r
i
Delavstvo proizvaja vse bogastvo; bogastvo torej pripada delavstvu.
g m JŠL M ---------^
DELAVCI!
Naprej c* avsbotlo is pravice svoje) Is* sbitl ne morete nifeesr, pridobit« pa lahk* v m.
Naročnina (subscription):
fl.'O na leto« 75c na pol leta u Ameriko (11.50 per year. 75c half year la America. $2 na leto, 91 pol leta sa Evropo (t: per year «1 per half
year for Europe.
Kuinr« I m *> ooud■itixi, Dm. ft, »«07. at t ha poet offloa at OS4«** j, lil , and«« t h« Apt ol Ooa«rea« ef Mar«! trd. l«Tt
"Delavci vseh dežela, združita se"
LIST ZA INTERESE-DELAVSKEGA LJUDSTVA.
THIS PAPER IS DEVOl. j TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS.
Stev. 26. (No 26.)
Chicago, 111.. 10. marca. 1908.
KAREL JVLARKS.
K petindvajsetletnici njegove smrti, 1883—1908/)
Dne 14. marca 1908 leta bode grob Karla Marksa petindvajatf let star. Preti petindvajsetimi leti je legel v grob največji genij saduje polovice devetnajstega sto letja. Komaj vsako polstoletje rodi moža, kakor so bili Napoleon, Goethe, Marks, Zola, Tolstoj . . . Dvajset let — kratka doba v iiv-ljenju vsemirja in človeške družbe, a vendar kolika izpremeihba meti tedaj in danes, kolik napredek!
Marks je utemeljitelj novodobnega socializma in velik mojster v vedi narodnega gospodarstva,
te dni zavedui proletarci sirom celega sveta.
dno meglen in nejasen; imel ni bistvenih tal, temveč vse je bilo sa-ujavo. V utopiji pa je b»l socializem vedno pretiran komunizem. Njegov cilj je bila družba, v kateri vsi ljudje delajo za enega in e-den za vse. Nastalo je vse polno načrtov, kako naj se preosnuje človeška družba, Vstal je Fourier, ('abet in cela vrsta drugih, ki so pripovedovali o potrebi nove družbe in jo slikali v živih barvah. Ali če je prišel preprosti človek, ki je hotel te sanje prenesti v pravo živ-
kateri je vtianil pečat avoje krep-11 jenje, se je vse razpršilo v nič.|
Socializem je bil utopija; teda-i nji se zrcali v tisočerih nejasnih
ke osebnosti. Marksizem—po njem naivani socialistični nauk — ima danes veliko in sijajno zgodovino, zgodovino, katera preveva dve stoletji. Socializem je bil že pred
slikah.
Na realna tla družbe je stopil socializem, ko se je hotelo praktič-
Marksom. — Gospodarstvo nove	no zboljšati stanje tlačenega brez-
dobe je razvijalo skrajni individu-	pravnega podložnika mezde, de-
alizem. stara organizacija družbe	lavca. Na Francoskem se je poja-
je sdrevenela, minula in postala	vil lllanc, ki je zahteval pravico
nepotrebna, a nova ae ni ustvarila.	do <*<lla„ na Angleškem Oven. ki
Svoboda posameznika (iudividua-	Ju uravno povzdigoval delaven, jn
lizein — to je bilo najvišje in ne-	zahteval, da se neutegoma uvede
dotak^ivo natČelo kapitalistiške	komunizem. Na Nemškem je La-
družbe, katero je ustvarilo novo	salle razvil brezprimerno agitaei-
■ešČanstvo in napredek. Ta svobo	.P ** proizvajalne zadruge, kate-
da posameznika pa je prešla tudi	re naj podpira državo kar najiz-
na premoženje, kapitalistiške	datneje. Socializem — kakor vidi-
družbe, katero je ustvarilo novo	mo — še ni bil jasen v nazorih, ki
meščanstvo in napredek. Ta svo-	|ao mnogokrat izključevali drug
botla posameznika pa je prešla tudi na premoženje, kapital, ki je
drugega.
Proletariat je živo čutil potrebo
izvajal umevno, da je moč svobod- korenite izpremembe družbenega na. Delavec, rojen v dobi, ki vse sestava. Begal je semtertje in sa-proizvaja s stroji, lahko sklepa po njal o dobrih, o krasnih časih; v polno svobodno avoje delavske po- niislih se je povzpel visoko, a v godbe. Pa tudi podjetnik ima to resnici je stal jako globoko. So-svobotlo. Razloček med obema je vražil je neizčrpno, kar živi ugod revščina delavcu to neje in bolje, pripravljen je bil a-g* u spravljala vetfno nast^i ijdej^ zastavo v mezdnega roba, med tem ko je roki pot na barikade: bal se M ne kapitalist s pomočjo svojega pre
moženja izrabljal to obično svobodo zase. Svoboda ljudi je prešla na kapital in Človek je služil kapitalu, strojem, denarju.
Vse to so novi mezdni rob je čutili že davno — takoj ob nove svobode preporodu. V državnih osnovnih zakonih so jim bile v celoti pripoznane ravno take pravice, kakor podjetnikom Vkljub temu so trpeli pomanjkanje in država jim je bila mačeha. Proletariat je takoj ob porodu čutil to zapostav-Ijenje. Pričel se je združevati. Zakaj, to mu ni bilo jasno. Vedel je le, da posameznik ne doseže ničesar. da pa vsi skupaj niso več prašek, s katerim se igra veter po beli cesti.
Tako se je pričel boj proti liberalnemu individualizmu, ki je bil obenem boj človeka proti kapitalu za premoč. To je bil socializem iz njegovi pripadniki socialisti.
Ali s tem, da so delavci, proizvajalci vseh dober, ki niso imeli ničesar svojega, videli, kako jih družba prezira, peha v bedo in temo, s tem, da so izprevideli tudi potrebo krepke združitve, še niso poznali svoje naloge. Vsi so hoteli družbo preustrojiti, preurediti in obstoječi družabni red odstraniti. Tako so postali revolucijci. Pot socializma je bila s tem nekako medlo očrtana: revolucija.
Obubožani francoski grof St. Simon je bil prvi, ki se je pojavil in hotel predrug^ctci družbo. Uvidel je, da kapitalistiška družba, sloneča ne neomenjenem individualizmu, ne more biti stalna in nje-» govo novo krščanstvo je ogrevalo proletariat. Videl je, kako uče državne cerkve drugače, kakor pa delajo, in je iavajal iz tega, da mora aocializem očistiti krščans tvo. Za njim so prišli utopisti Tomaž Morovega žanra.
Pojem o socializmu je bil še ve-
• To velezanimivorazpravooMar-
ksu in njegovih delih je priobčil Pavel Mihalek v "Naših Zapiskih' Minulo leto jo je ponatianil "Pro-letarec", ko je bil še mesečnik. Ker je pa "Proletarec" letos veliko bolje razširjen, kakor je bil kedaj poprej, ponatiakujenm to razpravo še enkrat, prvič z nam*v nom, da bode našla veliko več či-t atelje v kot j« prvič, in drugi« naj služi kot spomin na Kari Marksa povodom petindvajaetletnice njegove smrti, ktere spomin obhajajo
smrti, ne ječe.
Tak je bil proletariat, preden se je rodil 5. maja v na pol francoskem mestu Trierju odvetniku Marksu sin Karel, ki je postal za
proletariat drugi Mesija.
• • •
Naj sledi nekaj poglavitnih črt iz Marksovega življenja, ki je le bogato ne delu. Delo in velik genij sta ustvarila Marksa. Mladi Karel je napredoval v šolah čudovito, tako da je bil vedno prvi. Nje govi smčenci so ga spoštovali in se bali njegovega smešenja. — Gimnazijo je dovršil istotako s povo-ljnim vspehom in se je jeseni leta 1835. napotil po očetovom navodilu na vseučilišče v Bonnu na Nemškem študirat pravo. Sedemnajstletni deček je postal slušatelj prava na vseučilišču. K temu je seveda pripomogel tudi njegov vsestransko izobraženi oče in družina tajnega vladnega svetnika Wesf-phalna, s katero je mnogo občeval. V Bonnu pa mladi Marks ni našel zaželjenega duševnega življenja, po čemer je tolikanj hrepenel. Duševno središče Nemcev je takrat bil Berolin. Zato je ostavil črez eno leto Bonn in se podal v Berolin, kjer je nadaljeval svoje študije. Se preden pa se je bil preselil iz Bonna, se je zaročil s svojo poznejšo zvesto ženo Jenny pi. West-phalen, ki mu je ostala vse življenje zvesta družica.-Že v teh mladih letih je kazal Marks, da se ne boji nobenega dela, nobenega truda. Da doseže cilj, ki mu ga je dal oče, si je skušal posebno pridobiti vsestranskega znanja.
V Berolinu je na njega najbolj vplival svobodomislec Bruno Bauer, zasebni predavatelj na tamoš-njem vseučilišču. Občevaje z njim, je prišel do prepričanja, da bo zanj najbolje, če postsne profesor na kaki nemški vseučiliški stolici.
Tedaj je vladal v Nemčiji in posebno na Pruskem težki predmarč-ni duh, duh verig in teme, ki ga je razširjal gori do Rena minister Metternich, avstrijski kancelar. Jasno je torej, da Bauer vsled svojih naprednih misli ni bil priljubljen pri pruski vladi; hil je premeščen v Bonn in končno celo mist a v-ljen.
Med tem je Marks storil prvi korak do profesure. Dne 28. aprila 1841. leta je bil namreč imenovan doktorjem, toda profesor ni hotel več postati, ker je izpoznal ozkosrčnost nemških vlad.
Omenjeni Bauer ai ga je izbral svojim pomočnikom v boju za svoboda. Marks je postal časnikar in pisatelj.
H 24 leti je Marka že urejeval "Rheiuische Zeitung", najvplivnejši list na Nemškem, ki je od 1. januarja 1842. leta izhajal vsak dan. Ta list je zastopal koriati mlade buržoazije, ki je bila za tedanje razmere precej radikalna. List se je moral težko boriti za svoj obstanek, posebno ker ga je preganjala vlada na vae možne načine. Pruski kralj je gojil osebno sovraštvo do tega lista, in zato si lahko mislimo, kako je bilo mlademu Marksu, ki je razpravljal o vsaki stvari reano, temeljito in se ni, kakor je sam rekel, zadovoljil z glaee-frazami. V teh hudih bojih se je pokazal Marks spretnega^urednika; ta posel ga je privedel, da se je pričel baviti tudi z narodnim gospodarstvom in s sacializmom. O koinmunizinu še ni bil jasen; pri neki priliki se je izrazil celo proti njemu. Takrat Marks se kar nič ni bil prepričanja. ki ga je pozneje tako spretno zagovarjal in utemeljeval.
Boj vlade proti liatu pa je trajal dalje. Marksa 80 preganjali, kjerkoli so mogli, in končno sd delničarji lista zahtevali, da zmer-neje piše. Marks tej zahtevi ni u-godil in je izjavil, da raje odstopi. Leta 1843. je koč no odstopil in stanovanje in list je že v dveh mesecih prenehal in otrocih izhajati.
Sit prepirov in javnega delovanja je čutil potrebo tihih znanstvenih raziskavanj. ki ga naj pri-vedo do resnice, katero je tolikanj ljubil, hotel se je znanstveno po-polniti.
Nemški pisatelj Arnold Ruge, ki je izdajal "Deutsche Jahrbue-che", ga je povabil k sodelovanju. Sklenil se je, preseliti urelništvo v Pariz, kjer je potem izšel edi-tt* zve»ek pxl naslovom "Deutach-franzosisehe Jahrtyiticher". List ni prospeval, ker so mu Francozi odrekli pomoč, dasi so prej pritrdili podjetju, in ga je bilo pri tedanjih razmerah tudi težko spravljati na Nemško.
Preden je šel Marks v Pariz, se je poročil s svojo nevesto, s kateri) sta takoj pni teden okusila zlo pomanjkanja in bede. V Parizu se je on seznanil z glasovitim nemškim lirikom Henrikom Heinejem
ga opazovalca in znanstvenika govoril o potrebi, moči in cilju razrednega proletarskega boja.
Marka je bolj in bolj razvijal svojo delavnost Leta 1846, ga je pozvala organizacija nemških komunistov "Zveze pravičuih", da ae pridruži tej organizaciji, in leta 1847. je on razložil organizacijo (razglas), v kateri je navedla terjatve in nazore komunistov in katero sta spisala Marks in Engels.
Ta proklamacija je bila — ko-munistiški manifest — prvotni e-vangelij današnjega razredno-za-vednega proletariata.
S tem delom j| potisnil Marks proletariatu v roke orožje, ki nikdar ne zarjavi! Vtopistični socia lizem je prešel v [življenje in pokazal pot proletšriatu iz sužno-sti. Porodil se je aan.
Ko so leta	v Bruselj pri-
hajala prva porodila o revoluciji v Parizu, je zavrelo tudi v Belgiji. In v Brualju so »J po ulicah razlegali navdušeni klici: "Vive la re-publique!" (Živela republika!) Toda vojaštvo je katrlo vsak upor poleg tega jefbelgijska vlada pryeljence, katerih ilju in po dru-tfK Vlada je tu 'ari Marks duša »v v Bruslju. In la ao nekega ju-Marksovo to se je pri ženi odvedli s se la osamljena žeti hotela ostati
in
nadzirala tuje je bilo mnogo v gih belgijskih m di opazila, da nemških progna zato se ni tra prišli
J«
čuditi,
poslovi boj. Tako nenad< na njegova tudi
sama z otroci v tajem mestu, in zato je zahtevala! že iati dan, da naj jo peljejo kW)žu; zaprli so
jo, toda zaprli so ge, kjer je mol žena vso noč. No/ izpustili naroči vi Zopet je prišel v
med — vlaču-prebiti hrabra larksa so kmalu da sc izseli. *ariz, kjer se je
po jiaglem koncu,, da, uprav smešnem koncu kraljestva meščanskega kralja U»urn^jnli^a, osnovala zaTašna republikanska vlad« ' V
tem se je svobodomislje po vsej
zapadni in srednji Evropi nenavadno razvilo in jako hitro razši-! ril ogenj revolucije. Metternich je padel, Berolin, Dunaj in malone vsa važnejša mesta skoraj tja do mrzle Skandinavske so se uprla. Ogri in Italijani ao napovedal vojne Avstriji in njeni zastareli u-pravi i politiki; tudi po nemških državah je takrat zavrelo. V tem
in drugimi nemškimi begunci. Hei- !°&nJu Je Marks hitel domov v ne ga je seznanil z ljudmi, ki so Kol,n* kJer Je P«**1 urednik veli-sodelovali pri listu "Vonvaerts", ke*a demokratičnega lista W za katerega je tudi Marks napisal Kheinesche /"tunj. Cini Marksa nekaj sestavkov.
Leta 1845. je bil prognan Marks po vplivu pruske vlade iz Pari/a. Sel je v Belgijo, v Bruselj, a tudi
in drugov leta 18«. so bili že več kot človeški. Dvakrat je bil Marks obtožen hujskanja k uporu, a bil obakrat oproščen. Poleti 1849 je
sem je segala moč in sovraštvo re-	koncno Pru*ka *la?a ,7«nala Mar-
akcijonarnih nemških vlad. V Bru-	k»a ",llJta • Je »P* , v
siju. v tem velikem industrijskem	*>a™jo; ker mu je pa meščanska
mestu, je Marks šele po velikem
trudu dobil stanovanje in moral plačati stanarino za celo leto naprej. plačati je to moral progna-nec, ki je hitel iz dežele v deželo, iz mesta v mesto! Slučajno mu je iz te zadrege pomagal prijatelj Kngels, s katerim se je seznanil že v uredništvu 'Rheinische Zeitung*. Marksa si sploh brez Kngelsa ni mogoče predstavljati, in pa obratno. Leta 1845. je izšla tudi prilično maloznana .knjiga "Sveta družina", ki sta jo napisala Marks in Engels. V Bruslju je preživljal Marks sebe in družino s pisateljevanjem. Vi tem prognanstvu je napisal tudi svojo kritiko Proudho-novega naziranja "Revščina ino-droslovja". V tej knjigi je Marks jasno razložil svoj ekonomični nauk (nauk o narodnem gospodarstvu) na podlagi materialistiškega svetovnega neziranja. To delo je obudilo občno pozornost strokovnjakov. Msrks je v tej knjigi odločno obračunal s socialistiškimi utrVpisti ter je jasno očrtal nslo-go proletarskega razreda, katere-
! vlada hotela delati ovire radi naselitve, se je preselil stalno v vzorno deželo industrije, Anglijo. Tam je Marks tudi izvršil svoje delo kot voditelj svetovnega socializma.,
Samo v Angliji, sosebno v Lon-! donu, je mogel dovršiti svojo knjigo "Kapital", ker je imel takore- j koč pred seboj tako razvit kapita-I lizem, kakor ga še ni bilo takrat nikjer. Poleg tega mu je prav dobro služil britski muzej s svojimi bogatimi zakladi. V muzeju je delal podnevi in ponoči, ob luči je pa sestavljal svoje spise.
V Londonu je napisal Marks celo vrsto člankov zgodovinske vrednosti, potem "18. Brumaire des Louis Napoleon" in poznje od Engelsa izdano knjigo "Razredni boji na Francoskem". Poleg tega je sodeloval pri ameriškem listu 'Daily Tribune" ter pisal za delavske takozvane kartistične liste na Angleškem.
Leta 1859. je izšla Marksova knjiga "II kritiki politične ekonomije". Založnika mu je preskrbel Lassale. Marksu je bil namreč nem
ga končni cilj je, |>ostaviti na me- ški knjižni trg zaprt, ter je mo-
sto meščanske družbe asociacijo (zadružništvo), ki izključuje razrede in njihovo nnsprotstvo. Toliko časa, dokler bo vsaka družabna izprememba morala biti politična revolucija, se bo zadnja beseda socialne vede vedno glasila: "B6j ali smrt; krvava vojna ali nič. Tako je vprašanje stavljeno neizprosno", ki jo je nehote zapisal George Sand.
Kakor vidimo, je stal Marks tu že na proletarsko-revolncijskih tleh in je s gotovim glasom fine-
ral svojo prejšnjo knjigo "Raz kritja o komunističnem procesu" izdati v Severni Ameriki.
Marks s svojim novim spisom nikakor ni bil zadovoljen. Ni mu bil dovolj jasen.
Pričel je delo iznova. Skrbno je nabiral podatke iz življenja. — A-naliziral je kapitalizem in vse kar je z njim v zvezi — valovanje kapitala, nskopičevanje kapitala, rozjasnil je bistvo mezde, izvor kapital iatiškega dobička, logični razpad kapitaliatiške družbe itd. Delo
je raslo in naraslo za toliko, da ga Marks sam ni več mogel dovršiti. Iz te snovi je je nastalo m> numentalno delo "Kapital, kritika politične ekonomije." Prva dva zvezka, ki sta izšla leta 1867., je Marks še sain dovršil, tretjega do malega, a izdal ga je Eugels leta 1885., četrti je ostal nedovršen iu ga baš sedaj urejuje zvesta roka K. Kautskega.
Okoli leta 1870. je krepki in neutrudni Marks pričel bolehati. — Kdor je delaven in bi rad delal, pa radi bolezni ne more delati, ta vč, kolika je Marks pretrpel. Imel je še toliko povedati, toliko izvršiti, a ni mogel. Vedno hujše mu je prihajalo. Med tem mu je konec leta 1881 umrla žena, ki ga je razumela kot nobena druga, in že preje so mu pomrli nekateri otroci, med njimi njegov sin, za katerim je neizrečno žaloval. Dne 14. marca 1883 pa je tudi sam zaspal: čisto mirno in lahko je izdihnil. Nagrobnico je govoril v angleškem jeziku prijatelj Friderik Engels. Ta je rekel: Kar je bojujoči se evropski in ameriški proletariat, kar je historična znanost izgubila s tem možem, to se ne dš primerjati .
e e e
Ta nepopolna slika Marksovega življenja bi bila še nepopolnejša. če ne bi vsaj v kratkih obrisih [Kidali slike o nastanju in propadu takozvane "Internacionale" mednarodne organizacije vsega prole-tariata. Ta organizacija je bila najbolj drzni revolucijski poskus, kar jih pomni novejša povestnica. In duša, sila vsemu temu gibanju, preti katerim je zatrepetala stara Evropa, je bil Marks. Pol Marksa tiči v Intemacionali. Vae knjige, objave, lekate, ki jih je izdala "In-ternacionala", so Marksovo delo.
Naj sledi zelo kratek obris te organizacije!
cj^riiijJL-—■ ae je sešlo v Londonu nekaj rran-
eoskih, angleških in nemških socialistov. Posvetovali so se o-mednarodni organizaciji proletariata. — Zveza nemških komunistov v Londonu se je preosnovala v Mark sovein duhu. Na čelu vsega gibanja sta bila koj s počet ka Marks in Engels. pne 24. sept. 1864 se je vršil v I/ondonu v St. Martins Kali prvi shod, ki se je pečal z u-stanovitvijo mednarodne proletar-Bke organizacije, ki se je ustvarila v podobi "Internacionale", mednarodne delavske zveze. Temu shodu je predsedoval profesor Beealv, duševni voditelj pa je bil Marks. Sestavil se je odbor, katerega so nazvali generalni svet. Nemčijo je v generalnem svetu zastopal Marks. Zaklad Internacionale je znašal tedaj — 3 funte šterlingov. Organizacija je napredovala le počasi.
Leta 1867 pa je začela rasti moč "Internacionale". Cela vrsta listov ji je služila po vseh deželah skoraj v vseh kulturnih jezikih. — Značilen za Internacionalo je njen drugi kongres v Lauscanne od 2. do 8. septembra T867. Iz računov, ki jih je položil generalni svet kongresu, je bilo razvidno, da je isti izdal samo v Ameriki 1,500,-000 frankov v pomoč stavkujočim delavcem. Že na tem kongresu je stopila v ospredje Marksova taktika, kakršna se še danes zrcali v socialno demokratičnih strankah. Internacionala je bila sicer revolu-cijska organizacija, ki pa nikakor ni hotela delovati tajno, temveč javno (iz oči v oči.) Naslednje leto se je vršil kongres Internacionale v Bruslju v Thčatre du Cirque. Že tedaj se je bilo bati vojne, med Nemčijo in Francijo, ki je izbruhnila dve leti pozneje. Delavci obeh teh narodov so na tem kongresu protestirali proti vojni; govorili so tudi o tem, kako bi se da la preprečiti, pa za to Se niso imeli moči. Proti tej mednarodni orgs nizaciji proletariata je nastopila buržoazija, hoteča jo uničiti; a ker ni imela pravega povoda, ga je iz trte izvila; ravnala je z Internacionalo kot tajno prekucij-sko družbo. Prav je imel torej njen člsn Bast in, ki je v majskem pro eesu l 1H7<> n>k»-l predsedniku sodišča: Obtožen sem, da sem član tajne družbe. To izrečno - tajim! Olan sem sicer Internacionale, to-da ona ni nikaka tajna družba.
Slabe gospod s rake riazmere so silile modernega mezdnega delavca
Leto III. (Vol. III.)
Socijalizem je ključ do novega aveta in do novega življenja.
v stavke in te stavke je Jtrepko podpirala Internacionala gmotno in moralno. V teh malih bojih ae 1
je zrcalil novi način boja med ka ' Delavstvo producira vae boga-pitalisti in proletariatom. Marka Uvo; bogastvo torej pripada de-
je to jasno videl in zgodovina mu lavitvu. je dala prav, ko je pisal v Inavgu-ralni adresi generalnega aveta:
Deseturni delavnik ni bil le prak-
Kdor je za kapitalizem, ta je tudi za anarhijo, kajti zadnje je po-
Proletarci agitirajte sa "Proletarca"! Skrbite, da prodre to naše delavsko glasilo v hišo slehernega slovenskega delavca.
tiski vspeh, temveč tudi zmaga !sledica prvega principa. -	-	I
. Kongres Internacionale 1. 1869 v Bazlu se je vršil v nejlepšem redu. Udeležnike kongresa je pozdravil višji državni pravdnik Bouehin, ki je bil obenem predsednik sekcije Internacionale v Baz- Čast nam je predstaviti vam ne-lu. Ta kongres se je tudi izrekel kaj brespoalenih "airomako7: Ro-proti zasebni poseati zemlje.	ckefeller, Morgan, llarriman, Ar-
Družbeno časopisje je hitro na- mour, Vanderbi^t, nadškof Quj-raščalo. Y Združenih državah se- j gley, Hary K. Taw, Hary Oochard verne Amerike je priatopilo k In-! ittd. itd. itd. itd. itd. itd.
ternacionali 800,000 delavcev, ki	-
so se nazlvali "Unionisti" tako da Organiziranje delavcev v soci-je štela ta organizacija kmalo mi- alistične klube jc danes najvai-lijone članov.	nejša potreba. Vsaka, tudi naj-
Na bazelskem zboru se prvikrat manjša delavska naselbina mora pojavil ruski revolucijec Bakunin, organizirana. Volilni boj ae nekdanji ruski častnik. Ta glaso-	delavci moramo zastaviti
viti vodja evropejskaga anarhiz-' moči, ako hočemo doseči zaže-ma je bil pozneje mnogo kriv pro-,^en uspeh, padu Internacionale. Z njegovim prihodom se je prišel v organizaciji ljut boj med Marksovim historično znanstvenim socializmom in socializmom sile in fanatizma, ki ga je širiU poaebnojr, romanskih [imajo delavci od te administracije T deželah Bakunin.	j Nič! Imajo to, kar so iakaTi—bati-
Leta 1872 je zborovala Inter- ne. Delavstvo, ki ima velikansko
Naša republika iina administracijo iz samih buainessmanov in me-šetarjev. Veliki businessman i "ro-najo" country v svoje koristi. Kaj
nacionala v Ilaagu. Tu ae je pričel
večino v republiki, bi moralo po
odločilni boj med marksisti in ba vsej pravici imeti svojo, delavsko kuninci ali med federalisti in avto- administracijo. Delavci bi morali
nomisti, ki so zametavali centralističen značaj organizaeije.
Delegat Guilaume ae je posebno silno zaganjal v Marksa samega, rekši, da je preabsolustičen. Qe-neralnemu svetu, v katerem Marks je odločeval, se je odrekala vrhovna oblast. Bakunin ae je s vao-močjo uprl "nemškemu Židu" ka-
organizacija, in vzrok temu je bilo
neenotno naziranje gibanja. Ta, nazadovalni, proces je kaj hitro rasel. Vsaka organizacija je delovala po svoje. Da se zahrani propad skupne organizacije, se je sklical leta 1873. splošen kongres v Genevi. Tam pa so se sešli ob istem Času tudi avtonomisti ali a-
vladati deželo v svoje koristi, kakor to zdaj delajo businessmani. That's all.
Panika, kriza, brezposlenost! a-tentati, "anarhija" — vse.se križem meša. Zatorej pa ni čuda če so v tej zmešnjavi pravični (1) sodniki popolnoma pozabili na — O-riharda. Da, kje je Orihardf Kaj
večji anarhist kot je Harry Or
chard, ta vredni bratec Goodinga, Mc.Parlanda in drugih zatiralcev
delavstva na zapadu! Ali bodo tudi njega "deportirali"? Najbrž — iz ječe v prosti svet.
Neki statistik je izračunil, da v bogataškem razredu od tisoč o-narhisti. Tako sta zborovala dva seb doživi 343 starost 60 let. V sre-
kongresa Internacionale hkratu. Eccarius. prejšnji prijatelj Mark-sov, kateremu se je imel tudi zahvaliti za svoje znanje, je zapustil Marksovo organizacijo in prestopil k avtonomistom. Na shodu avtonomistov je rekel: Nekdanje
dnjem razredu (trgovci, obrtniki itd.) doseže to starost 175 oseb na vsak tisoč in v delavskem razredu 156 oseb. Ta statistika je najlepši dokaz, da mora delavec umreti v najlepših letih zato, da leni kapitalist živi dslj easa. Kapitalisti
Internacionale, ki se je osnovala podaljšajo svoje življenje stem, da 28. septembra leta 1864 v St. Mar- prikrajšajo življenje delavcev. Pa tins Ilall, in katera je stala na naj še kdo reče, da kapitalizem ne kongresu v Genevi leta 1866. na mori proletarskega ljudstva na vse svjem vrhuncu, ni več. Ta, ki jo načine.
sedaj snujemo, je povsem drugač-	-
na. Marksa tedaj ni bilo v Genevi. Dnevno Časopisje poroča, da je a brez njega je morala Internacio- hči milijonarja Pierponta Morga-nala propasti. On edini je v njej na, potrošila to sezono $2,000.000 politično mislil. On je bil duševni za gledališče. In to tudi v Času, ko in praktični voditelj vsega. Inter- se na tisoče žen, deklet in otrok nacionala je prepadla vsled pre- zvija gladu po velikih ameriških napet»wti Bakunincev in Proud- mestih. Kdo je dal gdč. Morgan honistov. Ti so uprizorili posebno dva milijona dolarjev samo za
v Italiji in Španiji anarhistično gibanje. Nasledki njih delovanja so bili: vstaje, klanja, glasovita "črna roka" in progon vsega svobodomiselnega.
Oil leta 1873 ni bilo nobenega shoda več. Generalni svet, ki se je preselil iz Londona v Novi York, se je razšel. Ustanovile pa so se po posamznih deželah samostojne delavske stranke, po Lassalleju i-menovane socialdemokratične. Od časa do Časa pa se vrše mednarodni socialistiški kongresi.
gledališče? Ali jih je sama zaslužila? Kaj še! dali so ji to svoto a-meriški delavci in delavke, ktera jim je bila pritrgana na njih zaslužku. Uboge žene in dekleta, ki delajo v tvornicah za borno pla-Čico, so celo sezono plačevale Mor-ganovi hčeri ložo v gledališču, da se je zamogla tam gizdavo šopiriti. Tako živi milijonarjeva kči in tako živite vi delavke pod blaženim kapitalizmom.
Neki črnec po imenu Mann Cooper bil je pretečen teden v Kansas City, Kansas., obsojen v triletno ječo, ker jc ukradel tri piščeta ko je bil lačen. Santa Fe Železnica je nedavno kupila devet milijonov železniških pragov (tiea), kteri so bili ukradeni iz ljudskih gozdov. Železnico so tožili, toda ie danes ni bilo slišati o kaki obsodbi železniških magnatov, ki so t lesom u-kradii $400 000 ljudskega imetja. Take so postave pod vlado plnto-kracije. Ampak vi delavski sužnji morate imeti rešpekt do postavi Kako se pač smejejo bogstini, ko jim je tako lahko varati ljudstvo s postavami, do kterih sami nič ne držijo.
OENARJE i STARO DOMOVINO
POŠILJAMO t
M 9 Ml M.... aa I S) «.....
M • «0*>,...
«a • I«««.... m • SIN.... • A 11017 00
.. M kroa ,100 i ro.
.. MOtven •do krea 1000 krm •000 kr«a
r« ItM-lat f t*t'U prt t.h iTotok De-ni« f •ak.i.n. popoUoeM lapl»* U)o for.» vi.trj. nSMtka.
N.4. d.n.r.. po«il)*M«t«pM«tec kr. »••tal hranilni ur«d v It. «• IS «**k
D»n«r). Mm pe*i*M |e ••JsrUli**). «o •M oo t (»tovi.I r prlporn«Mttti »11 r*fft-ranam p I Mi a. v««)» ae«»k« f Da Baatia Faatal Mas«? OrSrr ali pa A« Y.rk Saak Draft.
Frank Sakser Co.
to« o
»lok St., Nsw Ye rti
•104 0t- Clslr A vs., N. R. Cleveland, Okle
PROLKTAItKC
LIST XA urrXMH DILAVIHCA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOMSK.
Laatatk to IsiffjMfj'
J«iMk<utU kU>tU tlskotaa drsite
v Chkags, IN.
((•rotate* U Amsvico H J* sa ee*o l«to. »cm r«l toiiTL I»rop« U a Cita Uto. |1 u poi uu
llmUti M Spurn /Vi $mrtmmiM HwaliUm
JZusTAMl
PROLETARIAN
Owwd Md pahS*«« Kvui Tvssaav fcy
SMtk Slsvk Wsrkaua • NMtaktaf C«»pai> Ckksfo. Illiaata.
John Oimc, hiSlnli
John Pmtt, ItcrilvT;
Anton PnbAun, Tr«Mur«r
fOMCVimON BATMI UmtUd lUUi wd
11.91 • rtujb «*r k*M rw. roi««a sowtrtsi I) • TW, $1 fo' ka* f"-ad v »Titi m o batu m agrcsmeat.
NASLOV lADDMSS):
"PROLKTAREC" ||7 Oootro Ave., Ohloago, III.
AMXRliKI KAPITALIZEM IN BVE0P1JSK0 PLEMSTVO.
ropejskimi plemiči s mednaroduini zakonskim škandalom Ločena lena se vrne rsvuejis na milijonih, t nla bogatejša na skušnjah v A
meri ko.
Vendar pa te akušnje kar nič ne vplivajo na ameritke milijonarka, ker ae taki »akoni vedno bolj m nože Pa ni čudo! Bogati Američani kot Aator pravijo, da 'gentleman' ne more živeti v Aiueri ki, ker ae ga premalo apoštuje. Posli so jim premalo aervilni in pokorni. Radi tega ae naaaijujejo b> gati Američani v večjih evropej-skih mestih, ker ie danes tvorijo večje kolonije. Pogorelemu evro-{»ejakemu plemiču danes ni treba več hoditi na nevestin lov v Ameriko, ker jo lahko vjame že v Evropi.
Američani atare korenine ao nasprotniki zakona ined evropejaki-mi plemiči in bogatimi Američankami. 0 tem je govoril tudi^ki poslanec v kongresu. Seve, zastonj 1 To "vprašanje se bo rešilo samo, ko v Ameriki ne bo več mir ijonarjev.
riti toir in pravo bratsko ljubezeu med vsemi narodi in ljudmi v človeški družbi.
Proč torej s kapitalizmom in anarhijo!
sesata*......him......•<
DOPISI
V kapitalistični družbi je vse na prodaj, tudi ljubezen. Pri tein ne mislimo na tiate nesrečnice, katere to vsled današnjih alabih razmer poatale prostitutke, ki se morajo dan za dnem prodajati mož kim za denar. Mi ae apominjaino tistih "krepostnih" žen, kojih ljubezen je tudi na prodaj, seve v dru gi formi, tistih Žen, ki ponižujejo ljubezen, ki se za svoje žive dni prodajo kakemu možu in ki to kupčijo imenujejo zakon.
Danažnji čaa ne pozna romanti ke. Neobzimi konkurenčni boj na vaeh poljih, divji lov za profitom, sta vdtriila skoro popolnoma finej še čute v ogromni množici ljud-atva. Prava ljubezen, sladki dušev ije dveh harmoničnih bitij ae dandanea le še malokje vpo-števata pri aklepanju zakona.
Žena ae danes omoži, da je pre akibljena, da ima avoj dom. Mož se aieni, da zamenja neredno sam ako življenje i rednim.
S tem še nikakor ne trdimo, da se dandanea ne aklepajo zakoni tu di iz ljubezni. Taki zakoni 8e dandanes večinoma sklepajo le v delavskih krogih. Le delavski aloji poznajo še zakone it ljubezni.
Jako značilno za današnjo Človeško družbo je takozvana pametna ženitev, ki ni nič drugega kot ___kontrakt dveh strank za celo življenj", navadna kupČfji, pri ka teri vsaka atranka pazi, da varuje avoj interea.	v
Poaebno takozvani boljši krogi so potisnili zakon na nivo kupčij-ske transakcije. V krogih, v katerih se misli, da se za denar lahko kupi dostojanstvo, čast, odlikova* nje, ao danes domišljajo, da sploh na avetu ni atvari, ki bi ae ne dobila za denar.
Možje is teh krogov si kupijo za denar najlepše ženske — igralke, pevke, včasih tudi delavke.
Tudi ženake iz teh krogov ai kupijo avoje može. Seve ae ženake ne oairajo toliko na moško lepoto, na duševno plemenitost in izobrazbo Tudi bogatatva ne jemljejo v po štev, ker so same neizmerno bogate.
Kakšnega moža naj omožijo T Le takega, ki jim nekaj nudi, kar še nimajo. To edino je pa — plemsko ime. Te naše bogatinke v republiki ao ravnotako aervilne, kot zadnji lakaj v kakšni monarhietični drža vi. Za te žene je edina neareča, da žive v republiki, ki ne pozna dolgih, dednih plemskih imen. Ako se nafte bogatinke može z Amerikan-cem, potem so žene navadnega dr-žavljana. Ako tudi bogata Ameri čanka omoži predsednika Zdr. drž,, tedaj U slava traja le štiri leta, kar je za Blavohlepne bogatin-. ke premalo.
Valed tega ai kupi milijonarka
v kakšni evropejaki monarhiatič-ni državi plemiča dolgega imena. In kakšni možje ao ti potomci starih plemakih rodbin f Ime je vae, kar ameriška milijonaraka zahteva — je pa tudi edino, kar tak plemič inaa. Značaj, duševne zmožnoati katerisikoli vrste, človeško dostojanstvo so takim plemičem, ki ao na prodaj, popolnoma tuje atvari. Valed tega so takim plemičem s meriške milijonarke zadnja bilka, za katero zagrabijo, da jim ni tre-' ba delati, ker ao taki plemiči navadno revni kot crkvena miš. Taka kupčija se iavede v zadovoljstva obeh. Plemič dobi milijon«, milijonarka pa plemsko ime in oba kažeta potem svoje pridobitve javno in bahato.
Ali Človaiks duša se ne da za ve fcotrajno ponižati na nižino navadnega blaga; tudi zakmena duša milijonark« a« ne da ponižati tako globoka. Prajalialaj se tudi v po-plemeniteni milijonarki oglasi lena, ki aa ifraža, da jo neljubljeni soprog psuje, zmerja in tepe. Tako navadno končajo aakoni med ameriškimi kapitaliatinja mi in ev-
DELO NASPROTNIKOV
Atentat na načelnika chicaške policije, George M. Shippy-ja, je ^rovzročil silno rabuko v taboru ameriške buržoazije. Središče te rabuke je naravno v Chikagu. Ka pitaliatično Časopisje, ktero z največja slastjo preži na vsak umor, ki je posledica današnjega nepra vičnega družbnega sistema, — i ma zdaj veliki piknik. Kdor je prebiral to Časopisje zadnje dni, ta si mora nehote predstavljati da ni več v Ameriki, temveč kje Rusiji ali Perziji, kjer so zarote, konapiracije in atentati na osebe na dnevnem redu. Človeka mora obiti kar -ona, ko čita po cele strani našega dnevnega ča sopisja a samih zarotah in namera vanih umorih.
In kaj ae je vendar zgodilo t Neka fanatična ienia, Žid Aver bueh, je poskušal umoriti prej i menovanega načelnika policije Shippy-ja. Iz kakšnih razlogov je ta fanatik hotel izvršiti ta čin, to nam še ni do kraja jasno. Eni pra vijo in pišejo, da je hotel umoriti maža na povelje anarhiatične or ganizacije v Chicagu; drugi zopet trdijo, da je bil Žid versko bla zen, sploh človek z bolnimi mož djani, ki ne ve kaj dela. Naj bo že tako ali tako, mi vemo le toli ko, da je; 4 vjprbueh napadel Shippy-ja in die je sadnji prvemu takoj zapečatil usta za vselej s tem. da ga je natrelil. In to je tudi dovolj. da lakfco rečema, da je ta a-tentat največja neumnoat, kar jih je mogel storiti en fanatični človek v Chicagu in drugod.
To je kar je dalo povod rmene-mu časopisju, da je zagnalo — naravno po volji tukajšnjih kapitalističnih mogotcev — tak trnšč in vrišč med avet.
Ampak ta še ni vae. Ta slučaj je dal kapitalistom in njih lakajem tudi priliko, da sedaj izlivajo svoj strup na — aocijaliste. Lokalna v-lada v Chicagu napoveduje potom svojega trobila, dnevnega časopisja, vojno poleg anarhiatov tudi proti socijalistom, ki ao sami najhujši nasprotniki anarhije in anarhistov.
Ni nam treba tu še posebej dokazovati, da socijslisti sa proti vsakemu umoru. Socijalisti so bili od nekdaj za organizacijo in bratsko zvezo vseh ljudi in že ta princip sam protest nje proti človeškim moritvam. bodisi v posameznih slučajih ali pa v bitkah na bojnem polju,kakor tudi pra-ti vsaki smrtni kazni. Če smo socijalisti proti vojni in proti vsaki moritvi na drobno in debelo ali naj potem odobravamo fanatične politične umore, ki ne prinašajo druzega, kakar triumf buržoazije na moriščiht Nikakor nel Kdor to odobrava, ta ne more biti socialist. Proletariat bode v organiza* ciji, z volilnim glasom in drugimi sredstvi dosegel svoje pravice.
Anarhija je plod kapitalizma. Oba hlepita po krvi. Tiranski sistem. kakoršen je v majhnih reformah od pamtiveka do danes, proizvaja morihe vsake vrste. Starodavni absolutistični imperializem in barbariaem sta rodila vojno in človeško klanje na debelo, a no-vobodni kapitalizem in burožoa-zija sta rodila induatrijalno klanje delavcev, rilhilizeni, anarhijo in dnige podobne bolne izraatke bolnega aiatema. Mi dobro poznamo izrek: ako ae naailno boriš, boš poginil naailno. In to delata kapitalizem in njegov ainček anarhizem.
Kedaj bode konec morijam in naailjnf.
Kadar pade kapitalizem. S padcem kapitalizma, a padcem moril-akega sistema bode padla tudi a-narhija in vae alo, Iti izvira ia teh dveh ail.
In sa tem atremimo mi aocijali-ati. Soeijslizem šele tamore nstva-
......................
Cleveland, O., 29. feb. —Cenjeni sod mg uredniki Čudno mi se zdi, da ravno iz Qlfcvelanda prinašate tako malo novic, daairavuo je tu ena največjih slovenskih naselbin Združenih državah. Kot socialiat si torej štejem v dolinost, da vam saj nekaj poročam iz naše nase-line, da ne bom spal kot spijo tisti, ki vam bi lahko poročali marsikaj zanimivega v korist slovenskemu delavstvu v Ameriki.
Razne in čudne vrste ljudi imamo v Clevelandu. Opazovati te judi je izreden užitek onemu, kteri ima dober želodec. Veliki so na — domišljiji, plodoviti na bla-inažah in škandalih, dobri za klepetanje in prepire, veliki športi v politiki, a nezmožni za vsako koristno delo. AH čem navesti kako stranko teh ljudi tNeraogoče! Kajti strank — namreč slovenskih — imamo toliko, kolikor je slovenskih hiš v Clevelandu. In vsak dan drugo barvo imajo te stranke Kratko rečeno: vse te stranke nijpo vredne gnjilega jajca.
Večina^clevelandskih rojakov še hira na stari bolezni: pobožnjas-tvu. Držijo se vam kot GOletni de vičniki v starem kraju, reveži, ki ne vejo zakaj so na svetu. Znane osebe s patentom za poneumneva-nje ljudstva so tem rojakom najvišji idejal; za nje gredo tudi v smrt če je treba. Kljub temu. da so pa kronično pobožnjaški in poslušne ovce svojih strigačev, e den drugemu lft kažejo roge. Tako nezaupno se vam spogledujejo, če jih opazujem od strani, kakor ljudje, ki imajo vedno kaj kosmate ga na vesti. Usmiljenja vredna uboga raja! Striže se jih pa, da je veselje. Prav! Saj so si sami krivi Zakaj si pa še vedno dom išl ju jejo, da brez blagoslovljene vode ne more biti nobenega začetka in da so zato na svetu, da s svojim znojem redijo poneumnevalce.
Imamo tudi rojake, kteri se pri števajo socialistom, — saj domiš-Ijujejo si, da ao — a tudi le ti si domiiljujcjo, da brez klerikalnega plašča se ns da storiti nič v korist delavstva. Zopet drugi radi-bili-bisocialisti so neke najslabše vrste liberalci.
Ali ni ta sramotno za slovenske delavce v CtFTelanduf
Ako čitamo nase delavsko časopisje, vidimo, kako se politično or-ganizujejo slovenski delavci po mnogih naselbinah, ki so veliko manjše od clevelandske. Strmeti moramo, kako lepo napreduje sa-cializem med ameriškimi Slovenci. In v Clevelandu! Ali smo mi res tako za ničf!
Slovenski delavei v Clevelandu, kje ste? Ceniu spite? t'as je, da se tudi vi prebudite iz nezavednosti in se pridružite borilcem svojega razreda, ki se bore za pravice tlačenega proletarijata. Otresite se nazadnjaštva ki vas tišči k tlom in vzgaja iz vas pokorne sužnje. Ali še niste spoznali, kje je resnica in kje farbarija? Ali vas niso vaše pijavke dovolj gulile v stari domovini, da se pustite goliti še tukaj in sicer tako mirno guliti?
Beda, proti kteri ste se borili v stari domovini, vas je pognala v tujino; pijavke, izkoriščevalci, kapitalisti, ki povzročajo bedo po celem svetu, so vas pognali iz ro>
v roke še hujšim izkoriščevalcem k at ao tam.
Ali sa res smatrati sužnjem? No-due dežele v tujino, kjer ste padli čete li nič storiti v korist svojega razreda, v svojo lastno korist? Ako pa Že sebe aanemarjate, kaj pa vaši otroci I Vam ni nič mar, kakšno prihodnjost imajo vaši otroci? Ali naj bodo tudi vaši o troci sužnji, kak r ate vi?
Na delo torej, na delo! Med na ini se je ustanovil socialistični klub "Luč." Kje ste možaki? Ali se ne upate na dan? Ali se še ved uo pustite sukati tiatim strankam, ki hočejo imeti rfvoje pijavke? Na dan, sodrugi! Ns govorniška me sta! Pojdite nufa ljudstvo, med naše delavce, in učite jih socializma. Pripeljite jih v vrste razred rkozavednih prolatarcev.
Ktera stranka je edino prava de avaka stranka? Socialistična Socialisti se borijo za pravice de-ttvstra proti izkorišeu jočem u kapitalizmu. Socialisti sami pa ne morejo izvojevati delavčevih pravic, zato je treba, da je vsak de-avec socialist in sicer- delaven socialist, to je da v resnici dela tako <akor uči socializem. Boj proti izkoriščevalcem je težak; naš cilj se ne da uresničiti kar čez noč. Kapital izt,m napenja vse svoje onemogle sile, da se ohrani na piv v rs ju. Bridko občuti vsak delavec njegove udarce. Današnja kriza nam o tem govori dosti.
Toda zavednost med delavci prodira vsak dan bolj. Socialistična stranka raste. Clevelandčani ne zaostajajte! Ako ate prijatelji proletarijata, tedaj nastopite odločno, ne pa |K>lovičarako! Bodite z zavednimi delavci in oni bodejo z. vami. Priporačajte, širite in [»odpirajte delavsko Časopisje. Na dan tovariši, na dani
Dovoljuje za danes, drugič kaj več. Pozdrav vsem slovenskim proletarcem._—-^—________
udobneje in brezbrižno uživajo avoje nebeško življenje. Delavec pa hodi od rova do rova, riakira avoje življenje, preliva znoj, in ae muči kot nema živina, a kje so mu nebesa?! O njemu so zaprta, — kajti če bi on hotel v "nebeški raj", mora ae kapitalist takoj ' iinifati" iz njega.
Nebeški raj je torej na tem svetu, dragi proMarci! Tukaj ga iščimo in našli ga bodemo. Učimo ae od kapitaliatov, ki ne poznajo drugih nebes kak<or zemeljskih. Ce so pa v resnici kakšna neb«»sa tudi po smrti, potem si Iphko tudi te pridobimo, saj živimo po človeško. — V delu in izobrazbi je naša rešitev. Izobražujma se torej VvjQjizrednozavednem duhu. ftiriino socialistično čtivo! Iz Ghicage nam sveti luč spoznanja in resnice, in ta luč je nas "Proletarec". Naročite si ga saj ne stane več kot $1.50 na leto. Organizirajte se v klube in množite armado zaved-uiti delavcev — socialistov, ki ae borijo za pravice in koristi delavskega razreda.
Pri koncu naj omenim, da slovenski socialističui klub štev. 6 v Cumberland!!. Wyo., iskreno čestita ženskemu klubu "Proletar ka" v Chicagu na njegovej usta novitvi in želi zavednim sodrugi njam obilo uspeha.
Socialistični pozdrav vsem slovenskim proletareem in sociali stičnim klubom v Ameriki!
John Medved, tajnik
Clevelandski socialist.
Feb.
Delavci
*
Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Piiite za pojasnila.
Jugoslovanska Delavska Tiskovna! Družba
J 8 7 South Cmtrs Aom« i
Chfcajm. tU.
Cumberland, Wyo., 23
Cenjeno uredništvo!
Želim, da uvrstite ta dopis v naš najbolj i delavski list 'Proletarec.'
Tukajšnje delavske razmere so še vedno sialic. Delamo od dva do tri šihte na teden. Brezposelnih delavcev je pa vsepolno. ki hodijo od rova do rova in iščejo dela, toda žal. brez uapeha. Zimo imamo lepo.
Zdaj pa k našemu strankinemu d*'lu. ZavedijttjJ^ovensJ^e delavce širam Amerike mora gotovo zanimati pojav, kako rapidno se orgs-
nizujemo v socialistične klube. Tudi v nasi samotni naselbini v Cumberlandu se zavedamo slovenski delavci svojega razreda — kar lahko sluii v zgled marsiksteri večji naselbini — in imamo svojo socialistično organizacijo. Mi korakamo naprej kljub vsemu — na#rpr.istvu od strani naših klerikalnih zagrizencev. Da, ti nasprotniki! Rojakom pri podpornih društvih so prepovedali vstopiti v socialistični klub in sicer z grožnjo, da dotični bodejo izključeni iz društva. Raztrobiti so tudi okrog, da kdor postane socialist, ta bode takoj ob delo in še zaprli ga bodejo. Ko wno pa vprašali jednega klerikalca, na kakšnem stališču stoji naša premogarska unija, priznal je nehote, da stoji na socialističnem. Zakaj ste pa potem pri uniji? «— smo ga vprašali, in odgovoril je: "Zato ker moram biti, drugače bi ne bil —" Kaj si mislite o takem rojaku? Ali ni to efijaltsko? To so Iškar-jeti, pinkertonci, ki bi z velikim veseljem radi preprečili našo politično organizacijo.
Vprašam vas. nasprotniki: ali res mislite, da vam bodo kapitalisti podarili tukajšnje rudnike za vaše hinavsko nasprotovanje proti delavskim organizacijani in proti nam ubogim delavcem? Ali vas ni sram |>oglcdati odkritosrčnemu in poštenemu delavcu v oei? Ne mislite, da vi ustavite naše delo za socializem. Vi bodete osiveli, legli v grob in se spremenili v ^rst, a socialistična zavednost bode rasla: va£i otroci bodejo socialisti in za-ničljivo bodejo kazali zavedni potomci na grob. kjer bodejo ostanki vas — delavskih nasprotnikov.
Dragi rojaki! Mi smo ravno tako iz mesa in krvi, kakor so naši mučitelji — kapitalisti. Nič druzega nismo, kakor ljudje. Zakaj bi bili torej vednosnžnjikapitalistov! Zsksj bi nam prenasičenei vedno ukazovali in mi izstradanci jih pa ubogali! Ali ne moremo sami nič misliti in storiti? Naši nasprotniki pravijo, da s poslušnostjo in radbvoljnim trpljenjem se zasluži — nebeški raj (!) Seveda ae zasluži; ampak ta 'nebeški raj" ne p«ieedujejo delavei pač pa kapitalisti. Kapitalisti imsjo krasen "nebeški rsj", kterega jim ustvsrja-!|ino mi delavci. Zato pa je tako! Kapitalisti hočejo imeti prava nebesa v življenju, zato odirajo in strahujejo nas delavce, da t«n
Olencoe, 0., 3. marca — Kra-suo gospodarske razmere (!), ki vladajo aedaj po "svobodni" A-meriki, so tudi tukaj dokaj občutljive. Delamo po en dan v tednu in še tedaj le za male cente Tukajšnji delavci smo zmešani iz vseh narodnosti. Poleg nas Slovencev so Italijani, Hrvatje, Črnogorci itd. Strokovno smo dobro organizirani (I. W^of W.Jl^ ne pa tako politično. Slovani ae premalo brigajo za politično organizacijo zato jih pa kriza tako tepe. Najbrž se bodejo spametovali in v bodoče glasovali za delavske zastopnike namesto kapitalističnih.
Naš slov. socialistični klub ne napreduje posebno dobro, ampak kar nas je, smo trdni in neustra šeni v boju za delavske prsvice Pri redni seji dne 29. feb. je bilo navzočih precejšnje število Slovencev, kteri niso člani. Govorilo je več sod m gov o današnjem gospodarskem položaju in korifti so oialiama. K sajam našega kluba sme priti vsaki rojak, če je član ali ne. Torej Slovenci, pridite k rsaki seji našega kluba, ktera se vrši vsako zadnjo aoboto v mesecu zvečer ob 6. uri v prostorih sodruga Kravanje. ^
K aklepu pozdravljam vse so-druge in čitatelje "Proletarca", ki je glasilo slovenskih sociali-»tov v Ameriki, in jim kličem: napivj do zmage!
John Kravanja.
FR.SAKSERCO.
109 Greenwich Street, New York,
PODKBUŽMIOA
6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
OFICIJELNO EASTOPMlftTVO V8EI1 PAROBBODNIH DBUŽB
Pri|*m>4a m Wovouchu ia Hrvatom o priliki potovaaja v staro dmnovin«, ali ako iel« ko*a a«n vzeti — v prwlajo paroirnxkiih listkov po najaiiji «-eui.
fceleuufck« Listke sa vss kraje v ZJsdin. driavah in Buropi Potuj a Dsjcsnsje in najhitrsjs dsnar s staro domovino, bodisi saasbnim strankam, posojilnicam ali v ktsrokoll srrho.
Vsak slovenski putuik n*j pasi, da prkle na številko
109 GREENWICH STREET
in aiksmor ampuli ter naj «e prej dobro prepriAa, ako je oa pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroia deusr v mnenju, da ima opraviti t osmi.
Slovencem in Hrvatom!
naznanjamo, <Ih isdeJujemo raanovnstn*
_ po najnoveji^m kroju. Unijsko delo; trpeioo in lifno ODlvK V) v zalogi imamo tudi raza«* droge potr«4>Wine, k sps.
itsji v dehikrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si naio iiJoibo. Z vsem »po*tovanj*>«n

pJ.J.DvoR4ki>Co^
^slMOS (tOlHIIRS 'TAILORS ^ a/	'in a i* m i t "i a ' ^J
				
				
Delavsko gibanje ;
Pol milijona železničarjev in železniških vslužbencev breg posla.
Uradništvo zapadnih in južnoza-padnih železnic naznanja, da je bilo v zadnjih 60 dneh odalovljenih približno eno tretjina železniških vslirzbcneev. Železnice v Zed in jenih državah imajo v normalnem času 1.600,000 vslužbeneev. Ce je torej ena tretjina teh delavcev slovljena. tedaj je potemtakem naj manj pol milijona železniških vslužbeneev brez posla. 150.000 vslužbeneev so odslovile samo južne in južnozapadne železnice in sicer v državah: Missouri, 15,000; Illinois 25.000; Kansas 15,000; Nebraska 11,000; Arkansas 15,-000; Lousiana 6,000; Texas 2,500; Oklahoma 5,000; Kentucky 5.500; Tennessee 7.000; Mississippi 7.000; Oeorgija 13,000; in Alabama 0, 000 mož.
mQTII NA dobro in vedno preskrbljena UUJ 1 ILll Af z najboljšimi pijačami, unij-
skimi smodkami in prostim prigrizkom.
Hvnranp za ^ru^tvcncnc seic* »v»*be,
U V Ul d li C» zabavne večere, veselice itd.
Potujoči rojaki vedno dobro došli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk
Frank Mladič
S87 S0. CENTRE AVE.,
CHICAGO. ILL.
»MMMIMfMMMMMM M
čate nečisti snovi v vašem telcau, tedsj se vam gotovi zastrupi. Uničujte jih redno in vživali bodete dobro življenje. Obdržati preba- I valne organe v zdravem iu harmoničnem položan je odvisno od Tri-nerevega zdravilnega grenkega vina. Ono uredi vse organe in ne d> pileča, da bi škodlivi deli hrane plivali na život. Kakor hitro imate preveč takih nečistih snovi v sebi, dobili bodete glavobol, izgubili apetit in postali bote trudni in nezadovoljni. Rabite to zdravilo vselej, kadar čutite, da vaše preba vijanje ni perfektno.
V lekarnah, Jos. Triner, 616— 622 So. Ashland Ave.. Chicago. Illinois.
dtrajki.
Nad 5000 delavcev v kamnolomih in granitosekov v Barre, Vt., Montpelier, Vt., in v Westerly, R. I., je šlo na št raj k 2. marca vsled nesporazuma unije s delodajalci radi nove plačilne lestvice.
Iz Pittaburga, Pa., poročajo, da vse neksko kaže, da bode 1. aprila izbruhnil veliki premoga rak i št-rajk v zapadni Pennavlvaniji, O-hio. Indiani in Illinoisu.
Pričetek i dslom.
V Illinois Olsss Works tvorni-cah v Altonu, 111., se je včeraj vrnilo na delo 500 delavcev.
Zdravstvena vada.
Eden najtežjih problemov zdrav stvene vede je, hitro in perfektno odstranili vse nečiste snovi n velikega mesta in s tem odvrniti ta-stnipljenje zraka in vode. Ravno to je tudi t našimi telesi. Ako p*š-
Zahvala.
Tem potom se najprisrčneje zahvaljujem slov. del. pevskemu zboru "Orel" za podarjeni krasni venec kot znak sožalja na krsto moje iskreno Ijirbljene kčerke Silvije, umrle dne 25. feb. 1908. Srčna mu hvala!
Thicago. dne 4. marca 1908.
John Kočevar
Rojak Viktor I>robtina. kteri je 8. feb. ponesrečil na Lake Shore železnici, je bil 2. marca pokopan v Chestertonu, Ind. Pogreb je oskrbel sodr. John Etful.iz Chieaga. kteri je v to svrho nabral med chi-kaskimi rojaki $17.50 in plačal po-grcbnrka
Čimbolj nas bodo tlačili tem bolj liodemo rasli.
zemljišča poleg železnice po 10 — 15 dolarjev aker na prodaj f
Rojaki! Ali res nočete postati svobodni ameriški kmetje! Ali rea radi poslušajte žalostne glasove parnih piščalk v tvornicah in ru-dokopihf.
Mi upamo da ne!
Slovenci čitajte državna poročila Zdr. drž. kaj je kmetijstvo v naši veliki republiki! Ali pozna, kdo kmeta v Zdr. drž., ki ima slabe čase t.
Oglejte zemljišča v južnem Mi-ssouri-ju. Nikjer lepšega sadja, trt žita kot v južnem Misaouri-ju. To je gola resnica. Ako ne verjamete, prepričajte se!
Naznanjam tudi da sem zastopnik za največo drevesnico na svetu in največo trtnico v Ameriki.
Ako rabite semena za poljske in vrtne pridelke, obrnite se name. Blago najbolše vrste, cena najnižja. Pišite na naslov:
FRANK GRAM. edini tlov. zastopnik sa zemljišča, semena, sadno drevja, trte itd. itd. 576 W. 21 st St. Chicago, m.
M. LaM ii Ft.
•78 West lltfe St., Chicago
MODKBNO OPRKMLJENA SLOVEN-
SKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (GROOERIJA.)
Najboljši rii, kava, Aaj, moka itd., »ploh vsakorrstno dotmle ia prekomor-ako blago vckio svete po aajniiji feoi na prodaj.
Na saktrvo raivaiam blag« tisi •ksn. aa kar ae rafunim.
na
"Proletarec" $1.50 ' Radnička Straža" $1.00 na leto. Poilite naročnino. ..
Chikaško kapitalistično častvpis-je je minuli teden silno trpelo na— histeriji in deliriumu. "Chicago A-meriesn" je celo imel oslovski kašelj. Te periodične bolezni kapitalističnih trobent se običajno ponavljajo vselej, kadar kak bedak brezplačno inserira av.ijegs nedeljskega "mačka"
I. STRAUB
URAR
3M W 18th St.,	Chicago, I1L
Ima vet jo salogn ar, reriiit, prota-sot ia <irugik drago t in. Isvriuje tndi raskovrstaa popravila v tej stroki po seto nitki rt«i.
Ohittit* ga?
SLOVENCI POZOR!
Piiite po cenik!
Slovenska naae'biaa v Ripley in Butler Co.. Missouri, se množi dnevno!
Rojaki! Ali res nočete aedaj kupiti temi išče, ko ae še najboljša
SVOJO PIKO OPRAVLJENO
BRIVNICO
priporočam vm bratom RtovMwem.
JOHN HORVAT
•10 Osntrs A vs.,	Chicago. DL
AloTMaki i« hrvatski tasaiki aa racpoJago. .

Stran Kja j
..........ttttttttlll*
mooslovanska socialistična
stssa
s »d rt— ▼ Chicago, m. Glavni tajaik: John Pstrtt, TIS W. l*h St, Chicago,
Sm potonila in dopiei, tičoei ae so-cisl»rt#**	puaamezaifa klu-
bov hm j se pošiljajo na gorenji naakrt glavenegs tajnika.
IMENIK klubov podrejenih Jugo
Socialistični zvezi v Chicagu: Jugoslovanski socialistični klub Stav. i chieago, HI. Anton PreSsrn, prednik ; Frank Podlipac, fin. tajnik, Mtf .V Hatsted St. Redna mt-sečna seja č#tHo soboto v m—ecu, v prosto-rit *>dr Fr. Mladiča, 587 a Center Av.
t eocialističai klub Itev. 2, O. Ignac Žletubergar, predsed-Ivsn Kravanja, Ujuik, Box 101. »eaečns »eja vsako zadnjo so-fcuto v meseci v prostorih aodr. Ivana Krawj«-
Juguilovkimki »ociaheti&ni klub itev. Csaeuiatigh, Pa. Frank Podboj, prednik; fttefan Zabrk, tajnik, Box SOS. t Jogeslovaneki socialistični klub lte>v. 4t La Sail«*, IH. Jo«. Bratkovič, predhodnik; Valentin Potisek, Ujnik, 1231 Main St.
J^oelevaaski aocinlieti&ni k hib Bo-net itsv 5, Claridge, Pa. John Ba tič, Ujnik.
Stevenaki soeisliatičai klub Štev. 6, Cumberland, Wyo. John Sare, predsed-sik; Joka Medved, Ujnik, Box S3.
8k>ven*ki socialistični klub Atev. 7, Murray, Utah. Valentin Bit«, predaed-t>rk; Edvard H of man, tajnik.
Jtfeetovauaki socialistični klub itev. S, Roslyn, Wssh. John Makay, Ujnik. Kg 8k>veaaki ienski social isti Ani klub fwUUrka Atev. 9. Xhicago. 111. Berta "j&fcsa, prt^eAnica; Mary Orilec, taj niča, 674 W. 2 let Pl. Redna aeja vaako 411 trt*tjo* nedeljo v mesecu, v pro-ffflffi^SrrPTdladiča, 587 Centre av.
fHovenski socialistični klub Atev 10, Aurora, BI. Lonia Rodman, predsednik; Frank Praprotnik, tajnik. Bedna mesečne aeja vaako tffetjo nedeljo v me-sees, V prostorih sodr. Joie Kolene«, 586 N. Broadway St.
iOsvsaski socialistični klub Zmaga Her. 11, Cumberland Camp No. 2, Wyo. Jee Takin. predsednik; Anton Jetov-laa, Ujnik. Redne seje začasno v hiAi
itev. IS (baakhouse).
_
Ne bo sabsve. Privatna zabava slovenskega H sot. kluba štev., in ženskega kluba "Proletarke" v spomin pari-ike Komune in petindvajsetletnice smrti Kari Marksa, ki se je imela to soboto, se ne bo vršila, sedanje prenapete politid-
Kub v Collinwoodu, Ohio.
Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v Collinwoodu, O. Predsednik : Karol Kotnik; Ujnik-blag.: Ivan Šterk. Klub se nahaja pod vplivom "01. Sv." Želimo mnogo vtrpeha.
Socializem je postal sila, s kte ro ie računajo vse obstoječe kapitalistične države
BAZNE VESTI IZ STRANKE.
Nemški socialistični list 'Volks-zeitung' v New Yorku, najstarejši socialistični list v Zedinjenih državah, je pred nekaj dnevi slavil tridesetletnico avojega obstanka.
—	Sodr. Charles Sehl, socialistični kandidat za mestnega sali-eitatorja v Philadelphiji, Pa., je pri sedanjih volitvah dobil 3804 glasove. Pri zadnjih volitvah so imeli socialisti v Philadelphiji 1649 glasov.
—	V državi Illinois je bilo kon-eem februarja 2603 orgsniziranih socialistov in redno plačuječih svo je znamke. Illinoiški socialisti b> dejo imali skupno štirinajst delegatov na socialistični konvenciji, kters bode v maju.	•
—	V Denverju, Colo., je prišel izhajati 29. feb. nov socialistični tednik 'The Commonwealth". To je prvi socialistični list v tem mestu. Cena na leto mu je 50c. "La Parola Dei 8ocialisti" se imenuje nov italijanski socialistični tednik, ki je pričel izhajati 29. feb. v Chi-eagu.
Od blizo in daleč i
STRANKINO GIBANJE V EVROPI.
—	Zopet nov korak v avrho razširjenja socialistične ideje. Gibati so se začeli tudi Grki. Dne 15. feb. so uatanovili delavci v Pa-traau na Grškem avojo prvo socialistično zvezo. Imenuje se "Grška delavaka zveza" in bode pristopila k "Mednarodni zvezi" v Rru-xellesu.
—	Nov slovenski s.>cialistični list je pričel izhajati 29. feb. v Trstu pod imenom 'Železničar" kot glasilo slovenskih organiziranih že lezničarjev. Izhajal bode trikrat na mesec.
DR. F. J PATERA
Ordlnaje: ns aersrosah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE
od 12. do S. ure nopol.; od 7. do S urr t večer v pnndeljklh, torkih, Ae ♦rthlh is pslkik. Telefon Canal ISO.
j»e<eeeeesssseseeeeee»oe«
NAPAD NA NAČELNIKA OHI KA&KE POLICIJE, SHIPPY JA.
Predzadnji pondeljek okrog 9 ure dopoldne je prišel v stanovanje načelnika chikitffee policije, Gerge M. Shippy-ja, na 31 Lincoln Ave., mlad človek in skušal zabo-1 ati načelnika, kterega je ravno s- j reč al na hodniku tik vhoda, ko se i je ta odpravljal z doma. Shippy j je zgrabil atentatorja za roki, p> klical svojo ženo in sina, nakar se je vnel vroč boj med Shippy-jevo družino in napadalcem. Slednjemu ae je kmalo posrečilo doseči svoj | nož in 8 tem je petkrat zabodel Shippy-ja. Žena je v iatem hipu v-zela tujcu revolver h žepa, toda ta ga ji je iztrgal is rok, sunil jo od sebe in ustrelil na Shipp-jevi-ga sina Hery-ja in tako nato na šar ferja (voznika automobila),kteri je zunaj pred hišo čakal načelnika in slišeč strel skočil vhišo. Isti tre-notek je Shippy prišel do svojega revolverja in ustrelil petkrat na atentatorja. Prestrelil mu je glavo in drob; atentator je na mestu u-mrl. Shippy je bil le lahko ranjen v prsih. Sin Hary (22 letni fant) je bil tudi zadet v prsi; aprva ao mislili, da je rana nevarna in fant je moral takoj v bolnico, toda Čez par dni se je poročalo, da bo fant okreval. Šafer je bil le lahko ranjen na roki.
Atentatorja sprva ni nihče poznal. NisO znali kdo jein od kod je, a vseeno so razglasili takoj, da je anarhist. Dnevni listi so še isti dan s šest palcev velikimi črkami razglasili, da je atentat izvršil anarhist.
Sele v pondeljek večer se je doz-nalo, da je bil to ruski žid, Lazarus Averbuch po imenu. Neka oseba je videla njegovo sliko v časopisu in to naznanila njegovi aestri Olgi A-verbuch, ktera je šla takoj nato v mrtvašnico in spoznal v mrtvem atentatorju svojega brata.
Policija je prva dva dneva zagnala strašni krik o "zaroti" in anarhistih, ki ao baje 8klenili pomoriti vae osobje lokalne vlade. Aretirali so napadelčevo sestro Olgo, neko drugo mlado Rusinjo Rožo Stern, Izidora Maron in še več drugih oseb, ktere ao po mnenju policajev anarhisti in neposredni sodelovalci pri napadu na Shippy-ja. Toda policajska slava je kma-lu otemnela. Po dvadnevnem izpraševanju aretiraneev ni mogla policija najti najmanjšega stika med temi osebami in atentatom na Shippy-ja Da, še več, dokazalo se je tudi, da Averbuch ni bil noben anarhist. Njegova seatrs je povedala, da je bil brat Lazarus čudnega obnašanja odkar se je vršilo v Kišinevu,njunem rojstnem kraju v Rusiji strašno klanje Židov. Brat in sestra ata bila takrat priči, ko so teroristi ubili njunega očeta, ranili mater in razdjali njihovo stanovanje. V nevarnosti za lastno | življenje ata potem bežala iz Ki-šineva. Olga je šla v Ameriko, a Lazarus je ostal v Austriji odkoder je eno leto pozneje prišel za njo v Chicago. Vsega skupa je bil tukaj tri mesece. Proti zadnjemu j« bil že dalj časa brez dela; ves okupan je bil; govoril je vedno o dogodkih v Kišinevu in enkrat ae je celo skušal usmrtiti. Nikakor pa ne more Olga pojmiti, kako je mogel iti njen brat k Shipp-ju, da ga je ta ustrelil.
Olgo Averbuch, Rezo Štern, Izidorja Maron in par ostalih oseb ao v četrtek jzpustili rz zapora. Pomožni šef Schuttler, je moral iati dan—dasi nerad—naznaniti, da v atentat ni bil nihče drugi zapleten kot Averbuch aam.
To je vse kar je znano o toliko razvpitem atentatu na načelnika chikaške policije. Reanice na tem je le toliko, da je šel Averbuch v Shippy-jevo stanovanje, kjer ga je Shippy potem ubil. O atentatu samem ne ve drugi živ človek kakor Shippy, njegova žena, sin in njegov šafer. Vse kar je gori povedanega v napadu, to je prišlo iz Shippy-jevih lastnih ust. Čudno se mora vendarle zdeti vsakemu, kako se je moral triindvajsetletni m-ladič — toliko je bil star — kteri je vagal komaj 140 funtpv, boriti proti trem moikim in vae tri raniti. Shippy sam vaga 200 funtov, in kot izurjen rokoborec v pol if cajaki alužbi, pa ni mogel drugače obvladati šibkega fanta, kakor da ga je wtrelil. Res, slabo junaštvo! Shippy sam pravi, da je Averbu-cha t največim veseljem ubil. "Ko mi je žena podala revolver v roke" — dejal je — "občutil aem tako slast ubiti tega človeka, da sem tri strele oddal akoro v eni aekundi. Padel je na tla in dobro aem vedel, da je Že mrtev, a vseeno sem mu pognal še dve krogi ji v želodec".
Nad mrtvim truplom atentatorja ae je znosil tudi nek drugi policaj porneje, koje ležalo v inrtvaš-
uiei. Stopil je k njemu in ga s vso močjo — sunil v rebra rekoč: "Na tu imaš, ti son of a b 1"
"Ven s brezposelnimi inosemcil" kriči tvorniiki inšpektor v Milwaukee.
Pomožni državni tvorniiki inšpektor William Straub v Milwaukee, Wis., se je pred nekaj dnevi israzil, da mora vlada deportirati ali izgnati vse Ogre, Bolgare, Grke, Slovence in " Austrijsnoe" iz imenovanega mesta, kteri niso še eno leto tukaj in kteri so zdaj brez dela in v pomanjkanju. ■ "Zakon pravi," rekel je Straub, "da prekomorske družbe morajo odpeljati nazaj v Kvropo vse ino-zemee, ki tu postauejo berači (I) pred enim letom svojega bivanja v Zedinjenih državah. Ns stotine in stotine teb ljudi je zdaj v Milwaukee, ki še niso eno leto v deželi, a so pravcati berači in žive na stroške mesta. Ven s temi berači l Dokler imajo tlelo, pošle jo ves zaslužek v stari kraj, a ko pride brezposelnost, tedaj pa atradajo in delajo 'trouble" mestnim avtoritetam."
Modri iušpektor Straub naj izvoli povedati, kam se naj pa de-portira ameriške, tu rojene delavce, kteri niso pošiljali zaslužka nikamor iz Amerike, a ao danes ravno taki berači, kakor ubogi inozemski delavci. Tukaj ae vidi, kako globoko je že padlo našim kapitalistom arce v hlače, ko hočejo avoje črne grehe zvaliti na revne inozemske delavce.
Osemletni deček — socialistični govornik.
Carl A. t^ueen, osemletni sin socialista T. F. Queena v Memphis, Tenn., je 6 t. m. v rečenem mestu imel kratek govor na shodu far-merjev. Z otroškim, dasi močnim glasom, je pogumuo navduševal mladi orator farmarje za socializem. Govoril je o razrednem boju, potrebi delavake organizacije in o grehih kapitalizma. Končal je z besedami: "ako že jaz razumem položaj in potrebo boljega sistema, kako ne bi tega razumeli vi, veliki dečki!"
Poslušalci so malemu govorniku navdušeno ploskali.
$180 — je cena sa delavca.
Tri mesece je že minulo po strsš-nej katastrofi v Monongahu, W. Va. Amerika je malone že pozabila na ta kapitalistični umor, ki je terjal življenja 400 premoga-rjev. Niso ga pa pozabile vdove in airote, ki še danes točijo solze za umorjenimi dragimi.
Fairmont Coal Co., ktera je zakrivila oni strašni umor, zdaj plačuje ubite premogarje. Vsaka vdova dobi za avojega, v jami umorjenega moža — $150. To je cena za enega delavca! $150! Tako je na trgu a človeškim mesom! Na konjskem trgu ne dobite dobrega konja iz pod $500. Kompanije ni mogoče tožiti, da bi plačala več. V Ameriki ni postave, po kteri bi ae mogli tožiti kapitalistični morilci! Tako je rekel državni praydnik, tako je rekel generalni pravdnik in tako ao rekli premogogovniški inšpektorji. "Družine premogar-jev morajo biti zadovoljne, da dobijo aaj nekaj iz — radodarnih rok kapitalistov!!"
Tako je, tako! Še nekaj imamo pripomniti: meseca decembra, ko se je zvršil gorostasni atentat, a-tentat, atentat!!! na 400 premo-garjev v Mon.^ngah premogokopu, ni niti single časopis pisal o — a-narhiji, anarhiji, anarhiji!!!
eeeesssessessssessseeeees^
1 Agitatoričen del. ..........................
vas ns atraAljo ovire ta ttepetasja aa
sprotni kov,* DeUvski listi so odvisni edUoie od dsUvesv samkh; ako Jtk
as podpira delavec, dragi jih tudi ms bode. Klerikalno U liberalno čssupiaj«
podpirajo bogatUi, podpirajo k*piU listi, podpira ga duhsvAčina, gre mu aa roko vlada in pressoAae Jedaots U
trusti. Zato pa ti listi udi sluti je kapitsJuuiiu in vladi ter Napadajo ds lavaki raared in blatijo delavsko časopis js.
Sodruglt Delavci! UA1U m od U
pitali sto v la svojih IskorlAAovalcov. Naprej sa "ProlsUrsa"! Delajte ss
U Svoj časopis, kjerkoli morete. Ni-karu u vreči lista, kader ga prsči-tste. DajU ga prijatelju, snancu in sosedu, bodisi doma v hiAi, r gostilni, aa ceeti, pri detu in mu ga priporočite, da aaj čiU. Kagovsrsjte ga potem, da al ga naroči. Naročnina al velika.
Sodruglt VaA najbolj! odgovor na vse klevete, napade, podtikanj«, opravi jan ja in hujskanja proti vam, je ta, da prklo biU par novih naročnikov na "Prole-Urca". 8 tem bodeU podkrepiti svoj čssopis, ki js vsAs edUe orodje, in mu dali moč, da bode tem laAje udaril po vaArh nssprotnikih in UkoriAčevnlcik. Cim več bode naročnikov, tem moč nejAi bode Hat in s njim nsfta stranka. V časopisju je neisrafcljiva moč, so drugi.
Agitacija aa "Pfenlstarca" dobro uspeva v Pennsylvania, IUinoisu, Kan easu, po Zapadu in zadaji Čas rodi lepe uspehe v Mianesoti. Bolj slabo je v Ohio, Wiseonsinu in Michiganu. Agi ta t or ji in zavedni »odmgi v teh treh drAavah bi morali posvetiti posebno posornost agitaciji in " Prole tares". Sodrngi na dolot Ns Spi tet Ali vas ns boli sree, ko vidiU Um kaj Ae toll ko naAih delavcev, Uvsjočrh v neaa vednosti, zanemarjenosti in v krempljih izkoriAčevakev Ur duAevnih policajev: verskih fanatikov?! 6svobo<lite jiht Pripeljite jih v armada razrednozaved-nih delavcev. To se pa lahko zgodi ne teiavnim potom: rasftrtts med nje "Prolstarca".	~
Sodr. John Kaiser, BalzeH, 111., po Ailja tri edoieUs novi naročnike na "ProleUrca".
jej*i arofnil
«*sgu devet novih nsrofaikov.
Possmeanih naročnin smo dobili lepo itevilo preteč en i tedes iz drAav Penn-slyvani«, Kansss, Illinois, Wyoming U Minnesota.
Sodr. Frank Podboj, Johnstown, Pa., poiilja Itiri nove naro#Sike.
Minnesota korakat 01ovenaki p rote tarijat v Mianesoti se 11 vo zaveda svojega razreda is zato pssega po svojem delavskem listu "Proletarcu". Naš agitator sodr. Frank Hilti je poslal mi-auli teden spet 54 norli naročnikov ns '' Proletnrea'Lepo ijrvilo, kaj t In to po menja M novih kfcrikev r raare dno zavedat armadi ss jravice tlačens-ga delavstva.
ZNANJE ANGLEŠČINE JE MOČ
Vaadko ki hoče zvedeti, kako ae angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vaakih knjig in strojev, ampak po neki Čiato lahko umi j i vi in najnovejši metodi — naj.se obrne na
THE 8TEINER ACADEMY OF ENGLISH,
Slov. Dep. P. 669 Loomis 8t. Chicago, m.
in slehernemu se bo na to važno n-prašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju.
GOSPODINJE POZOR
NajboljAe, najfinejše in okuanejAe meso prodaji« po najniiji ceni slovenski mesar 376 W. 18. Street	Chicago
MIHA LACKOVIC
97« West Igth St.	Chicago.
Klobase in Aunke poAiljam tudi izven Chicage proti C. O. D. pod v zM ju, ako se naroči 25 funtov.
FiAite zs cenik v slovenskom jeziku. Za Chicago i okolico je moj zantopnik Janes Trikan.
, NAŠI ZASTOPNIKI.
Sledeče sodruge zastopnike priporočamo delavcem, kteri so v njihovem obliiju. PooblsAčeni so pobirati naročnino in oglase za "Proletnrea" ter prodajati delnice za Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo:
John Kravanja, Box 101, (Meneoe, O.
Valentin Potlsek, 1231 Main St, La Salle, Dl.
John Dejak, 13R3 E. 39th St., N. E. Cleveland, O.
Štefan Zabrk*, Box Conemsugh, Ps.
Dominik Petrlč, ■ Louisville, Colo.
John Msdved, Box S3, Cumberland, Wyo.
Jos Dsbcvc, 4620 Humboldt St., Den ver, OSla
Mike tugelj. Box 202 Murray, UUh.
Frank Hlttl za drUvo Minnesota.
J. W. Mohar, Leadville, Colo.
V Chiesgu so poobloAčeni pobirati naročnino nariednji sodrugi: Frank Lisjak, Frank Mladič, Frank UdovIA, John Pstrlfi in vsak <!rugi sodrag, ki ima pohoUMko knjiUeo.
Nadalje priporočamo somiAljenikom v dotiAnth naselbinah eleideče sodruge agitatorje:
Frank Drmota, Box 96, Morgan, Pa.
Frank FodhoJ, 7.M> CoUman ave., Johnstown, Pa.
Dr« KAREL STULIK
S27 So. Winchester Ave.
Telephone Wssl 529
Zdravi notranje is suuanje bole »ni ter js izvrsten rsnooelnlk. Uradujn: doma od 1—2 pop. tsr s večer po 7 uri. V lekarni goa. Heraaneka, Centre a IS. Str., od 5-7 pop. v lek.rni J. Stutik, na 21. 8t. s Paulina ul., od 11 do 12 dop. Priporoča se Slovencem.
Sodrugi naprej t Agi tirajte povsod sa "Proletarca". Bodite vstmjalt Naj
t-
KAKO PRIDE VAA DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ T
Ce ga pošlete po Mohor Mladiču, 617 8o. Centre ave., Chicago, 111. On je z zvezi z g. Sakserjem v New
Yorku in pošilja denar točno, var-on in zanesljivo v stari kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
Mohor Mladič,
617 8o Cetnter ave, Chicago, 111.
FINE SMODKE,
vedno svetu pivo, i zborno vino in fino Aganje ae dobi v
GOSTILNI
J. J. Vodak, Sons
683 LOOMIS STKEET,
CHICAGO, .. ILLINOIS
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1235-1 st St.
U Salle, III
Toči vse, gostilni podrejene pijače inee priporoča rojakom ca obilen obisk. Postrežba točna in solidna.

890 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO
Največa slavjanska tvrdka bander, zaStav društvenih kap. prekoramniC(
regalij
in drugih stvari za društva. 1ST Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj.
Andro Simulič.
PEKARNA
FINO PECIVO VEDNO V ZALOGI II E. 22nd ST. CHICAGO.
Moslovtnska vinarna!
Podpinani naznanjun Hrvatom in Slovencem v Chkrngi in okolici, da točim najbolj&a raznovrstna vina po pri mir ni ceni.
Pridite, pripeljite znanre in prijatelje, da se prepričaU Z vsem spoAtovnnjetn
SLAVOLJUB ŠTAJD0HAR,
316 W. 18th St., Chicago
PREMOG. DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na voglu
Center Ave., in 18. ulica
Prodaja konj i konjskih oprsv. Telefon Canal 2248
Stanovanje 694 CENTER AVE.,
CHICAGO, ILL.
ALOIS VANA
— izdetovatel j —
sodovlce, niliersliM vode In raznih neopojolh ptj«t.
•2-S4 Fist St. Tel. Canal 140S
matija Erklavec
edini Slovenki krojač ¥ Chicacu
naxnanja rojakom, da ima sedaj veliko m logo vnakovrwtnega blaga sa IsdvJo-vsnje moikik oblek. Jemlje v popravnk in čistenje tudi stare oblnke. Cen« so aiskn	—
684 BO. CENTRE AVE. CHICAOO.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
e modernist k«gUlttes
8 ve ft e pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske •modke. Potniki dobe čodno preno čiAčc za nizko ceno.
Postrežba točna m lzborn a. Vnem Slo vene sm in »krugim Slovanom se toplo priporoča
MARTIN POTOK AR,
664 BO. CENTER A VB., CHICAOO
TRI glavna In najboljia zdravila
Ozdravijo p vsako uro soo krogijiso do
dni. Za akutni glav oboi j
<Vua 24c.
je najboljAi ^ipomsAs* vratu. Cena SO is 60s. \ Tf
je najboljAi pr.ponw** reaniatizmu, uhobohi,
LAKSATIVNE, KININ KEOOLJICE
gUri v lt arah. Prvi dan je treba pouAltl ar; potem pa trikrat ns daa dva do tri vneti 4 krogljice, pomaga v »ai uri —
OV RALZAM ZA KAŠELJ
ksAlJa, jripl, suAici prehlajenju in bolnemu
►▼O ELEKTRIČNO OLJE
me v prsih in hrbtu, tobobodu, glavobolu,
Md. Cena t5 in 60c.
JE Qr PRODAJA
J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av.
COE. II
r, CHICAOO, ILLINOIS.
* 1 \
Slovencem
in bratom Hrvatom v puset mojega, dobro
SALOONA
kjer jim bo vedno pot brini i pijačami, uni>klml itd. Imaiu tudi 'pool' ali
FRANK HUDALE,
611 So. Center Ave.
Slovenska gostilna
PRI FRANC ČECHU
Rojaki, kteri Aele piti naturalno, doma izdelano vino, naj se oglasijo pri meni. C7 Potujočim rojakom dam ata-novanjs in hrano po nizki ceni Točim mixli J v*e PI J A C E, ki spadajo k gostilni. Priporočam se v ooilea obisk. S poAto. vanjem FR. ČECH,
668 So. Centre Ave., Chicago, I1L
s do
Oklcago
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastouj razdeli med Slovence.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod.
The	S
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in Ženo, za deklico, in mladeniča! Iz nje bode*-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kroničn^L Dokaz temu so mno^obrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse .no^^ načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y.
Jože Sabath
advokat in prsvni zastopnik v kazenskih ln clTlnih zadevah.
Piiite ak) venski t 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St.,	Chicago, 111.
Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drezel 7871.
■	A. A. A. A. A. A.
Košlček Bratje
•ALOON
IXobro pivo, winkey, likere, vino, izvrstne »modke in prigrizek. Oglasite se na Centri! ■f'ff't'V'f1 fffft1*1
.......m.......mm.................................
■■ Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške - za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
i JURAJ MAMEK blizo 18. ol.. Chicago J
....................................................
Dr. W. C. Otilendorf, M, D
Zdravnik ta notranja bolesni in ranocalnik.
I/.<1 ravni »k« pretakava brezplačno—pla tot i je 1« zdavils, 647 in 640 Rine Island Are., Chicago. Za dne ure: Od 1 do S poprt. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieage liveči- bolniki naj pitalo slovenski.
MIRKO VADJIMT?^:
SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC.
C. J. WARING Leopold Saltiel
ODVETNIK V CIVILNIH
IN KAZENSKIH PRAVDAH IN ZASTOPNIK EA PRODAJANJE ZEMLJIŠČ.
119 La Salle Si. Room 51
REZIDENCA: 8*08 Bo. 42 Oosrt Telefon Main 48S9	CHICAGO.
ODVETNIK
v kazenskih in civilnih zadevah.
Aoto Phone 6065.
Office Phone Main 3065
Residence Phone Irwing 417S
URAD: 87 METROPOLITAN BLOCK Severosap. ogel Randolph ia In Saiie alias Staqpvanje: 1817 Sheridan Road.
M........
IIIIMMIMM
i NIHILIST;
tlMMMMMMIMIMIMIli
rtvolncljr
Bpiwd V. T. S. Zavori« F«odoror.
Konec.
------
Bobrikov ukaže straži, da naj počaka tuna j na koridoru, a tam gre • Šuraanovim v dvorano.
"Vi ate sin profesorja Šumano-vat" vpraša Bobrikov.
"Da jaz sem."'
"Povejte torej, kje je Vaš oče."
"Iz teh pisem te lahko prepričate o vsem," odvrne nihilat in mu da nekaj"popisanih pol.
Bobrikov ae akloni, da bi čital.-
"Bin osvete audi grobarja domovine!" Ponosno je izrekel te besede mladi Šumanov in v istem trenotku je pred sobo stoječemu Bobrikovu zasadil ostro bodalo v prsa... Visoko je curkfciila Uranova kri....
"Straža!" zavpil je Bobrikov in se prijel z^prsi.
Stražniki so planili v dvorano toda ftumanov je sprožil Isvoj samokres in prvi je obležal smrtno sadet; predno so ga prijeli drugi, bil je Šumanov že pri odprtem oknu in se kskor blisk vrgel »kozi.—
Na marmornatih tleh v palači je ležal v mlaki šVeje krvi mrtvi Bobrikov, guverner Finske, — a na kamenitem tlaku pred palačo je ležal mladi atentator z razbito flavo... •
s •
•
Nemilo jih je dirnulo na carjevem dvoru v Petrogradu poročilo o smrti Bobrikova.
Minister Pleve se je atresel pn i hip, a kmalo je postal hladen; staremu tiranu se je takoj rodila — želja po maščevanju. Srašne naklepe je snoval Pleve, kako se bode osvetmil nad Finci in sploh vsakim prijateljem svobode. Sklenil •je še tisti dan iti k carju in ga pridobiti za svoje načrte.
Stoj, tiran! Počakaj malo -
• •
•
Noč je razpela Črna svoja krila nad Petrogradom. Iz goste megle kije ležala celi dan nad mestom jel je pršeti gost dež. Vsakdo, ki ni imel posebnega opravka, je ostal pod streho; na ulicah je bilo videti le atražnike.
Pod velikim mostom, ki vodi čez reko Nevo, tik vode v zatišju kamnitega podstavka je bilo zbranih pet mož. Kraj in deževna noč ata pričala, da se ti možje skrivajo pred — policijo.
"Časa ne amemo izgubljati" — začne eden — "dogovorimo ae to-raj na kratko. Jutri dopoldne ae pelje grobar domovine k carju. Zadal bi rad nov udarec zatiranim Fincem; kopal bi ae rad v krvi novih žrtev. Naša aveta naloga pa je , da mu prestrižemo račun in enkrat za vsej preženemo skomine po krvi. Miniater Pleve ne pride živ k carju! Začeti mora at. 1. Ta številka naj gre v opravi železniškega uradnika v bližino Var-šavskego kolodvora, kamor se pripelje grobar. Stopi naj v gostilno ali kak drugi primeren proator in vrže borni o v trenotku, ko ae prikaže miniatrova kočija. V slučaju, da ima pasti v roke policiji, naj ai odgrizne jezik ali pa ustreli. Ako ae temu ponesreči atentat, naj 8e loti posla št. 2. Obečen kot dijak naj nese bombo v podobi knjige mimo kolodvora. Paziti pa mora, da sreča grobarja, ko bo ta stopil iz kočije. Korak ali dva od njega naj se kot po naključju spotakne in pade; bomba bo eks plodirala in storila svoje. Če bi tudi temu izpodletelo» potem pride na vrsto št .3. Postavi naj ae kam blizo vhoda v kolodvor in ko pride Pleve po atopnicah, naj izvrši atentat. Št. 4. naj gre kot potnik a kovčekom v roki na peron in če 1, 2, in 3 št. ni mogla atoriti svoje dolžnosti, naj ta številka zažene bombo v tem trenotku, ko bo stopal grobar ha vlak. V slučaju, da št. 3, in 4, pade v roke policajem, naj se stori kakor a prvim: če ima Čas naj se ustreli, a v skrajnem hipu naj si odgrizne jezik. Št. 5. ima najtežavnejši posel; zato pa ame iti na delo le za akrajni slučaj, Če bi se vsem štirinp ne obnesel atentat. Mora iti iz meata in se postaviti na tir koder bo tekel vlak, ki s* bo ž njinfi peljal grobar. Devet kilometrov od mesta naj se vle-že ta številks s bombo ns praiht Ko vlak drvi preko njega, raapoči bomba in atori svojo dolžnost. A vssekakor ae mora paziti, da ne pride do tega alučaja, ker je stem mnogo ljudi v nevarnosti.
Ake se posreči delo prvemu, naj drugi pobegnejo, da ne pridejo v roke policiji. Nobenegs herojstvs ni treba kazati, ker vsak posamnik je potreben za našo aveto nalogo. A sedaj! Grobar domovine, ns svidenje 1"
Nalahno so ponovili vsi ta klic
in se razišli v temni noči. s s s
Dež je padal, a po ulicah je postalo pusto In prazno, samo tuin tam so te čuli koraki mestne straže____
Nič sumljivega naokoli. , . . Pleve se je vrnil iz carske poletne palače, kjer je dolgo konferiral s carjem. Car je bil prepričan, da je edino sdravilo ruske rane popolna svoboda in ustava. Pleve je temu nasprotoval; a ker ni mogel prodreti s svojim nasvetom, hotel je samo odgoditi ustavo do konca vojak*. Slabe volje ae je vrnil iz Carsko jeg* tel*, t seboj nezadovoljen, ker mu je car naložil, da naj sestavi načrt o ustavi in izboru plemstva v evropskih gu-bernijsh; to je bila carjeva zapoved, a Pleve se ni ni mogel upirati.
Pleve je of>azil, da je car v akr-ber in da se boji zase zato je spoznal v tem ukazu strah m poktis, da odkloni nevarnost od sebe. A njemu ae je zdelo, da to ni dovolj, da ae umirijo v Rusiji duhovi, ki se vedno bolj gibljejo. Spomnil se je onega dne, ko je poatal nad truplom Sipjagina miniater.
..................................................
SOCIALIZEM IN ŽENA. g^M
.......M............................................................
AGITACIJA IN PROLETARSKE •nadomeščanjem molke delavne si-	tfocialistov v Ameriki kmalu potro-
ŽENE. le z žcnako delavno silo uničijo	jila.
Spisala Mary Sotlar. družinsko življenje delavcev. Ka-	Jaz upam, da se to tudi v krat-
pitalistom se gre za profit. Ta je	kem zvrši če bodo sodrugi in so-
V današnjem gospodarskim živ- pa za nje vreden kot družin-	draginje zvršile svojo dolžnost.
1 jen ju »e danes vrši revolucija, „ko življenje delavcev ali pa vzgo-	Več agitacije od ust do ust je tre-
kakeršne do danes še ni bilo. Doz ja delavskih otrok. Vzlic ti resni-	ba in želi bodemo vspehe.
deva se, kot bi hotel kapitalizem cj ae pa ve^jnji žaiuk ne zaveda,	Sodrugi in sodruginje, na agi-
priailiti na tisoče brezbrižuih de lavcev, da se združijo z zavedni mi delavci in odločijo bitko v korist proletarijatu.
Povsod se dvigajo tvornice kot gobe po dežju iz tal, moleč svoje ogromne, viaoke in sajaste dimnike proti nebu. V tvornicah ropotajo in drdrajo stroji, okoli njih se pa sučejo delavci in delavke za pičel zaslužek v potu svojega obraza.
da je vsega zla na svetu kriv to današnji zločinski kapitalistični gospodarski sistem.
Ženske dandanes premalo čita-jo. Ako pa čitajo, tedaj Čitajo večinoma kapitalistične časnike, torej časnike, ki zagovarjajo zločine, katere zvršujejo kapitalisti nad delavskimi družinami. Kaj torej atoriti9 Vsak sodrug in vsaka zavedna žena bi morala prigovarjati vsaki ženi, ki čita le kapitalistične časnike, da naj. Čita "Proletarea" ker "Proletarec" odprto in neustrašeno razkriva ra-
tatorično delo
— Sodruginje, zapomnite si: hči milijonarja Morgana je letošnjo zimo zapravila dva milijona dolarjev samo za gledališča. "Prince-zinja" Morgan je s tem pritrgala tisočerim in tisočerim ženam in o-trokom grižljeje kruha .od ust, kajti milijoni, ktere ona tako meče, so oteti znoj delavcev in delavk, ki delajo po tvornicah, šapih, pro-dajalnicah itd. Tako je pod kapitalizmom. Na tisoče delavcev, delavk in delavNkih otrok m >ra stradati, prezebati in zavijati ho v cape samo zato. da zamore ena blaži-rana dama sedeti vsak večer v žametasti loži, v gledališču in izpostavljati tisočerim zijaloin svoje dragorene bluze in dijamante pod
Nakrat so se vrata odprla in v so bo so stopili stotnik-auditor, pomorski linijski lajtenant, dva po-morsks poročnika, dva podčastnika in eden momar I. razreda.
Zasedli ao poldogovato mizo in stotnik-auditor je dal znamenju or donancu, uaj pripe-Jjejo zločinca v sodnijako aobo.
Ustopil je mlad in bled mornar, za njim ps mornar z nasajenim bajonetom na karabinki, poleg nje ga pa profos.
Auditor je zaukazal pisarju, uaj prečita obtožnico. Po preči tan i obtožnici je auditor vprašal mornarja ali ima še kaj navesti v svojo obrambo. Mornar je molčal. Auditor je še enkrat ponovil vprašanje. Sedaj je mornar mirno odgovoril : "Niči Zaspal sem. Meni je
Kapitalizem je pognal tudi ženo v tvoruieo, dokazal je, da so dandanes besede: gospodinja, mati, materina vzgoga le še lepe in | ne današnje trhle in gnjile človeš-pra/ne fraze. Kdor se spominja ke družbe, zaeno pa v poljudni be-trideset ali več let nazaj, ve, da sedi tolmači, kakšnih sredstev se Zaklel se je, da prežsue iz Kur je ^ilo takrat žensko delo večino- je treba poškiliti za dobrobit pro-sije vsako svobodno idejo, dvoje IIia omejeno le na domače delo. duktivnih stanov in odstranitev let se že bori t naprednimi duhovi Danes pa akoro ni industrije, da današnje mezdne tlake. Žene so — ali brez uspeha!	ne delale ženske ih prejemale : danes se ponajveč krive, da se vi^itVun hi v lasi h
Nihilisti niso nehali delati, am- le polovico plače za delo, katero hiši mesto "Proletarea" čitajo le	_^
pak sedaj so šele začeli stopati so preje opravljali le možki. Kapi- kapitalistični časniki. Vsled tega odkrito na dan.	talizem je pognal molke na cesto je treba ženam pojasniti, kakšen
Pleve je sedel poleg okna, zami- in jih nadomestil s ceneno žensko namen ima socialistično časopisje, Starca". Priporočajte ga tvojim šljen in zaglobljen, ko se naenkrat delavno močjo.	kakšen pa kapitalistično. Ako ae prijateljicam, znankam in tovari-
apotnni čudovite prorokinje ci-j Kapitalisti se ne zmenijo če z j to zvrši, bode ae četa slovenskih šicam pri delu. ganke Sangare.
Ves Petrograd je govoril o čudni zmožnosti te Tatarke. Pleve jo je nekdaj obiskal zakrinkan, ali ona je takoj pogodila, kdo je! Zahteval je da mu pove usodb!
Branila se je začetkom Sanga ra, toda Pleve ji da zlata in ji obe ta, da se ji ne dogodi ničesar; ona
Sodruginje! Agitirajte za "Pro-
st opi k čarovniškemu stolu. Sredi hranijo živega
sobe je stal mali žrtvenik, vanj zažene nafto, ki jo zažge. Hdeč plamen in črn se dim vije po sobici. Ona poklekne in šepeta čudne in tajinstvene molitve; dim je napolnil vso sobo, videlo se je samo ble-stanje plamena, drugače je bilo temno naokolo. Tedaj vstane čarovnica in v plamen začene čarobni prah: do stropa se dvigne plamen. Ciganka se obrne k Pleveju in mu reče:
"Glej svojo usodo!"
Pleve je videl, da se v daljini bliža voz, okoli dosti ljudi. Na boku sedi kočijaž in sluga, v kočiji
lika množica ljudi na mestu atentata ; z neko plahto so pokrili raztresene ude ubitega ministra.
Policijski šef je sam prišel na	"Mister, vT ste govorili, da bom mesto in pregledal vse naokoli. . .. vedno delal z vami. Jaz imam dru-
Atentator je še malo živel, dali so	žino in sem dober delavec, kajne f
ga prepeljati v bolnico in šef je dal	Zakaj to? Jaz ne spadam k nobeni
zapoved, da naj pazijo, da ga o-	uniji." In John si je brisal oči
N e morejp pomagati • tufc a j j e
ber dečko si. zato mi je žal. Jaz jaz t Kje je moja Mary in moja nimam več dela za te; odsloviti•dva dečka?"
[moram vse delavce."	j "Ali se ne spominjate več,
John?" odvrne |»ostrežnica. "Vi ste bili hudo pobiti na cesti, pohodil vas je splašen konj. Izpeljali so vas semkaj in jaz upam, da vam bode kmalo bolje. Ostanite mirni in ne razburjajte ser14— In postrežnica je šla.
John je debelo gledal in si napenjal možgane, da bi prignal v spomin, kaj je vse doživel. Nika-
Na vogalu kolodvora je stal neki; tvoja pi^a pri<li v podeljek, človek, ki je videl atentat, potem mogoče se kaj obrne, pa je šel k obal i.na jel si čoln in g potrtira srcem je Sel Jjhn
se peljal čez reko.	domov in povedal ženi kaj se je _r..............„ .................
Na sredi pa izpusti iz roke ne- z(?odilo. Tolažil se je pa s pon-jkor mu ni šlo vse to v glavo, kar
ki teški predmet v vodo. Čolnarju ae je zdelo to aumljivo, zato izroči vojega potnika policiji.
Potapljavci so izvlekli iz reke veliko bombo v obliki kroglje.
Ko jg šef vprašal ujetnika za i-me, ni mogel več odgovoriti, odgriznil si je jezik in tako oatane tajno, kdo je izvedel atentat.
Pleve je padel!
Ruski narod se je oddihnil; od
pa človek, ki mu je zelo podoben.	4*1 je i* zemlje zopet en grobar in
Voz se je bližsl neki veliki gostil	dokler ne odide zsdnji, ne bodo
ni, pri oknu je slonel človek v o-	nehale delovati bombe!, bleki železniškega uradnika, ki je
gledal mirno na ceato.
Ta človek ae dvigne in vrže na ulico pred voz neko škatljico. Do neba se dvigne plamen in dim, a na ceato 80 padli raztrgani ko8i človeka, ki je aedel v kočiji.
Pleve ni bil bahjeveren, a bal ae je tega proroštva. Pazil jp na že lezniške uradnike, a podobnega o
LOBANJA IN NAV8KRIŽNE KOSTI.
Slika iz ledanjosti. Iz angleškega poslovenil Ivan Molek.
John Xandky je imel ženo in dva nedorasla sinova. Delal je po deset ur vsak dan v veliki tvorni-nemu pri Sangari ni dobil. Dvoje Ici za vozove in zaslužil $1.35 na let je že minulo od onega due, a dnevnico. Tako je delal že deset proroštvo se še ni izp.dnilo; zato se ,et John ni ™al, tla je bilo njego-je Pleve smejal! Pa zakaj se je ™ flel° vredno petkrat več kot ravno danes naenkrat spomnil te-'ie bil° plačano, **to ni tudi nik-ga proroštva ?	<'ar "k'kal" za večjo plačo, kakor
deljkom.	mu -je povedala postrežnica. Spo-Prišel je ta pondeljek in točno	mniJ se je žene in otrok in zopet ob šesti zjutraj je že stal John	K* j« skrbelo, kaj ti počnejo, pred tvornico, iz ktere ga je nje-	S slabim glasom je klical po-gov "prijatelj" boss tako nemilo	strežnice, eno za drugo, in vsako vrgel. Toda ni bil aam. Dolga vrsta	je vprašal, kaj je z njegovo dru-delavcev je stala pred tvornico in	žino. Toda nobena mu ni znala počakala na superiritendenta. Ta se	ved at i; zmignile so z ranami in je pripeljal okrog deveto ure v	odšle. Slednjič je prišel en zdrav-avojem avtomobilu in že od daleč	nik in na isto vprašanje mu je odkima val z glavo.	povedal, da kolikor je njemu zna-"Danes n<» bo nič, fantje! Pri-	no. j* Mrs. Santky, ko je slišala dite drugi teden."	o nesreči avojega moža. — zbla-Drugi pondeljek je bila zopet	/ne,a • • • Odpeljali so jo v nori-dolga vrsta delavcev pred tvorni-	*nico- 8ta Pa »»»nila, da
co — in tako tudi tretji pondeljek, nihfe ,,e ve kam-----
četrti, pretekel je mesec, dva me-	~
seea. dela le ni bilo več.	John F 8liSal vse. Nemi Je uPrl "Kaj mi je storiti?" Tako se jel0*' v 8troP in	več ni Poslušal vprašal John. ko se je nahajal v|Z(,ravnika niti pogledal nikogar, stiski, da še nikdar taksni. Po-	Tako ,ežal VP* dan in V8° nahajal je dan za dnevom po ulicah,	Drugo jutro je prišla postrešni-iskal dela, a vrnil se je vselej praz-	.ca in'mu prevezala rane. Nežno in nih rok v svoj mrzli stan,, kamor	urno je opravila svoje delo in na se je naselil najhujši tiran: beda	to skrbno pobrala stckleničice z in glad. Zbolela mu je žena in tudi	raznimi tekočinami ter obveze in fanta sta bila pri slabem zdravju	odšla. Vzlic skrbnej paznji je pa vsled pomanjkanja. John ni bil; le pozabila malo stekleničico na
ki vojaki, ki znajo misliti umo-stojno, to po vojaških načelih gro bokopi vojaške discipline in ju. stice. Že drugi dan je dobil zajH> vednik njegove stotnije tajno po-velje od pomorskega kornega z*, povedništva, da ga ne sine nikdar več predlagati kot sposobnega za vojno sodišče.
DVE VRSTI BREZPOSLENIH.
Tvornice ao paprte. Mašine poči-vajo. Tisoče delavcev je brez dela. Glad — neizprosni moreči čr-ni glad se je naselil v hiše ubogih ...Mase brezposelnih delavcev ko. rakajo po ulicah in zatekajo pred City Ilale, proseč dela in kruha. Tupatam kaj izprosijo, a v večini se jih odžene po policajih.....
. Dela! Zaslužka! Zaslužiti dolar še danes to zagonetka, kako se je Ja ^ kupi ^ kruha ^ ^^
in drugo najpotrebnejše l Ponosni ameriški državljani gladujejo, prezebajo, bolehajo in brez strehe so. In vendar so ameriški državljani.. To je ena vrsta brezposelnih.
to zvršilo."
Odpeljite ga," je zaukazal auditor.
Ko je bil obtožence zunaj na hodniku, je auditor pričel z obtožnim govorom. Govor je bil kratek. Saj je bila krivda mornarja jasna kot beli dan. Zaspal je na straži pri smodišnici na okiopni fregati "Ilabsburg". Auditor je v jedrnatih besedah slikal velik zločin, katerega je mornbr zakrivil s tem, da je zaspal na straži, k^er ae čuva strelivo za bojno ladjo. Predlagal je ]>et mcsecov zapora, z e-ni m postom v tednu. Predsednik | vojnega soda je vprašal mornarja I. razreda kot prvega se li strinja s predlogom g. auditorja.
Mornar se je nekoliko zamislil in odgovoril:
"Ne. Bil sem tudi jaz pred letom dni ukrcan na okiopni fregati "Ilabsburg" in straža pri smodišnici mi je dobro poznana. Velik človek mora stati sklonjen prostora pa nima toliko da bi storil tri korake gorindol. Kako naj bo človek v grozni vročini na straži dve dolgi uri, ko mora stati sklonjen in ne more hoditi gorindol, ne da bi zaspal. Prosim, da vojni sod še enkrat zasliši obtoženca." .
Predsednik vojnega soda je vprašal vse vdeleience vojnega soda, se li strinjajo s predlogom mornarja I. razreda. Vsi so odgovoril z "da".
Auditor je pozvonil ordonancu in obtoženca so takoj zopet pripeljali v sodnijsko sobo.
Predsednik vojnega soda je za-povedal obtožencu naj še enkrat razobloži, kako je zaspal na straži. — . • ■ „
Bila je ura polnoči, ko aem šel
Krasen parlor z žametastimi naslanjači, mramornatimi mizicami in mehkimi preprogami. Na naslanjačih aede glatko obriti, debeli gospodje v svetlih oblekah; pijejo šampanca in pušijo dišeče cigare......
Raskošno razsvetljena in dekori-rana dvorana. Po bliŠčečein podu, v divjem vrtincu plešočih parov, leskečejo svilena krila, bliskajo se biseri in dijamanti. . ..
Briljantni hotel. Ob zvoku vspa-vajuče godbe obeduje dolga vrsta gospodov iu dam. Klegantni prostor prepaja fini duh jedil o kakoršnih navadni človek nima niti pojma niti jim ne zna imena.
Sijajno a tisočerimi lučicami o-kinčano moderno gledališče. Galerijo za galerijo je napolnilo stotine oseb, odetih v najdrsžc kostume. Tisoče dolarjev so vredni dragulji, ki odsevajo iz ženskih frizur; desettisoče so vredni dijamanti, ki sijejo na prsih in rokah gizdavih gospodov. ...
Kdo so \si ti ljudje?
To je druga vrsta brezposelnih.
J«
Lep košček tolerance
resolucija", ktero je priobčil "Glas Svobode" v svoji zadnji številki. Par opičnikov (posnema-če v) okrog tega lista hoče res 'koristiti" stranki z delom v imenu ravsa in kavsa. Ker uvidijo, da t* živ Človek ne zmeni za njih smei> ne napade na posamezne aodruge na atražo. Vročina je bila grozna. J okr(>g "Proletarea", začeli ao adaj Od devete ure sem, po rondi pa pijuvati „a slovensko socialistično do dvanajste ure nisem zat»nil o- organizacijo. To je jako tolerantno česa. Valjal sem se po volneni ode- in socialistično! Namesto da bi bili ji, k. je bila razgniena po baterij- kot socialisti veseli, da se tako ra-skem krovu, toda zaspati nisem pidno žiri gocialistična organizaci-mogel. Rad bi se bil slekel da bi ja nieil ameriškimi Slovenci — ae malo ohladil in zaspal, pa ni- kakor mi z veseljem pozdravljamo sem smel. ker prepoveduje kaj ta- vsak klub, ki se ustanovi pod vpli-kega pomorski službovnik. Nakrat vom "<ji. Sv." — in da bi vpotre-je bila nra tri četrt na frolnoč in biH 8Voje	pFt>ti XUQajnjemu
oditi je bilo treba na stražo. Ko
sovražniku, ki je navalil te dni
sem nastopil stražo udaril mi je si-1 na HOcialiate. mjejo pa v svojih la gorak 111 zaduhel zrak naspro- laatnih vmtah .Ali ni to podlo? ti. Prvi četrt ure je še šlo. Nakrat.| Kar 8e Jugoslovanske Socia-
sam nič bol ji; zahvaliti se je mo- mizici |H>leg Johnove postelje, me je prijel zaspance ali omotica, lirične Zveze in ameriške sociali
Dolgo je onega večera slonil pri MO njegovi tovariši. Det> ral le svoji trdni naravi, da je še Mehanično je John obrnil glavo in	Mislil sem, zaspati ne smeš. Posku oknu in gledal ven: Potem stane vodju ga je imel zato rail in vlekel noge za seboj in da ni oble- zapazil poleg sebe na mizici malo. šal sem korakati gorindol. Kako?
in ae prime z rokami za srce ter ^whnu se Je zdelo, da sliši nebeško žal kje na trotoarju. Po dolgem stekleničico. Motril jo je. Na	Saj nisem mogel več atoriti kot
godbo, kadar je prišel boss in ga pasu se mu je posrečilo stakniti rdečem koščku papirja, ki je bil	dva koraka. Sedaj aem ae naslonil
potapljal po rami rekoč: "John- j tupatam kakšno delo za par ur, prilepljen na stekleničici je zdajci	in sem špico od sablje poatavil
nie, ti ai —all right!" Johnnie je /akar je dobil nekaj centov. Into videl — drobno mrtvaško glavo	pod brado, če bi zadremal, da bi ae
bil uverjen, da dokler ima tako je bilo saj za kruh. . in pod njo navskrižno dve kosti...	zbudil, ker bi se ubodel v sabljo,
dobrega bossa. tako dolgo ne bo | Nekega mrzlega januarskega Oči so se mu razširile in srce mu	Dvakrat ae mi je posrečilo. Ali oči
zgubil dela; vsled tega ga ni mo- fop je bil John najet, da znosi kup je glasno tolklo v prsih. Počasi je	HO postajale čim dalje težje, vse je
gel nihče pripraviti, da bi vsto- premoga iz ulice v klet bližnje privlekel desno roko iz pod odeje	Počelo plesati okoli mene. Vsaj
pil v unijo. Nak! v unijo pa ne. hiše. Mož, ki ga je najel, mu je in posegel po stekleničici. Tik i dozdevala se mi je tako. ......
reče:
"Neumnosti."
Nato sede za mizo in začne pripravljati načrt. . . .Drugi dan sede v kočijo, da se odpelja na Varšavski kolodvor potem k carju, da mu da osnovo, ki jo je izdeloval eelu noč. Počasi se je bližal voz kolodvoru. Pleve je gledal skozi ok
Tnijski delavci so bili po bosso-
- no, ki je bilo zavarovano; v neki vem mnenju leni*ničvrednezi in
stične stranke, o tem imajo najmanj govoriti oni ljudje, ki niso storili niti najmanje trohice za razvoj prve. Le nikar si beliti laa, fantički, stvar bo že urejena o pravem času in na pravem mestu — brez vas. Pobalinska predrznost pa je, ko trdijo "resolucijonaši", da je urednik "Gl. Sv." prisilil slov. socialistični klub štev. 1 v Chicagu do pristopa k internacijo-nalni stranki. Tozadevni predlog za pristop je stavil aodr. Molek na kluhovi seji še meseca septembra 1. 1907 (navzoča sta bila tudi sodr.
_ .	zii	• .BlMJ in sodr. Podboj iz Johna-
jo dvignil na ramo, da jo ponese bos*____zaprta tvorniea____glad »traža vsake pol ure premenja, ko ft>wna |>a.) ki je bil tudi sprejet.
v klet — pri podil se je kot blisk ....revščina.... bolna žena..... ^ l)i,a tftk<> Krožna vročina," je Kj,, bil takrat urednik "Gl.
Mislil
obljubil petindvajset centov za to nad lobanjo je Čital napis: k-a-r- 86m» t,a ie to le domišljija. Hotel delo. John je bil vesel; že dolgo ni b-o-l-n-a k—i—a—e—1—i—n—a. 8em st°rit» korak naprej . . . Dru-
maj je košaro naložil do vrha in ga njegovega življenja. Dobri "Zakaj niste zahtevali, da se
gostilni blizu kolodvora je slonel John ie temu Prikimal. Kadar so j jmel centa v žepu. Urno je vzel	Ranjenec se je stresel. Pred nje- vam Je Pa znano, saj je izpove-
na oknu železniški uradnik, ki je 80 delavci opoldne pri obedu raz- košaro in se lotil dela. Toda ko-	govimi očmi je plesala slika cele- dal *"tnikf k» J* vodil rondo."
gledal mirno na cesto. '	govarjal. o uniji. John je vselej	-	...........
Pleve ga pogleda v oči.	namrdnil^usta in odkimaval z gla-
Znan se mu je zdel ta obraz, a ni VO: <<0h' uni->e nis0 za,,i*. samft se mogel spomniti, kje ga je že vi- B,tn wt ** T ni,mi- Jaz ne verujem __	i v unijo — sama neumnost. Drži
Tedaj se naenkrat spomni člo-1 e hotmom I)a bo* a11 ri«ht " veša. ki ga je imel vedno pred John ie naravno tudi vedno gla očmi.	soval za republikansko stranko • —
Človeka ki je slonel pri oknu, ** Poln "dinner pail", videl je pri ciganki.	Mogoče vas zanima, kako je ži-
sv
po ulici splašeni konj in komaj lačna fantka____zdivjani konj.... I vprašal predsednik vojnega soda.
se je John zavedel kaj in kako,'žena v blaznici____njegove polo-'	pomorski linijski lajtenant',
podrla ga je zdivjana žival na tla mljene noge... zdrobljena levica Je odgovoril mornar, saj nisem
in pohodila s kopiti-------Strašna slika živega mrliča! bil Se P01 ure na •traži; pa pri na-
Polne tri tedne je minilo, pred- "Hvala ti, strežnica!"__»topu straže tudi niaem vedel, da
no se je John osvestil. Zdravniki Potegnil je zamašek iz stekleni-1 Je Pr' «niodišnici tako soparno in in postreinfct v okrajni bolni«! ftiea m poMto! m\mkmo tako-
Že pritisne na električni zvonec vel naš John z dolarjem in petin-1 so imele polne roke dela, da so ga čino. Nagnil jo je_in par kapljic
roje kočije, da se ustavi voz, ki se tridesetemi centi na dan. Živel je «aj ohranile pri življenju. Odprl je kanilo na jezik. U-n-u-h! kako
je oči in začudeno gledal okrog to žge —- kako to peče .. ne. ne.,.,
sebe. Videl je da leži na ozki, belo ,„uke mora biti konec____
pobarvani postelji in 11a desno in Krepko je nagnil stekleničico in levo je bilo vsepolno takih postelj. j0 izpraznil. Z vso silo se je dvig-Mimo njega so nalahko stopale nil pokonci, a V istem trenotku je
res ustavi ravno pred oknom, kjer	tako kakor jih živi na tisoče teh
je slonel železničar.	mezdnih sužnjev. Fanta sta pro-
, Minister Pleve ni slutil ničesar;	dajala časopise po ulicah, a žena
ravno prime za kljuko vrat, da bi	j«1 skrbela za vsakdanjo hrano
stopil iz voza.....
Ali v tem trenotku vrže pod voz železničar malo škatljico. ki ae razleti z groznim pokom. . . .voz, konji, sluge in miniater zletč v
doma v — basementu, kjer ao ata novali. Ta basement, vedno vlažen in mračen, pod veliko hišo, v kto-rej je stanovalo morda 3(T družin, je bil poceni, tako da ae je
zrak. ... čez par trenotkov pade ravno izhajalo z rento. Premoga je
vse razbito in raztrgano na tlak.
Sangarino proroštvo se je izpol-nilo — IMeveja slutnja se je uresničila.
Silni pok, ki je nastal, ko se je razletela bomba napolnjena z li-ditom, bezdimnim smodnikom in mslimi kosi železa, se je slišal daleč naokoli.
Vsa okna naokoli so popoksla, m daleč naokoli je bilo ljudi mrtvih in ranjenih.
Tudi atentator je padel. . ..
V kratkem Časn zbrala ae je ve-
kupil John toliko kolikor se ga je rabilo za kuho. Da hi pozimi grel sobo in spal z ženo in dečko-* ma v toplem, to ni Slo. Imel je dva kora in kterega je zeblo, ta ae zavil v koe in moral je biti zadovoljen. *
Tako so minevali dnevi. John je vsak dan smehljaje pozdravljal avojega bosaa, trdno uverjen, da dela mu ne zmanjka nikoli. Kar zagrmi nekega dne kot strela t jaanega neba.
"Johnnie," dejal je boss, "do-
mlade ženske v belih predpasnikih in z belimi čepisami na glavah. Kje je? -Skušal je vstati, a na enkrat je milo jeknil in padel vznak na ležišče. Začutil je silne bolečine v nogah in levi roki; pogledal je natančneje in zdaj šele je opasfll da se vos njegov život nahaja v trdih obvezah. Edino desno roko je mogel premakniti, a še to jako težko. Kaj se je zgodilo z njim? Revež se ni mogel spomniti ničesar.
Prišla je mimo postrežnica in ko je videla, da ae giblje ranjence, je takoj šla k njemu. Smehlja je ga upraHai
"Kako ae* počutite, John?"
padel vznak in obležal mirno mirno ....
VOJNO SODI&ČE.
Opisal Zavertnik Jože.
V sodni dvorani je bila grobna tiSina. Mlad pomorski podčaatnik, pisar stotnika auditorja je hitro pisal, da je bilo čuti Škripanje pe-resa. Na čelu so mu stale debele znojne kaplje, katere ai je brisal z belo ruto, ki je imela avoje me-sto poleg nakupičenih sodnjiskih aktov. Zunaj je pripekalo aolnce,
da je vročina postala neznosna za Proaim, dobra žena, kje sera ljudi in živino.
vroče. Bil sem prvič na straži."
"Želi g. auditor še besedo," je vprašal predsednik vojnega soda.
"Hvala, g. predsednik," je naglo odgovoril auditor.
Obtoženca so zopet odpeljali iz sobe. Posvetovanje vojnega soda je bilo kratko. Predsednik vojnega soda je zaukazal naj pripeljejo obUžfcnea v aobo, da se mu prečita izrek vojnega aodišča.
"Vojno sodišče," je čital predsednik." spozna mornarja A. B. . . nekrivim zločina zanemarjenja stražarske dolžnosti. Mornar A. B. . . . ni zanemaril svoje stražarske dolžnosti, pač pa je bil žrtev hude vročine. Ako bi ga ne bila ron-da našla Se o pravem času. bi bil mornar težko zbolel."
Mornarju A. B. ... so kanile dve deheli solzi po lici. Mornarju I. razreda so pa zaiskrile oČt, zavedajoč se, da je strgal žrtev kruti vojaški justici it žrela.
Mornar I. razreda je bjl zadnji-krat sodnik v vojnem sodišču. Ta-
Sv."? I*až je tudi, da se soc. klub meša v jednotine zadeve. Če se pa mešajo posamezni socialisti, ki so Člani Jednote, mislimo, da imajo i-sti več pravice govoriti pri Jedno-ti, kakor pa Albin Skubic, kteri še član ni. Capito?
V prihodnji številki "Proletarea" bomo še pojasnili nektere važne stvari, kar ae tiče zafrkacij "Gl. Sv." in to enkrat za — vselej.
170 otrok zgorelo.
V Collinwoodu, O., se je minulo sredo vnela ondotna Lake View šola in v plamenu je našlo smrt nad 170 dečkov in deklic. Med malimi žrtvami je tudi večje število slovenskih otrok. Prizori, ki ao ae o-digravali pred gorečim šolakim po-lopjera, ko ao matere silile v plamen, iskajoče svojih malih, so ne-po piani.
To grozno kstastrofe moremo t ud j prištevati kapitaliatičnemu limoni. Poročila govore, da je bilo
šolsko poslopje jsko zanemarjeno na varnosti proti ognju. ftola je imela aamo dva izhoda. Torej tudi nad nedolžne otroke ae je žt spravil kapital iatični mol oh I