcu, Eggenbergerallee 26. Pri občinah bodo = posebne tiskovine za take prošnje na razpolago. | Tiskovine se morajo natačno izpolniti. Potrdita i jih naj župan in obč. žetveni komisar. Branite kmeta! Očividec nam pripoveduje, da mesarji, njih pomočniki in vajenci in mnogokrat tudi vojaštvo pri oddaji živine nečedno norčujejo iz kmeta, ga zasmehujejo in po nepotrebnem dražijo. Ker so pri vsakem prevzemanju tudi zastopniki glavarstva, vojaštva in orožništva, jih pozivamo, naj se zavzamejo za kmeta in ga branijo pred ljudmi, ki živijo večinoma od kmeta. Kmete pa pozivamo, da vsak posamezni slučaj zasmehovanja takoj naznanijo zastopniku okrajnega glavarstva. Čebelarski tečaj se bo vršil na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici s sodelovanjem čebelarskega društva za Spodnje Štajersko v nedeljo dne 22. junija od 9. ure dopoldne pa do večera istega dne. Poduk bo zanimiv, teoretičen in praktičen ter vsem prijateljem čebelarstva zlasti čebelarjem začetnikom zelo koristen. Ravnateljstvo. Vrednost iztrčanega medu. »Slov. Čebelar« št. 5. in 6. poroča: Odbor Osrednjega čebelarskega društva se je pečal v seji dne 28. junija z vprašanjem o ceni medu. Izrazil je s t r o k o v n o mnenje, da je z ozirom na sedanjo vrednost denarja in v primeri s cenami in hranilno vrednostjo drugih živil 1 kilogram iztrčanega medu vreden vsaj 10 K. Na Ogrskem, kjer se pridela največ medu, se prodaja sedaj 1 kg po 12 K. Ne zanašajte se na neobdačeni sladkor! Neob^ dačeni sladkor za čebele se bo oddajal za naprej le pod pogojem, da dotičnik odda tudi gotovo množino medu po še nedoločeni ceni, Glede na žalostne skušnje, katere je lahko imel vsak čebelar s takim sladkorjem — saj ni nikoli pravočasno prišel, dobili ga nismo nikoli dovolj in vreden tudi ni posebno — in glede na to, da je imelo društveno vodstvo z dopisovanjem in razpečavanjem nepopisne težkoče, ki bi se gotovo še podvojile, ako bi se moralo ukvarjati še z dobavlianjem in oddajanjem medu (posamezniki pa so društvenemu vodstvu kljub temu očitali malomarnost!), je taisto na posebno vprašanje izjavilo, da pod takimi pogoji neobdačenega sladkorja ne mara več. pač pa obdačenega. Opozarjamo torej vse člane, da na ne-obdačen sladkor ne smejo več računati, obdačenega pa vlada skoro gotovo ne bo dala. Končno opozarjamo, da so društveni kozarci za med po 1 kg in V2 kg v zalogi pri g. Kosiju v Celju. Cena 70 vin. in 50. vin. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko. — To izjavo so sklenila vsa čebelarska društva, med njimi tudi »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« v Ljubljani.« Iz ormoškega okraja. Preskrba prebivalstva z moko, kruhom, sladkorjem in drugimi potrebščinami. ki bi jih morali dobiti na karte, je v našem okraju skrajno slaba. Tako meseca junija sladkorja kmetsko prebivalstvo celega ormoškega okraja niti ni dobilo, ker ga okrajno glavarstvo na deželo ni hotelo nakazati. Dobilo pa je sladkor mesto Ormož z izrecno opombo, da je sladkor samo za meščane, za okoličane ne. Tudi v Ptuju je bilo sladkorja dovolj. Zdi se, da okrajno glavarstvo v Ptuju pozna kmeta samo takrat, kadar kaj rekvirira. Poljska straža. Občina Radvanje pri Mariboru je organizirala poljsko stražo, ker so tatvine na polju vedno gostejše. Pri straži se menjavajo vsi obCani. Take straže bi bile letos povsod na mestu. Etzii® novice* 150 cerkev porušenih. V škofiji Amiens na Severnem Francoskem je bilo v tej vojski porušenih 150 cerkev. Tamošnji škof je objavil oklic za prispevke. da se porušene cerkve njegove škofije zopet zgradijo. Nežni čutno armadno povelje. Francoski vojskovodja general B. je izdal naslednje armadno povelje: Odpočijte se dobro, dragi moji otroci, spite lepo. popravite se uredite svojo obleko in počakajte, da dobite iz zaledja nove stvari, katere mi zahtevamo. Očistite svoje orožje za bodoče boje, razveselite svoja srca, smejte se in pojte iz polnega grla.< Kokoš bi morala znesti na dan 8 do 4 jajca. Gospoda, ki zahteva od kmeta jajc in predpisuje koliko bi se jih moralo oddati, ima v nemškem uradniku Fehlerju vrednega tovariša. V občino VVullersdorf ob severozapadni železnici je prišla komisija za jajca. »Strokovnjak« Fehler je poiz-' vedoval, koliko kokoši je, nato je nekoliko računal in odredil: Vsak teden morate oddati toliko in toliko jajc.« Na ugovor, da je to nemogoče, se »strokovnjak« velemodro odreže: »Vsaka kokoš vendar zleže vsak dan najmanj B do 4 jajca.« Dopisi. Markor. Slovenski oče nam piše: Naše mesto dobiva vedno več slovenskega prebivalstva. Ce bi se daties vršilo ljudsko štetje in bi vsak smel oziroma bi moral napovedati svoj materinski jezik, bi našteli v Mariboru gotovo do 2 0.0 0 0 Slovencev. V Mariboru je najmanj 1 0 0 0 slovenskih otrok, a mariborski Slovenci še do danes nimamo slovenske ljudske šole. Celo Prusi so se že tekom vojske v toliko poboljšali, da so dovolili Poljakom v ljudskih šolah poljski pouk v veronauku. Mi slovenski starši zahtevamo, naj mesto Maribor takoj odstopi eno ali dvoje šolskih poslopij za ustanovitev slovenske ljudske šole. Maribor. Narodna društva v M a-r i b o r u priredijo v nedeljo, dne 19. avgusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla l. slavnost v spodnjih prostorih Narodnega doma v Mariboru s sledečim vspore-dom: 1. godba. 2. petje, B. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved), 4. tombola (karte po 50 v, dobitki v prvi vrsti živila), 5. prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 v. Cisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mariborskega okraja. Maribor. Mestni gospodarski urad naznanja, da bodo dne 21. julija t. 1. dobivali cenejše meso v mestni klavnici tisti sloji mestnega prebivalstva, ki imajo dobavne listeke 2 A in 2 B. dne 22 julija pa tisti, ki imajo dobavne listeke 1 A in 1 B. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 1. julija so imeli zopet naši veteranci svojo letno pobožnost. Pri rani sv. maši, pri kateri so z gorečimi svečami zbrani okoli svoje lepe veteranske bandere molili in darovali sv. obhajilo za svoje rajne sobrate iz let 1866, 1878 in tudi iz sedanje svetovne grozne vojne. Letos so se vdeležili skupnega sv. obhajila tudi sorodniki rajnih, padlih domobrancev, katerim naj da Bog večni mir in pokoj. — Dne 15. julija je zapel na Gori v krasni romarski cerkvi č. g. Štefan Stiper svojo prvo sv. mašo. Za njo se je skrbno pripravila Marijina družba. Takrat so se dobili vajo popoldne tudi že popolni odpustki kar-melske bratovščine, ki je ustanovljena na Gori. Št. Peter niže Maribora. Na primiciji č. g. Stiperja dne 15. julija se je nabralo za avstr. Rdeč križ 122 K 45 v. Hvala! Št. 11 j v Slov. gor. G. okrajnega glavarja pl. Weissa vprašamo: Ali Vam je znano, da je za načelnika odbora, ki deli moko in kruh imenovan nadučitelj šulterajnske šole Gordon? Ali Vam je znano, da se karte delijo samo v šulferajnski šoli? Ali Vam je znano, da se namerava odbor, v katerega ste imenovali skoro samo Nemce, deliti moko in kruh v Siidmarkhofu? Ali Vam je Gordon že poročal, da se krušne in sladkorne karte še tudi sedaj neenakomerno delijo in odvzemajo? MaJnovajSa poročila. najnovejše avstrijsko uradno ooroMlo/ Dunaj. 18. .julija. \ Rusko bojišče. Južno od mesta Kalusz so včeraj hrvatske armadne skupine in bavarski bataljoni v napadu izvojevane vspehe z zavzetjem ene višine pri Novici razširili. Vzhodno od mesta Kalusz je bilo zaključeno očiščenje levega brega reke Lomnice. Na ostalih bojiščih. Nobenih pomembnih dogodkov. Iz nemškega poročila, Berolin, 18. julija. Severno od ceste Atras-Cambres na franco s-kem bojišču so Angleži hudo napadali. Na ozkem ozemlju zahodno od Bois du-Vert v Flandriji se je Angležem posrečilo vdreti v nemške postojanke, v ostalem so pa bili angleški napadi odbiti. Tudi ob reki Mosi so se vršili hudi boji. Po triurni zelo hudi artilerijski pripravi so pri gozdu Avoncourt v Šampanji napadali Francozi na fronti široki pet kilometrov. Na južnovzhodnem robu ter na obeh straneh ceste Maloncourt-Esnes se jim je posrečilo vdreti v naše jarke, katere smo jim pred kratkem odvzeli. Na vzhodnem bojišču živahnejše bojno delovanje pri Rigi kakor tudi južno od Dvinska in pri Smorgonu. Pri Brzezanvh v Galiciji močan artilerijski ogenj. Na rumunski fronti in sicer na obeh straneh doline Sušita, (v moldavskem gorovju) ob Putni in ob Seretu se je oživelo bojno delovanje. Rumunska ofenziva? Lugano, 17. julija. Iz Pariza se poroča, da je rumunska armada popolnoma pripravljena za novo ofenzivo z rusko armado. Stanje rumunskega vojaštva je v vsakem oziru izborno. Srbski princ Jurij v Švici. 5 Bern, 17. julija. Angleški list »Press Telegraph« poroča, da je srbski princ Jurij dne 15. julija dospel v mestece Brig v Švici. Amerika bo zgradila za 610 milijonov zračnih ladij. Vašington, 17. julija. Vojni odbor severnoameriškega senata je pri- j trdil vladni predlogi, po kateri se bo začelo graditi v Zduženih državah za 640 milijonov dolarjev zračnih ladij. Cesar Karel za mir med narod?. \ Dunaj, 18. julija. Cesar Karel je dne 17. julija sprejel odposlan stvo gosposke zbornice, katero mu je izročilo spomenico gosposke zbornice na prestolni govor ob otvoritvi zbornice. Ob tej priliki je cesar rekel odposlanstvu med drugim tudi te le besede : »Zaupam na uspešno sodelovanje postavodajnih zbornic pri veliki nalogi, da se preko vojnih zmešnjav zgradijo temelji blagovitega mirovnega razvoja pomirjenih kulturnih narodov.« , t Sv. Oče za skorajšnji mir. Sv. Oče Benedikt XV. je čestital ogrskemu kardinalu Cernohu k njegovemu mirovnemu govoru, i ki ga je nedavno imel na nekem zborovanju v Bu-dimpešti. Sv. Oče pravi, da vedno prosi Boga. da bi prav kmalu prišla ura, ki bo prinesla pravi krščanski mir, in sicer mir. zgrajen na temelje in zakone, katere je katoliška cerkev vedno visoko spoštovala, in bo združil vse narode v pravi bratski ljubezni. Nova nemška mirovna ponudba? Rotterdam, 17. julija. Angleški list »Morningpost« poroča iz Kodanja: Tukaj so trdno prepričani, da bodo v bližnjih dneh poslali iz Berolina četverosporazumu novo mirovno ponudbo. Nemci so baje prepričani, da bo mirovna ponudba, ki ne bo zahtevala ne pridobitev in ne vojnih odškodnin, pri naših sovražnikih ugodno spre-, jeta. Hoče. Pri kmetski hranilnici in posojilnici v Hočah se je podpisovalo 31.050 K VI. vojnega posojila. — Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hočah je darovalo 200 K za slovensko-šta-jerske oslepele vojake. .— Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 22. julija, svoj redni shod po večer-nicah v kaplaniji. Pridite! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pozdrave iz bojišča pošiljajo svoji» ljubim rojakom bojevniki domačini 87. pp. ter jih prosijo, da se jih spominjajo v molitvi in pri daritvi sv. maše. V imenu vseh Janez Mesarec in Jožef Kumer. Sv. Jurij ob Ščavnici. V Biserjanih je dne 2. t. m. previden s sv. zakramenti umrl Aloj Ča-gran, posestnik in kovač. Rajni je bil cjober rokodelec. Nikdar ni zanemarjal svojih verskih dolžnosti; še celo k popoldanski službi božji je redno prihajal. Tudi od vajencev je zahteval izpolnjevanje verskih dolžnosti. Bil je ^eč let občinski odbornik in ud naših katoliško-narodnih društev. Svetila mu večna luč! Žalujoči rodbini naše so-žalje! Sv. Marjeta niže Ptuja Oglasil se je po preteku 26 mesecev iz ruskega vjetništva na veliko veselje svojih domačih mladenič Franc šuman. Odšel je prvi dan mobilizacije, biT je v trdnjavi P?zemysl vjet. Nekaj časa je bil v Samarkandu na Ruskem in sedaj se nahaja v Novi Buhari v Aziji, odkoder piše, da je še' zdrav. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Odlikovan je og-njičar (sanitetni podčastnik) Jožef Tumpej z veliko srebrno hrabrost.no kolan.jo. V najhujšem sovražnem ognju je reševal in obvezoval ranjence ter smrt zaničujoč opravljal svojo samaritarsko službo z največjim junaštvom in neustrašenostjo. Njegov brat Jakob je bil pred kratkim za junaške čine odlikovan s srebrno kolajno. Najmlajši brat Janez pa je padel dne 15. aprila 1916 za domovino. Slava našim slovenskim junakom! Loče. Dne 14. julija je umrla Frančiška Pete-linšek. mati meščanskega kateheta č. g. Martina Petelinšek v Mariboru. Blagi materi svetila večna luč! Č. g. Petelinšeku in celi rodbini naše odkritosrčno sožalje! Konjice. Dne 8. julija je po dokončani sv. birmi vodja tukajšnjega c. kr. glavarstva v navzočnosti premi!, knez in škofa pripel duhovnikom-odlikovancem konjiške dekanije podeljena odlikovanja: mil. g. arhidijakonu Fr. Hrastelj zaslužni križec II. razreda za civilne zasluge, preč g. duh. svet. Matija Karba odlikovanje za štiridesetletno zvesto službovanje in preč. g. Viktorju Preglej, župniku v Stranicah, zaslužni križec III. razreda za civilne zasluge. Ob enem je g. vodja tudi izročil pohvalna priznanja finančnega ministrstva preč. g. Juriju Šelih, župniku pri sv. Kunigundi in preč. g. Karolu Kumer, župniku na Prihovi. Pri tem je g. uradni vodja povdarjal patrijotično delovanje duhovščine. V imenu odlikovancev se je zahvalil mil. g. arhidijakon Fr. Hrastelj in povdarjal neomajno zvestobo duhovščine do našega presvitlega cesarja Karla 1 Čast duhovnikom-odlikovancem! Podčetrtek Dne 6. julija smo spremili k večnemu počitku Ivana Božičnik, veleposestnika v Imenem. kateremu je dolga in huda bolezen, neizprosna sušica, prerezala nit življenja v 58. letu njegovega bivanja na zemlji. Rajni je bil dolgo vrsto let cerkveni ključar pri župnijski in pri po-družni cerkvi Sv. Križa, katerima je z neumorno in požrtvovalno delavnostjo storil mnogo dobrega. Med drugim je omenjenim cerkvam zasadil in obnovil dva krasna vinograda. Bil je tudi mnogo let občinski svetovalec, cenilec in oče ubogih in sirot. Za njim žaluje dobra žena, s katero je živel 37 let v najlepši složnosti, petero sinov, med njimi štirje vojaki, ter petero hčera, katere pridno pomagajo skrbni materi pri obširnem gospodarstvu. Rajni je bil mnogo let naročnik »Slov. Gospodarja . Kako je bil rajni povsod priljubljen in spoštovan, je kazala dolga vrsta pogrebcev, kateri so blagega pokojnika spremljali na prijazni hribček Device Marije na Pesku k večnemu pokoju, kjer je ob odprtem grobu č. g. Jurij Cvetko v kratkih pa jeder-natih besedah označil pokojnikove zasluge. Naj bodo tudi te skromne vrstice nevenljiva cvetka velezaslužnemu možu v preblagi spomin vsajena na njegov prerani grob. Naj v miru počiva! Duša pa uživa v svetih nebesih večno plačilo! Ure. Opozarjamo Čitatelje na insérât tvrdke I« van Konrad. Listnica uredniltva. Ig Verdnik, Pni»: Obrnite se na poalap/-» Fr. Pileka, Orehova va», p. Slivniia pri Maribora. — Lcka pri Žusmu: Takih inseratov ne sprejemamo. — St. Jakob t SIot gor: Datična ima dorolj veliko.pokoro. Sieer pa takih reči naš list ne more prinaiati. — D ob je: Žil ne moremo objaviti, ker nam primanjkuje prostora in je že zastarela. Pozdrave! — Ratnim dopisnikom: Ker se i* vedno borimo s prostorom, je moralo tokrat zopet izostati več „Žrtev' in dragih dopisov. — Št. IIj pri Velenju: Piiite radi re k»iriranja živine poslancu dr. Veritovšekn, ki se sedaj nabaja t Ljubnem v Savinjski dolini. — Vete mik: Obrnite se na okrajni pomožni odbor pri c. kr. s dniji v Eezjem in če tam nič ae bo izdalo prosite Vašega poslanca dr. Jankoviča, Daj posreduje. Loterijske fttevllbe. Trst, dne 11. julija 1917. 56 17 18 46 10 Dunaj, dne 14. julija 1917. 47 70 42 84 74 1 MALA NAZNANILA. I ftaa beseda stane i vinarjev, pstitvrsta 18 vin. Mrtvaški ocnanlla !«■ «akvals riaka petitvrsta 24 t, Is j ave in Poslano 86 vinarjev. Za vai Jarata» objavo laatea ?optmt. îaseratl >„ , staudaerstrasse št. 26. pn Jd^ri boru. 646 Lepo posestvo, v Št. Lenartu v Slov. goricah, hiša s sedem sob, 8 kuhinje in 2 in pol oralov zem'je, vrt in studenec pri hrama se proda. Naslov: Anton Knezar, Sv. Jako» v 81ov. gor. 635 "ioSPODINjiT vešča vseh kmetsko - gospodarskih opravil se Bprejme na neko p > sestvo na deželi na Slov Štajeija. Ponudbe pod „Gospodinja št. 549" na upravo „Slcv. Gospodarja". Dobro I0V8R0 puško dvocev«ko (Lan-aster 16) kuii eventuelno tudi z lovsko torbo vred. Nas ov pove upravništvo Slov. Gospodarja pod „Lovec, Tegethofova uli.ia, Maribor".____ 536 Učenec, 14 let star, zmožen slo venskega in nemškega jezika, želi priti v kako trgovino. Naslov: Medvešek, Paholdgasse 5, Mari bor. 648 Hiša z vrtom in Bvinjsk-imi hltsi, se po 6% obrestuje, bila v n.ej prej trgovina in vinotoč, blizu koroškega kolodvora, se proda. Vpraša se pri g. 8el'niek, Luth Ecotadstropna hiša z dvojnim stanovanjem v srtdini mesta se takoj proda. Vpraša se: g. Strajnš.ik, Schmidplatz 6 Maribor. 44H 500 K Vam j ésuu, ako moj r.% tirolec korei' ; o „Ria-Balsa :ï" Vaša kurja o če--», bradarice in t uo kožo v treh dneh bres bolečin ne odstrani. Cen» 1 lončka z iamstvom vred K 1'7.*>, 8 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7 50. Na stotine zahvalnih pisem. Le-meny, Košice (Kassa) 1, Postfi. b 12/8S9. (Ogrsko). (Br 1) Cena i steklesiee K 1-20. O dsferam saiak®| fanja teh kapljic imam sssasge pršsaaialh m pai hvaimh pisem. F, Pflllit mestna leks.m» „pi t, lw, orte" M® rib o rt trff it. 18, Zahval *. # Najprvo se Vam le^o zahvalim za to visokoeeujeao zdravile proti rdsčici Odkar ra im to zdravilo, še nisem imel nobene škode pri svinjah. Iz drugih krajev sliMm pritožbe: Me« i »a vi» 3vinje proč i Mnogi raje veliko trpijo, takor da bi žrtvovali nekaj kron za zdra vila. Priporočam vsern svicjerejcem, nnj bi rabili to c-njs-o zdravilo. Š« enkrat se Vam lepo zahvalita in prosim, pošljite mi gjet 12 stekleni«. VelespoHovanjem Ivan Škorjan i, p. d. Temel, 8rednja vas, p. Ko ia, Koroško. GOSTILNIČARJI i GOSPODINJE! _l>okler bokaj zaloge, dam od svojo preostale zaloge POSREBBNIH „Ideal^-ŽUc (to so dobro posrebrnjene žlice iz dobre kovine) in najfineje ponikljane jeklene jedilne oprave za črnino nizke cene: 601' 12 kosov posrebrnjenih „ldeal"-leklenlh žlic K 1850 12 „ „ „ -kavlnlh „ K 10"-12 parov najfineje ponikljanlh jedilnih oprav (nor In vilice, dvoje do K 2—) K 24'- PoillJ» 1B prsti povzetju ali pa denar naprej. PoStnina 80 v EIPOBTNi HISA TINTNER Douaj, ffl/72 Heuliffl. 28. Stare cape in cunje 614 kupuje po visokih cenah vsako množino JANKO ARTMAN« St. Jur. ob juž. žeL '.-v. ' . / J ^^ MUZEJ Slov. agodovieskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zaaj vse zgodovinsko vaäce predmete, osohito vojne spemine. gr Ponudite KOSTANJEV LES v hlodih ali polenju edino tvrdki VINKO VASIC, Zaiec, Južno Štajersko. 533 Takojšno plaCilo proti duplikatu voznega lista! Kulantno poslovanje! Navesti je ceno množine v vagonih in rok oddaje. „Straža" in „Slovenski Gospodar" se še prodajata v naslednjih krajih: Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Franc Jo žefova cesta 55; tobakarna Katarine Maher, Magdalen ski trg; tobakarna Jos. Ortner, Schmidpl. 2; papirna trgovina Josipina L&gler, Schmidplatz. Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg Sterntal pri Pragarskern: Matilde Cizel, baraka U. W. I. 3-ornja Radgona: trgovec Franc Horvat. Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar. Poljčane: organist Franc Fekonja. Dobrna pri Celju: tobakarna in pekarija Alojzija Ropan, Petrovče: trgovec. Josip Polanec. Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija Jankovi?,. Laški trg: trgovec Josip Osolin, Vransko: trgovec Ernest Brezovšek. Kozje: tobakarna VahčiS. Zagorje ob Savi: trgovec Karel Ur§i5. Andric pri Gradcu: tobakarna Marije Schlacher.' Ljubno na Gornjem Štajerskem; trgovina Ruperta Nikl. Dunaj; Papirna trgovina Katarine Peštal, III. okraj, Schutzengasse 30. Vabilo. Vse Slovence m Slovenke vabimo, da se na račijo na naš list. Naročnina stane za Avstrije Ogrsko. Bosno in Hercegovino za celo leto ... K 6 — za pol leta ... „ 3'— za četrt leta . . . . „1*50 Za Nemčijo in druge zunanje države stane lisi za celo leto K 84— za pol leta . ... „ 41— za četrt leta . ... „ 2•— Za Vdiak® pa je naročnina zdatno nižja 2 a VOjskCI znaša naročnina za celo leto ... K 4-— za pol leta .... „ 2— za četrt leta .... „ 1-— Kdor pošlje naročnino, naj zapiše: ako je nov naročnik, besedico nOWs ako je star, besedics 8far in številko, ki se nahaja na ovitku. Upravaifitvo „Slov. Gospodarja", ______________Maribor.__ Kje si naj trn pireM »UM 'i Vsled vojske tudi molitvenikov ni dobiti, ker knjigovezi nimajo platna in drugih potrebščin. Me iitvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh n več. Zdaj pa se bližajo birme in botri bodo isk&; moiitvenike za svoje birmance Kje si jih naj na ročijo? Priporočamo, da se naj naši čitatelji rad molitvenikov vedno obrnejo na Tiskarno Cirila V ki še ima na razpolag», sledeče moiitvenike v raznih vezavah, vse z zlato obrezo (n s isoStnino vresi po pri' stavljenih cenah: A. Za otroke: 1. Otroška pobcžnost po K 0.85 2. Sv. Angel V3rih po K l*—; 3. Jezus, pri jateij otrok po K 1-—; 4. Češčena Marija po K 110; 160; 170: 5. V nebesa hočem pc K 1—; 1-10; 6. Rajski glasovi po K 170 1-80; 2-50; 2-80; 2-90; 7. Pridi sv. Duh pc K 1-70. 3. Za odrasle: 1. Marija varhmja nedolžnost; po K 170; 2-30; 2 40; 280; 2. Marija Kra ljica po K 2 60; 2 80; 2.90; 3 20; 3. Pobožni Kristjan po K 170; 190. O. Za odrasle z velikimi drk&mi: 1. Sv ara po K 170; 190; 2. Tolažba nebeška pc K 2 90; 3 — ; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za duše po K 170; 190; 4. Gospod usliši mojo mo iitev po K 180; 2 50; 2 80; 5. Mali duhovn j zaklad pc K 2'—; 2 20; 2 60; 2 80. i ^ J' Slovenski Gosoodar in,Straža' se prodajat- v naslednjih prodajalnah in tobakaruah ¥ Marifeor&i: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5 » i Papirna prodajaln;* g Pnsternik, Tegett-hofi-ova ulica. Trgovina g. Gzadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hote!« nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » g. Corefti, Grajski trg 7. » v Tegetthofl-ovi ulici (g. Žilko, blizu glavnega kolodvora). Trafika g. Hancll v Tegetthoft-ovi ulici, > Ziiko, Melje. Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.) Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daienski cerkvi), Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31. Trgovina gospoda Druškoviča Sv. Lenart v Hov« mm- Trgovina gosp. Antona Zemljič. U utmmm: Trgovina g, Alojzija Vršič e «»«• 8 Posestnik g. Franc Dežmaa Trgovina g. Antona Ume* Papirna trgovina Goričar & Leskom k, Trafika v Narodnem Doma. Knjigarna gosp. Adler. Celovec s Trgovina g. J.Vajncert, VeJikovŠksr cesti. 5. Gosp. Josip Zalar (organist). Dottie ®ri Planini: Trgovina g. Amalije Tržan Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohnsdorf: Trgovina gosp. Jurija Gajšek. flo^nia Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. „ ' ,. Franca Korošec. Gradec: Zeitungsstand A, Klockl, Jakominiplatž. (iuitanl (Koroško): . Trgovina g. Vink Brundula. It ISI v Slov gor«: Organist g. Anton Rozman (stara šola). Sv. Jakob v Slov« gor. : Trgovina g. Frid Zinauer. JurkloSter Organist g. M. h valeč. Sv. Jurfi Iu2. žel. i Trgovina g. Jaako Artmana. Trgovina gosp. Miloš Oset. Novacerkev pri Celin • Trgovina Marije F. Okrožnik. P©!rlllla' (Hrvatsko). Gosp. Stepan Škrlec. Ptui s Papirna trgovina g. J. N. Pet P^dielisiiii pri Ptu|y Trgovina gosp. Mateja Zork< pn Mariboru: Organist g. Ivan Nep. Slaček i V Bistrici i Prodajalna g. Roze Piči S1 »i MmmsHss.* N Btran 8. SLOVENSKI gospodah. 19 julija 1917. Vino belo, rdele in frng» (Dalmatinsko) od 56 litrov naprej razpošilja po povzetju A. OSET P- Gušfanj Koroško. AilLCr m oooooooooo Mostna esenca! Izborno domačo pijačo si napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št. 33. 8fs ooooooooo zafleYB pri St. Lenartn y Slov. goricah Dogaja se dostikrat, da. se prošnje v zadevah k^vojakom vpoklicanih zavrnejo, ker niso sestavljene po postavni obliki. Zato se zopet opozarja na obstoj gospodarsko pomožnega urada za sodni okraj Sv. Lenart pri c. kr. okrajni sodniji Sv. Lenart, (načelnik sodnik dr. Ilaunig), kjer se dajejo pojasnila v vseh zadevah vpoklicanih in njih sorodnikov brezpfSlnO* Uradne ure so ob delavnikih od 2 do 5 ure popoldne, ob nedeljah od 11—12 ure predpoldan, soba št. 9. „Panorama-International" K&ribor, Grajski trg I tov. 3, zraven gostilne „k Srnera orla" te priporoča na obilen obisk. Odprte cel dan. Vstopnin; SO t, otroci 20 t. Predstava traja 26 minut. Vojni dogodki ii mi bojišč j pokrajine vseh dežel celega sveta ▼ nararai velikosti, slikovit In resnične. Za malo denarja in malo isgabo časa se vidi mnogo «a») aivosti celega sveta. Edor si enkrat ogleda „Panoramo," pride «opat ker so vedno aore predstave. U VII 1784/16-69 V imena Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v M»rilciu, odd VII je raz sodilo: Obtoženec Franc Schwarz, rojen 31. marca 1884 CelestrinH, kat. oženjen, posestnik in trgovec s sadjtiü pri Spodnji Sv Knngoti h. št. 11, dosedsj Dekaznovan, je kriv, d;t je koncem novembra ali zažetkerc decembra 1916 v Pesnici vagon zimskih zabolk 10.900 kg, katere je sam po 1.01 Kr. za kg od Ivana in Terezije Hiade kupil, takoj dalje prodal trgovcu s sadjem Jožefu Wurzerju v svrho prodaje ces. in kr. rezervni bolnici št. 5 v Ljubljani za črno 1.25 K, torej izrabljajoč izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, za neobhodne potrebščine zahteval oči-vidno pretirano ceno. S tem je zakrivil prestopek draženja po § 18 ces. nar. z dne 21. 8 1916 št 261.' drž. zak. in se obsodi po istem postavnem določila na 3 (tri) tedne zapora in 2000 (dvatisoč) kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na nadaljnih 200 dni zapora, ter v pmislu § 389 k. p. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Ob enem se v smislu § 23 navedene ces. naredbe odredi, d» se razsodba brez razlogov enkrat objavi v „Ta-gespošti" in v „Slov. Gospodarja" e& stroške obtoženca, ter javno nabije v občinah Pesnica in Spodnja Sv. Kun-gota. V Mariboru, dne 23. maja 1917. Bonča 1. r. D. Oäwatitscb I. r. 568 redni občni zboi Kmetijske zadruge v JARENINf, ki se vrši, dne 22. julija 1917. za leto 1916 po večernicah v Čitalnici. DNEjVNI RED: ..T 1. Čitanje zapisnika. |§|f Žfjjp j [ 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. B. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1916.1 44Volitev načelstva in nadzorstva. , 7. £ 5. Slučajnosti. &&. M- ' ' llPf Jarenina, dne 8.jfjulija 1917. nm t#5-A'lojzij Drozg. G. FRIDRIH, veletrgovec Ptuj KUPUJE VINSKI KAMEN po najvišji ceni. POZOR! POZOR 554 Kupim BUK0V;0 OGLJE in D RTA [od enega vagona kg 10000 naprej. ft Prosim^punudbe. Plačilo?naprej.Jfgf ¡¡g-, Jakob Tavčer, f |fj m [trgovec z ogljem in crvami. Tr st Via S. Zees aria 3 „ gospodarji Čas košnje je tu I Pišite tako] po »Gorenjsko koso- katera, je zelo priljubljena vsakemu gospodarju. izdelana je iz srebrao-iekiene -tovice.. lako, da lahko kosi z njo vsa&a ženska. Dobi se sasio . v cPrvi Gorenjski razpošiljalm* Ivan Savnik, Kranj. Ceaik s lOOO slikami s&ttooj! Dolgosti in cene »Gorenjske i?ose sor cm pesti 50 55 si/ o1/ /2- 60 65 70 75 6— 6 i/2, 7— 7 Kadilci! Pozor! K 3.50.3.70, 3 90 410, 4.30,4.60, cm 80 85 90 95 pesti 8— 8 V2 9— 91/9 K 4,70, 4.90. 520, 5.50 Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom. 1 K. boljši K" 1.50. »g*. Pri večje» naročilu se dobi popust' nsb- Domač tobak si lahko vsakdo sam doma napravi iz raznih domačih zelišč, kateri tobak je kot nadomestilo za pravi tobak in je prav okusen za pipo. Kdor pošlje za 1 krono 80 vin. nerabljenih poštnih znamk dobi pismeno vsa natančna navodila. Naslov: Feinputzerei Viktring-hofgasse št. 30. v Mariboru. 669 OOOOOOOOO — Proda se w UPI po najvišji dnevni oeni vsako množino bo-r&vnio (črssio), rdedffe malin in črnih malin, (robidnio, ostrežmo). Prosim, da se mi takoj-sporočijo kraji, kjer bi nabiralci vedjo množine tega blaga skupaj spravili. Rudolf StsrO" VISiVliif» ekspert gob in dež. pridelkov, Konjice, Štajersko _______ffm Irair^fif"r • ¿^as&aSSG^Ä^-'^wasÄsiiis^^ I trgovska hi š a| v| S r e d i š č u na ugodnem kraju in najboljšem stavbenem stanju, okrog 3 J/2 orala zemlje, se radi smrti po ceni proda. Vpraša se pod »N. P. št. 561« pri uprav-§! t niStva »Slovenskega Gospodarja«. §§" Špecerijska in kolonijalna trgovina Ha deklo! R&vnikar, Na €#iie jroW OCOOOOOOOO Pozor! Usojam si svojim cenj odjemalcem naznaniti, da je moja trgovina ob t nedeljah in praznikih ¡kakor dosedaj tudijv bodoče d orla. kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob Ino in sadjevec vsako množino S^^j A OSET P- GlSlfaitl Koroško. Na žeijo pridem tudi sam poskusiti in k točenju. Kupim tudi prazne Steklenice od kisle vode. 457 1 J6 Tako je cenj. odjemalcem tudi nadalje omogočeno ob nedeljah in praznikih potrebno nakupiti in oskrbeti. "v.*. ... g- Se priporoča z velespoštovanjem ;>: • . : M Lefonija, 660 IfARIBOR» Tegethofeva ul. 25. Krajinske- ® PoJttBnllu In ernikl breiplačnn. protin, revmatizei Isljas. Kmetovalci! ti SUTINSKO NI HRVAŠKEM radioaktivno termalno kopališče 37 5 C M 44.7 Volt, soba K 1— do K 4.—, kjpa-+ lišče K 1.— in K 2.—. Oskrba s krulim 4 vred K 10.—. ^ Železniška postaja »Sutinske toplice«, J pošta Mače. (5 MoBSe) za gnojenje v jeseni naročite takoj 40% kalijevo sol! Cena K 22 80 za 100 kg iz postaje Žalec. Z naročilom treba poslati vreče! Razpošilja se po povzetju, najmanj 100 kg Vinko Vabil* veletržec, Žalec, Južnoštajersko. 6ia Za odstotke garancija! Postrežba solidna! Umetna gnojila izftelaUlj Tjd ksložnik: Katoliško Osksvsn IjmBvo. mtrssmfi ®s*Ss»5' flMfc- M* prodaje Zadruga v Vlačah« m Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru