‘jj ur 30
rosiniua piacaim
ŠK0C
)re(i
GOSPODARSTVO
118 "li ^
R G O V 1 N A
zr^
F I N A N C A
INDUSTRIJA
O U R T ♦ KMETIJSTVO
^ETO
XI ŠT. 258
PETEK, 26. JULIJA 1957
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-953
Evropsko gospodarstvo se bo ugodno razvilo
4'?“
Več dela, večja proizvodnja pa tudi večje potrebe
je napovedati gospodarski raz-skl ^ Posameznih državah ali celo v .r0(jPlni držav. V času takšne medna-t07\ napetosti, kakor je današnja, je jlffi Qr tohko bolj težavno. Napovedovanja
4i/4 njag^n*4ache za gospodarsko sodelova-U0 4 Prav te okolnosti. Ko govori let-
''aji
v Evropi (OEEČ) v Parizu upošte-
Eq P°ročilo te organizacije o razvoju p Podarstva do leta 1960, poudarja t; v okolnost, da je mogoče postavlja-jeina^evne naP°vecli samo pod pogo-p0 ' .ak° bomo v Evropi ohranili mir. Po i0ck° je bilo sestavljeno na podlagi atkov, ki so jih poslale organizaciji sarnezne države in ki se nanašajo na azvoj. v letu 1955.
IWaNJ ŽENSKE DELOVNE SILE NA RAZPOLAGO
jj^rganizacija napoveduje ugoden go-«a,rski razvoj. Število zaposlenih bo ttost °, Prežala se ko tudi proizvodni ' Skupni socialni proizvod (narod-tn^odek) se bo do leta 1960 v pri-
ieln'3'" " ’ '
?erjavi z letom 1955 povečal za 170/o;
več,
0vne sile bo na razpolago za 2,8%
medtem ko se je ponudba delov-
Ug ..	*** "■v	^‘
ta fU / V Prejšnjem razdobju povečala bioč-' - razP0^a§° ko manj ženskih te\>
• to se pravi, da bo iskalo zaposli-
ve	žensk: hkrati pa bodo zahte-
. elavstva, naj se delovni čas skraj-’ Vedno bolj pogoste.
VEč CEST, ŠOL IN MOTORNIH VOZIL
(jT^atki posameznih držav za javna p0(r bodo še povečali. Države bodo cest' e- ve^ denarja zlasti za gradnjo 2ad ?k šol. število motornih vozil je v dan JIa narastIo za 75% in znaša l es 7 milijonov; do leta 1960 pa se
Povečalo kar na 9 milijonov. Zaradi
naraščajočega prometa bo treba ceste, ki so po vojni zaostale za razvojem avtomobilizma in prometa sploh, hitreje graditi in modernizirati, število šol je treba povečati, ker je le tako mogoče dvigniti splošno raven izobrazbe. Sodobnejša izobrazba zahteva čedalje več učiteljev, več tehnikov in inženirjev.
Vložiti bo treba mnogo denarja za pridobivanje atomske energije, za graditev petrolejskih čistilnic in za raziskovanja podzemeljskih bogastev in virov novih energij, a tudi za elektrogospodarstvo, letalstvo, za izgradnjo pristanišč. Za graditev novih stanovanj bodo v 17 evropskih državah potrošili 17 odst. več. Potrošnja se bo povečala za 18%, seveda ne za vse potrebščine enako. V južni Evropi bodo zlasti narastli izdatki za nabavo živil in življenjskih potrebščin sploh, v drugih državah pa se bodo povečali izdatki za nabavo trajnejših dobrin. Potrošnja živil bo na-rastla povprečno za 13%, poraba oblačil za 18%, nabava trajnih potrošnih dobrin za 32%, a motornih vozil kar za 44%. Državljani bodo torej čedalje v trošili za nabavo avtomobilov in motorjev.
ATOMSKE ENERGIJE NE BO SE DOVOLJ
Potrebe o energiji se bodo povečale nekako za 19%. Pridobivanje premoga se bo povečalo za 5%. Kaže, da do leta 1960 ne bo mogoče še v zadostni meri izkoristiti atomske energije v civilne namene. Povečalo se bo izkoriščanje vodnih sil, petroleja in podzemeljskih plinov, toda leta 1960 bodo omenjene evropske države morale uvoziti za 26% potrebne energije; leta 1955 je ta uvoz znašal samo 21%. Uvoziti bo treba kar za 50% več petroleja. Proiz-
vodnja jekla bo narastla za eno tretjino, proizvodnja jeklenih cevi se bo pa dvignila od 77,5 na 103 milijone ton na leto. Povečal se bo tudi uvoz železne rude.
EVROPA BO POTREBOVALA VEČ PETROLEJA
Zanimivo je, da bo promet po rekah narastel bolj kakor promet po kopnem, in sicer prvi za 30%, drugi pa za 18%. Močno bo narastel tudi blagovni promet po morju; zelo se bo povečal dovoz petroleja v Evropo. Zato bodo zgradili več petrolejskih ladij, katerih tonaža se bo dvignila od 26 na 38 milijonov brutoregistrskih ton.
TREBA BO POSPEŠITI TURISTIČNI PROMET
Da bi evropske države laže krile stroške za nabavo blaga in energije v tujini, jim poročilo priporoča, naj si prizadevajo, da bi dvignili turistični promet. Hkrati naf bi pospešile proizvodnjo izdelkov, ki so namenjeni izvozu v čezmorske dežele. Treba bo zlasti dvigniti izvoz v Ameriko, da si evropske države tako pridobijo večje vsote dolarjev. Ob zaključku poudarja poročilo potrebo po popolni zaposlitvi. Tako bo mogoče ustvariti ugodnejše odnose med delodajalci in delavci in obvladati druge težave, ki se bodo pojavile zaradi gospodarskega razmaha, zaradi sprememb v sestavi potrošnega blaga, zaradi povečanja naložb itd. Potrebno je čim ožje gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami, ki bi omogočilo čimbolj učinkovito izkoriščanje delavne sile in energetskih virov, sodobnejše gospodarjenje na kmetih ter dvig proizvodnosti in konkurenčnosti na svetovnih trgih.
Ob.
Pred IL izvoznim sejmom v Ljubljani
aO#
trgovinska mornarica na 5. mestu
'ta]°’ nainovejših podatkih je tonaža 8*ianSlCe trgovinske mornarice 1. Joii a let°šnjega leta dosegla 4 mili-Porr 5.39-,i19 brutoregistrskih ton. To 19s ^ nasPr°ti položaju v januarju . P6 znaten napredek, saj je tonaža bharja lanskega leta znašala le 4 ^‘bjone 303.395 ton. Napredek znaša L1'9%. Zanimivo je, da se je tonaža Potniškega ladjevja zmanjšala za 9%, 'j1 sicer zaradi zgube velike preko-°eanske ladje »Andrea Doriaif. Po vojem obsegu je danes italijanska rnarica na 5. mestu na svetovni le-

st • a	rnestu na svetovni le-
LVl.ci> in sicer za Liberijo. Najmočnej-je ameriška (ZDA) trgovinska mor-j arica, za njo angleška in norveška.
— PEOIZVODNJA V ITALIJANSKIH LADJEDELNICAH
S0	1956 so v italijanskih ladjedel-
»rt* (lip zSradili 358.000 ton novega la-LiiVJa- Pomeni nasproti proizvod-ull® to -v le*‘u 1955 povečanje za 114,2%, J lopi6.za 190.749 ton. Dne 31. marca Ca>' i® bilo v italijanskih ladjedelni-—»4 n v izgradnji 068.650 hrt ladjevja.
°BSEG SVETOVNE MORNARICE obg^bčnih podatkov o današnjem cg ®vetovne trgovinske mornarice! j6,.11*’ P3*5 Pa je svetovna tonaža i vJUllja 1955 julija 1956 napredo-zdC' brin °d 109>659.000 hrt na 105,200.000 ll^^gistrskih ton, to je za 4,6%. besaenci domnevajo, da obsega da-liin„SVetovria mornarica okoli 112 mi-in-st® teki °y. brt'4 nikdar ni bila v pre-JL °Sti Slavnost v ladjedelnicah ta-vs°emvel*a kakor leta 1956, ko so po tiievi Svetu ^tuhli 6,673.701 hrt la-kakn ter ie tako bila za 25,5% večja to« .r leta 1955. Prvega januarja leje h <*a leta so pričeli graditi ali pa ja 4° nar°čenih 29,748.000 ton ladjev itJ. e Pred 50 leti ni vsa svi Sa iiar-ica. dosegla tonaže tega

50 leti ni vsa svetovna — -usegla tonaže tega nove-biio aujevja, ki se že gradi ali pa je Ša i naročeno. Dne 31. marca letošnje-ladj®ta je bilo v gradnji 8,381.697 ton 3] hV'a’ j® 316.629 ton več kakor ' decembra 1957.
V ZAH. NEMČIJI BODO ZVIŠALI ŽELEZNIŠKE TARIFE bh3 ^skovni konferenci je predsed-žavnUvfravnega °dbora namških dr-m železnic napovedal zvišanje
železniških tarif na državnih železnicah, češ da je nujno potrebno, ker so železnice lansko leto imele 515 milijonov mark primanjkljaja. Voznine drugega razreda bodo povišane od 6,9 na 7,5 pfeniga za kilometer, za prvi razred pa od 10,35 na 11,25 pfeniga na km. Cena tedenskih delavskih vozovnic bo zvišana od 2 na 3 pfenige za km.
Za povzdigo živinoreje v Italiji
Vsako leto se v poletnem času v Italiji potrošnja mesa močno zmanjša. Tega pojava pa letos še ni in verjetno ga tudi ne bo, čeprav so cene mesa na drobno visoke. Potrošnja mesa v Italiji narašča iz leta v leto, s tem pa tudi uvoz klavne živine in mesa iz tujine. »II Globo« je mnenja, da naraščanje uvoza klavne živine ne bo mogla prenesti italijanska trgovinska bilanca. Zato naj bi se italijanski kmetje bolj posvetili živinoreji in pridelovanju krme. Cena klavne živine je letos 100-krat višja kot v letu 1938. Verjetno je, da h uvoz mesa letos, če ostane tudi v drugem polletju na isti višini kakor v prvem, presegel 1 milijon stotov. Na nekaterih posestvih v Toskani so namesto mehke pšenice, katere je v Italiji dovolj, posejali njive s krmo. Pokazalo se je, da je kosmati dobiček narastel od prejšnjih 120.000 na 200.000 lir za hektar; pridelali so namreč namesto prejšnjih 13-14 stotov žita na hektar krmo, s katero je možno pridobiti 5 do 5,5 stotov govejega mesa žive teže.
PRIMANJKLJAJ V ITALIJANSKEM OBRAČUNU
»Corriere della Sera« objavlja podatke o italijanskem državnem obračunu (od 1. julija 1956 do 30. junija 1957). Prvotno so finančniki domnevali, da se bo primanjkljaj zaključil ugodnejše in da bo primanjkljaj manjši. Po proračunu naj bi znašal primanjkljaj samo 271 milijard, v resnici pa znaša 299 milijard. Dohodki so se sicer povečali, toda še bolj so se zvišali izdatki. Primanjkljaj
je narastel iz raznih razlogov: za zvišanje plač je šlo 64 milijard več, 30 milijard pa za podporo krajev v Piemontu in na Beneškem, ki so jih prizadele poplave.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKA POGAJANJA V RIMU
Po poročilih iz Rima pričakujejo, da sa bodo jugoslovansko-italijanska gospodarska pogajanja, ki so se začela v začetku julija, zaključila še v tem mesecu. Gre za revizijo in podaljšanje splošne trgovinske pogodbe in o nadaljnjem tehničnem sodelovanju. Jugoslavija je zahtevala večjo sprostitev (liberalizacijo), da bi povečala zlasti izvoz živine; hkrati se pogajanja sukajo o načinu odplačevanja jugoslovanskega dolga (okoli 6 milijard lir), ki je nastal v letih, ko je bila jugoslovanska trgovina nasproti Italiji pasivna. Ako so naše informacije točne, je Italija pristala na liberalizacijo okoli 20 novih postavk v medsebojni izmenjavi.
GOSPODARNOST MOTORNIH LADIJ
Pred kakimi 50 leti petrolejski fa-brikanti še niso prav vedeli, kaj bi počeli s tistimi destilati surove nafte, ki so znani pod imenom gorilnih in gonilnih olj in ki so danes prav tako potrebni kakor bencin. To je zasluga Iznajditelja motorja, ki nosi po njem ime, v Parizu rojenega in v Angliji vzraslega nemškega inženirja Rudolfa Diesla. Dieslov motor goni današ nje moderne ladje na motorni pogon
Za proizvodnjo ene konjske sile pri današnjem oceanskem parniku porabimo 1,8 kg premoga na uro. Če kurimo z nafto, zadošča 70 dkg; če pa opremimo ladjo z Dieslovim motorjem, je tudi 13 dkg dovolj. Na prog od norveške do kitajske luke bi par nik, ki bi se moral na vsej progi založiti osemkrat s premogom, izhajal s tekočim gorivom, s katerim bi se založil v izhodiščni luki. Zato ni čuda, če se Dieslov motor čedalje bolj uveljavlja tudi v pomorski plovbi, že leta 1939 je bilo 45% vsega ladjevja na svetu, z izjemo jadrnic, uravnanih na motorni pogon. Računajo, da se zaradi te preusmeritve v pomorstvu porabi na leto 60 milijonov ton premoga manj, nego bi ga porabili sicer.
Od 3. do 11. avgusta letos bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani II. jugoslovanski sejem izvoznih vzorcev. Namen tega sejma je, da v času turistične sezone omogoči tujim interesentom, da si v razmeroma kratkem času lahko ogledajo celotno izbiro jugoslovanskega izvoznega blaga, zlasti kvalitetne industrijske izdelke, ki so namenjeni tujim tržiščem.
Na I. izvoznem sejmu v Ljubljani leta 1955 je bilo sklenjenih za 6,5 milijard din kupčij, razen tega pa so bile ustvarjene mnoge nove poslovne zveze.
Drugi jugoslovanski izvozni sejem pomeni lep napredek te vrste sejmov. Letos razstavljajo vsi pomembnejši proizvajalci izvoznega blaga ter tudi izvozna podjetja.
Da bi se tuji kupci čim laže orientirali na sejmu in da bi lahko podobne izdelke raznih podjetij med seboj primerjali po ceni in izdelavi, je sam sejem organiziran strogo po proizvodnih panogah. Prva dvorana je namenjena končnim proizvodom lesne stroke. Med razstavljale! so zlasti velika in pomembna izvozna podjetja kakor: »Jugodrvo« iz Beograda, »Slovenija-les« iz Ljubljane in »Lesnina« Ljubljana.
V	naslednjem oddelku sejma so razstavljene jugoslovanske izvozne tkanine. Živilska industrija je zavzela razstavne prostore v naslednjem oddelku.
V	posebnem paviljonu so razstavljeni izdelki jugoslovanske kovinsko-predelo-valne industrije, zlasti izdelki visoke obdelave, za katerimi je največ povpraševanja v deželah Bližnjega in Srednjega Vzhoda. Tudi barvna metalurgija je dobro zastopana z raznimi kvalitetnimi proizvodi. V naslednjem delu sejma so nekovinski proizvodi. Tu so razni izdelki iz stekla, krasno kristalno steklo, keramika itd. Močno je zastopana tudi elektroindustrija s svojimi številnimi izdelki namenjenimi izvozu. Poleg raznih kemičnih izvoznih izdelkov so tudi izdelki papirne industrije, nadalje zelo pomembni usnjarski izdelki kakor obutev in razna usnjena galanterija ter končno tudi izdelki iz gume.
Na sejmu nastopajo tudi podjetja, 1 poslujejo v okviru tržaškega in goriške-ga sporazuma.
Vsekakor bo letošnji izvozni sejem dajal lep pregled nad celotno zelo pestro in bogato izbiro izvoznega blaga. Tujemu interesentu bo omogočil hitro orientacijo, nudil mu bo vse p trebne podatke ter tudi drage pogoje, ki omogočajo hitro in uspešno zaključevanje pogodb. Razen vsega tega mu bo pa še omogočil prijeten in osvežilni oddih v turističnih predelih, pa naj gre za planinska jezera pod zasneženimi alpskimi vrhovi ali za prijetna kopališča na razčlenjeni obali Jadranskega morja.
IZJAVA HASANA BRKIČA
Hasan Brkič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino je dal o nalogah II. jugoslovanskega izvoznega sejma v
PET ATOMSKIH ELEKTRIČNIH CENTRAL V ZSSR
Prof. Timofejev, načelnik sovjetske delegacije na IV. mednarodnem kongresu za elektronsko in atomsko energijo, je navedel nekaj podatkov o sovjetskih načrtih glede uporabe atomske energije. Po sovjetskem gospodarskem načrtu za razdobje 1956/60 bodo zgradili 5 elektroatomskih central z zmogljivostjo po 400.000 kilovatov. Izkušnja naj pokaže, katera vrsta je za razmere v Sovjetski zvezi najbolj primerna. V Sovjetski zvezi je že v pogonu poskusna atomska centrala, ki jo nadzira Akademija znanosti in ki je bila že leta 1954 vključena v splošni energetski sistem v Moskvi. Pričeli so graditi atomsko centralo z zmogljivostjo 400.000 kilovatov, z dvema reaktorjema po 210 tisoč kilovatov. Profesor Timofejev je dodal, da je bil v bližini Moskve ustanovljen Mednarodni institut za atomsko raziskovanje z namenom, da bi o-mogočili izmenjavo znanstvenih izsledkov na atomskem področju med nekaterimi evropskimi državami.
Ljubljani daljšo izjavo, ki jo je zaključil z naslednjimi besedami: Prepričan sem, da bo posebni izvozni sejem v Ljubljani kot trgovinska prireditev o mogočil tujim poslovnim krogom, da se temeljito seznanijo z jugoslovanskimi izvoznimi možnostmi in da vključijo Jugoslavijo s proizvodi njene industrije in kmetijstva v vrsto svojih stalnih poslovnih klientov. Tistim, ki že poznajo Jugoslavijo bo dana priložnost, da se seznanijo z jugoslovanskimi najnovejšimi dosežki na področju izvoza in da na tem temelju še naprej razvijajo in poglabljajo obstoječe poslovne zveze.
SEJEM EMBALAŽE
Na sejmu embalaže, o katerem smo pred kratkim poročali, so inozemski razstavljale! strojev za izdelovanje embalaže dosegli posebno velik kupčijski uspeh — prodali so vse stroje, ki so jih razstavili. Povpraševanje po takih strojih je bilo tolikšno, da bi jih udeleženci prodali še mnogo več, če bi jih pripeljali s seboj. Stroje so pokupile razne tovarne po vsej državi, v Ljubljani pa Tovarna kartona in Tovarna bombonov Šumi ter razna lesnoindustrijska podjetja. Kupčijskih pogodb je bilo sklenjenih za okroglo 400 milijonov dinarjev. Obisk sicer ni bil posebno velik. Temu je bila kriva deloma velika vročina, deloma pa tudi dejstvo, da je ta sejem namenjen predvsem poslovnim ljudem. Mi smo že svoj čas opozorili na to, da bi se v Ljubljani v teh mesecih opustili sejmi, ker v ta čas sovpadata dve drugi razstavi v Sloveniji: Gorenjski in Mariborski teden.

To potniško ladjo, ki obsega 8.250 brt in lahko sprejme 550 potnikov, je nem ška ladjedelnica Deutsche Werft AG konec aprila izitočlla Izraelski komisiji v Kolmi na račun odškodnine, ki ja Zah. Nemčija plačuje Izraelu. Ladja »Theo-dore Herzl« je namenjena izraelski p'ovni družbi »Zim Israel Navigatiou Co. Halla«. Dolga je 133 metrov in široka 18,4 metra; njene turbine razvijajo 18 tisoč konjskih sil in ženejo ladjo z brzino 19,5 milj. Enaka ladja tudi za izraelsko plovna družbo in na račun vojne odškodnine je še v gradnji v isti ladjedelnici. Ta ladjedelnica je izgradila za Izraelce na račun vojne odškodnine že eno ladjo petrolejko in dve večji potniški ladji, »Zion« in »Israel«, ki vozita na progi Hajfa - New York. Ladjo »Theodore Herzl« bodo postavili na progo Hajfa - Marseille.
Do¥o]lj olivnega olja na Sredozemlju
Svetovna razpoložljivost z olivnim oljem je po podatkih organizacije FAO precejšnja. Pridelek olivnega olja v sezoni 1956/57 je ocenjen na 12 milijonov stotov, to je 40% več, od izredno nizke proizvodnje v letu 1955/56 (8 milijonov 200.000 stotov). Letošnji pridelek je sorazmerno dober, če upoštevamo, da so bili izvedenci mnenja, da je huda zima v letu 1955 popolnoma uničila oljke v večini evropskih držav. Po novih podatkih je zmrzal najbolj prizadela oljčne nasade v Italiji in Franciji, kjer bo letošnji pridelek še vedno zelo majhen. V Severni Afriki je nasprotno letošnji oljčni pridelek izredno dober. V Tuniziji, kjer proizvedejo povprečno 950.000 stotov olja, bo v sezoni 1956/57 proiz-
vodnja olja najvišja po letu 1949/50. Zelo zadovoljiv je tudi letošnji pridelek v Maroku in Alžiru. V Turčiji je dosegel letošnji pridelek najvišjo raven, in sicer 900.000 stotov. Ker računajo, da bodo države, ki proizvajajo olivno olje, same potrošile skupno 10 milijonov stotov olja, bo ostalo za izvoz v druge države čez 1,500.000 stotov olja.
Lansko leto se je uvoz olivnega olja v Italijo močno dvignil, v primerjavi z letom 1955: uvozili so 440.000 stotov (leta 1955 samo 190.000) olja. Splošno se je lansko leto zelo povečal uvoz semenskega olja v države zahodnega Sredozemlja, ki izvažajo olivno olje, in sicer je dosegel 3,800.000 stotov (leta 1955 samo 1 milijon stotov).
Ugoden razvoj jugoslovanskega gospodarstva
Jugoslovanska industrija naglo napreduje
Ljubljana, 23. julija
Po preteku prve polovice letošnjega gospodarskega leta lahko ugotovimo, da se jugoslovansko gospodarstvo ugodno razvija in da dosega uspehe, ki jih predvideva gospodarski načrt za 1. 1957, kolikor niso celo ti uspehi višji. Podatki za junij nam še niso znani, kljub temu lahko trdimo, da se v juniju položaj v primerjavi s prejšnjimi meseci ni poslabšal. Do konca maja letos je obseg proizvodnje narastel v primerjavi z lanskim letom v istem času za 21%, kar je vsekakor znaten uspeh. K temu je prispevala znaten del tudi LR Slovenija, v kateri je bil porast med najvišjimi. Proizvodnja je narastla tudi v tistih republikah, ki so sicer pod državnim povprečjem, in to v prvi vrsti Črna gora in Makedonija.
Vsekakor ima tak razvoj ugodne posledice na celotno gospodarstvo in zlasti na vidno boljšanje življenjske ravni prebivalstva. Tako so se zelo dvignili dohodki prebivalstva in potrošnja vsakovrstnega blaga, od katerega je mnogo uvoženega. Sploh predstavlja v zadnjem času Jugoslavija vabljiv trg za blago namenjeno široki potrošnji, ki ga uvaža v velikih količinah. Letos bo takega blaga uvoženega za nad 10 milijard vrednosti in nič čudnega ni, če se tuje države in prodajalci zanimajo za prodajo blaga v Jugoslavijo. To pa povzroča konkurenco tako, da so cene uvoženega blaga često nižje kot v domačih državah, če bi jih tam kupovali Jugoslovani z valutami, kupljenimi po določenih tečajih ali drugače. V mnogem se cene na domačem in zunanjem trgu izenačujejo in tako postajajo tuja tržišča za jugoslovanske potnike nezanimiva glede na cene, in ostajajo zanimiva le glede izbire, ki je doma še vedno premajhna.
DVIG IZVOZA IN ZBOLJŠANJE NA DEVIZNEM TRŽIŠČU
Izvoz jugoslovanskega blaga se vedno bolj veča; dosegel je višjo raven kakor lani in tudi višjo, kot je bilo to predvideno po planu. Posledice tega zboljšanja se kažejo na našem deviznem tržišču, kjer je naprodaj vedno več tujih plačilnih sredstev. Seveda lahko kupujejo devize le podjetja in to ločeno za nabavo surovin in reprodukcijskega materiala ter ločeno za druge potrebe. Tako ločimo dvoje vrst sestankov na naših deviznih ob-
^1 Trgovinski pojmi
°NTINGENTI in liberalizacija
I blae^r®ov,ec Proda domačemu trgovcu I iiiU i’ I~0^kor hoče. Tudi trgovcu v tu-I blaB atlko Proda neodmerjeno količino I bi ; ako Plača kupec carino na meji, st Ma? do^°či država, v katero je bilo —^ h	Pamenjeno. Takšni mednarodni
M ral;,-111 Pravimo, da je sproščena (libe-"j ^avan?11^' ^eoina trgovine med 17 dr-S’ >w,1' ki so članice Organizacije za
, i goSIVA ’ so ciamce urgamzacije za udi EC) 'h5'1? sodelovanje v Evropi (OE rtt trem ^ Parizu, je bila sproščena. Tudi Ld* z malfm- med Itailj° in Jugoslavijo je katerInU Jziemami sproščena. Toda ne-J*‘ I hgove ^ržave ne dovoljujejo takšnega do* ^ s tujino, to se pravi, da ne ,. ga vScai° uvoza poljubne količine bla-ltrl ; ci iner.se hojijo, da bi domači trgov-

v ti,-- Pohajale devize (tuje valute) dilo^110 ^ak° hi se lahko tudi razva-p0,° domače prebivalstvo, da bi po ne trošilo denar za tuje (luk-
gQs ' ftago, ki ni potrebno domačemu I loči irs*'vu- V takšnih primerih de blanJi ava količino, to je kontingent rt Plen;’ Se ^hko uvozi. Trgovinska iz-
^ Sejni a med državami se tako kontin-
___ koij£-ra' to se Pravi omeji na določeno
V ; laio h10/ KoPtingentirano trgovino uva-
___ t činj ,rzave zlasti v povojnih časih, de
Pasnr ?■ gre danes vedno bolj razvoj vini t * sPr°ščeni (liberalizirani) trge >3 v med držav OEEC je le Francija 1® Ungp a.jeni žasn začasno uvedla kon-blaga /f3110. trgovino za nekatere vrste t co „ ’ da bi spravila trgovinsko bilan-
° v ravnovesje.
Med koroškimi nemškimi kulturnimi delavci je opaziti precej pripravljenosti za tesnejše kulturno sodelovanje s Slovenijo. Znano je, da je že prišlo do medsebojnih gledaliških gostovanj in do izmenjave razstav; s tem je bil prebit led in odbita ost'šovinističnim predsodkom zlasti v krogih koroških izobražencev. Govoril sem z nemškimi kulturnimi delavci in umetniki, ki so bili vsi navdušeni nad gostovanjem slovenske opere. Koroška ima odlične slikarje in kiparje, ki sodijo med najboljše v Avstriji, kakor so n. pr. Werner Berg, Graef in drugi, izmed katerih so mnogi že razstavljali v Ljubljani in bili dobro sprejeti. To je napravilo nadvse ugoden vtis ter zbudilo v njih iskreno željo po kulturnem sodelovanju med obema deželama. Kot znano, bo Werner Berg zares v kratkem priredil v Ljubljani osebno razstavo, v zameno pa bo na Koroškem prirejena razstava Antona Gojmira Kosa. Vendar taki uradni kulturni stiki še niso dovolj. Morali bi priti med slovenskimi in koroškimi umetniki, tako nemškimi kot slovenskimi, tudi do prisrčnejših osebnih stikov. Koroški Slovenci imajo namreč nekaj svojih umetnikov — slikarjev, za katere bi morala kazati splošna slovenska javnost več zanimanja in jih tudi podpreti.
Morda bi lahko tudi mi tržaški Slovenci kaj storili v tem pogledu. Ali bi ne bilo mogoče organizirati na Koroškem razstave slovenskih umetnikov iz Trsta, v Trstu pa razstave najboljših nemških in slovenskih umetnikov s Koroškega? To ni le moja misel, iz-
Tržačan po Koroškem
2a Luj mjSe jUlm med Imltufmimi ddeum
razili so jo tudi koroški umetniki sami.
Tudi koroški nemški književniki kažejo zadnja leta precej zanimanja za slovensko slovstvo. Značilno je n. pr., da prevaja iz slovenščine tudi najpomembnejši sodobni koroški pisatelj Perkonig, ki je zelo znan tudi v ostalem nemškem svetu. Prevedel je že nekaj knjig, ki bodo izšle pri neki dunajski založbi. Vendar pa se zdi, da se Slovenci premalo brigamo — in to velja zlasti za Slovence v Jugoslaviji —- za koroške slovenske književnike, ki so zelo plodoviti, kot n. pr. Velen-tin Polanšek in Milka Hartmanova, a so sami sebi prepuščeni, brez vsakršne spodbude in pomoči s strani osrednjih slovenskih kulturnih krogov, kar mora počasi nujno zbuditi v njih malodušnost in občutek, da so omalovaževani in pozabljeni. Deležni niso nika-kega priznanja in nihče jim ni hvaležen za njihov idealizem. Pri tem gre za ljudi, kot n. pr. v Polanškovem primeru, ki so zrastli že v bolj nemškem kot v slovenskem okolju in jih je le izreden slučaj pripeljal spet v slovenski kulturni krog. Samo njihov neverjetni idealizem jih žene, da vztrajajo in da ne obupajo zaradi razmer, v katerih so prisiljeni delati, in velike osamljenosti; saj nimajo dolge tedne
in mesece priložnosti pogovoriti se s kakim slovenskim razumnikom. Na te ljudi, ki predstavljajo najboljši element slovenstva na Koroškem, ne bi smeli pozabljati.
PRI PISATELJU TURNŠKU
Ni še dolgo, kar se je preselil iz Trsta na Koroško znani pisatelj prof. Metod Turnšek. Bil je nastavljen kot upravitelj v lepi fari Reberci (Reh berg) v Podjuni, nedaleč od železne Kaple. Kraj je majhen in precej samoten. S Celovcem je v zvezi z avtobusom, ki pelje enkrat na dan v obe smeri, in pa z ozkotirno železnico Železna Kapla — Sinča ves, kjer je treba prestopiti za Celovec.
Ko človek izstopi iz vlakca v Reberci, zagleda pred seboj veliko tovarno za celulozo, a šumenje hudournika v grapi ga navda takoj z nekako melanholijo. Do vasi je še dobre četrt ure. Skoro popolnoma je skrita v gozdovih, ki pokrivajo prve obronke gora v zaledju. Vas ima komaj nekaj desetin številk in večina hiš je raztresenih po dolini pod višino, na kateri stojita cerkev in župnišče. Le kakih deset hiš se stiska okrog mogočne nekdanje graščine, ki je spremenjena v župnišče in okrog cerkve, ki ji je takoj opaziti, da je bila nekdaj samo grajska cerkvica. V mogočni graščini s poldrugi meter
debelimi zidovi in ogromnimi sobami prebiva danes sam naš znanec prof. Turnšek. Če bi ne bil tako skromen, kot ga poznamo vsi tržaški Slovenci, bi se lahko počutil kot kak graščak. S svojim značilnim ljubeznivim humorjem mi je razkazal velikanske dvorane župnišča in me spomnil na svojo nekdanjo »stanovanjsko stisko« na Opčinah. »Eno izmed dvoran bom morda kar dal na razpolago za društveni dom«, je rekel. Rad bi prebudil nekaj prosvetnega življenja v fari, ki je sicer še slovenska, a malo zavedna; k temu je veliko pripomogla bližnja celulozna tovarna, kjer morajo govoriti ljudje seveda samo nemško. Večina jih pač išče zaslužka v tovarni, tudi ženske. Tam so pomešani z delavci nemškega jezika, a to mešanje ima kakor povsod drugod na Koroškem za posledico samo to, da se ljudje tekoče navadijo nemškega narečja in da se lahko v splošnem v njem bolje izražajo kakor v slovenščini. To pač obsega vse pojme, ki so potrebni v vsakdanjem življenju, medtem ko je ostalo slovensko narečje pri svojih arhaičnih oblikah in nekdanjem jezikovnem zakladu ter se ni obogatilo z izrazi iz modernega življenja, ker ni bilo slovenske šole, ki bi ga bila razvijala.
/. j. (Se nadaljuje)
računskih mestih, ki so nekake borze, in to redne ter posebne sestanke. Redni so vsak teden 2 - do 3 - krat. Na njih so naprodaj proste devize, katerih količina pa je razmeroma majhna. Zato so tečaji teh deviz visoki. V zadnjem času izredno popuščajo; tako je n. pr. ameriški dolar v juniju padel za 14% ter stane okoli 30C0 din, dočim so v povprečju v juniju nazadovali prosti tečaji za ok. 23%. Vsekakor je to posledica večje ponudbe tujih deviz glede na povečano trgovinsko izmenjavo oziroma izvoz.
Posebni sestanki so navadno vsake tri mesece in to za posamezne gospodarske veje. v zadnjem času pa zaradi večjih količin deviz prodajajo največ deviz, toda le za določene namene, to je za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, izven teh sestankov samo na zahtevo podjetij. Deviz je namreč dovolj, in to z izjemo nekaterih, med njimi lir, tako da se sedaj glavni promet odvija izven sestankov in licitiranja tečajev navzgor. Posebno je vedno dovolj na razpolago tako imenovanih vzhodnih deviz, ker za te trge pri nas še ni pravega zanimanja, kakor tudi še niso utrjeni trgovinski odnosi.
Seveda vpliva takšen položaj ugodno na celotno gospodarstvo in to zato, ker je industrija lahko vedno ali vsaj pravočasno preskrbljena s surovinami in ker dobi za to devize po ustaljenih tečajih. Ti se drže stalno na višini tako imenovanih obračunskih tečajev, ki so nekaj več kot enkrat višji uradni tečaji.
OBETA SE DOBRA ŽITNA LETINA
Poleg ugodnega razvoja industrijske proizvodnje se letos obeta tudi dobra žitna letina. Posebno se obeta dober pridelek pšenice in koruze. Kot kažejo sedanji podatki, bo letos najboljša žitna letina v zadnjih dvajsetih letih, to je po 1. 1938, ko je bila doslej letina najboljša. Predvideva se, da bo pšenice med 2,8 milijona in 3 milijoni ton.
Ni dvoma, da pomeni taka letina za Jugoslavijo, ki mora uvažati velike količine žit, zelo pomembno dejstvo. Pomembno, čeprav verjetno na zunaj ne bo posebnih sprememb in da bo potreben kljub vsemu uvoz žit v nezmanjšani količini. Vzroki so v tem, da se je notranja sestava prebivalstva zelo spremenila in da se je zelo znižalo število kmečkega prebivalstva. S tem samim pa tudi sicer se je spremenila prehrana prebivalstva tako, n. pr, koruza vedno bolj izpada kot živilo, ki je bilo tako značilno za predvojno prehrano jug. prebivalstva. Tudi v državi ni bilo doslej zaradi številnih vzrokov, ki so povzročili uvoz žit, moči ustvariti potrebnih zalog kot manipulativnih viškov za posego na trgu.
Računamo lahko, da bo takšen položaj imel splošne ugodne posledice, kar se opaža že sedaj, ko padajo cene žitaric in predvsem koruze. Tudi sicer bo to lahko zelo ugodno vplivalo, ker se obeta v svetu sploh dobra žitna letina in s tem padec svetovnih cen. To pa pomeni, da bo treba za količine, ki jih bomo kljub vsemu uvozili, manj deviz. Končno je takšen položaj že posledica vseh ukrepov v kmetijstvu, ki so bili sprejeti za povečanje kmetijske proizvodnje, saj bo dosežen letošnji uspeh na površini, ki je za ok. 300.000 hektarov manjša kot 1. 1938.
POVIŠANI KREDITI,
ZMANJŠAN DENARNI OBTOK
Spričo povišanja vseh gospodarskih dejavnosti so se razumljivo povišali tudi kratkoročni krediti. Posebno so se povišali krediti v industriji in trgovini. V celoti znašajo nad 860 milijard, kar predstavlja znatno vsoto, če pomislimo, da imajo podjetja za reden obseg poslovanja določena lastna sredstva v obliki sklada obratnih sredstev. Posebno močno pa so se letos povišali potrošniški krediti in presegli vsoto 50 milijard, kar daje tem kreditom vedno večji pomen v gospodarstvu. Vzrok je v vedno večjih količinah vsakovrstnega blaga, ki ga je sedaj moči kupiti na kredit in razmeroma po ugodnih pogojih, ki jih nudijo
banke tistim, ki take kredite najemajo. Kot značilnost naj navedemo, da sedaj v Jugoslaviji lahko kupi zasebnik na obroke avto tipa Fiat-600 in da je za tak nakup izredno veliko zanimanje. Vsa letošnja količina teh avtomobilov je bila namreč na mah in v naprej prodana.
Računamo lahko, da bo tudi v drugi polovici leta šel razvoj po isti ugodni poti naprej. Ce pa upoštevamo uspehe v prejšnjih letih, ko smo glavne uspehe dosegli navadno v drugi polovici leta, potem smo lahko prepričani, da bomo letos napravili izreden skok naprej, kot ga celo nismo predvidevali.
-Sj -
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil
Ali je kajenje škodljivo?
Poročali smo že, da je angleška vlada na podlagi poročil zdravniških izvedencev s posebno okrožnico pozvala zdravstvene urade, naj organizirajo propagando proti kajenju. Angleški i.zvedenci so ugotovil, da kajenje pospešuje raka na pljučih. Zdaj je ameriški Kongres (parlament) izbral poseben odbor, ki je pričel zasliševati ameriška izvedence glede škodljivosti kajenja. Odbor je izvedencem postavil 2 glavni vprašanji; ali so kadilci bolj dovzetni za določene bolezni kakor nekadilci; drugo vprašanje: 2. ali je kajenje cigaret z ustnikom manj škodljivo kakor kajenje brez njega. Član društva za raziskovanje raka dr. Hammond je pred parlamentarnim odborom izjavil, da obstoje dokazi za to, da je hudo kajenje eden glavnih vzrokov raka na pljučih. Izvedenci tobačnih industrijcev seveda izjavljajo, da doslej še ni nikakega dokaza, da kajenje res pospešuje raka na pljučih.
KOD RASE TOBAK
Največ tobaka je v Združenih ameriških državah: tretjina celotne svetovne proizvodnje, ki je dosegla leta 19S9 nad 2 milijona ton. Najboljši tobak za cigare je na otoku Kubi.
Indija po količini skoro dosega Združene države, nima pa dragocenih sort za izvoz; skoro ves tobak pokadijo sami doma. Pač pa proizvaja dosti dobrega tobaka Indonezija, vključno Filipine, ki ga tudi izvaža; posebno dober tobak za cigare in cigaretni tobak raste na otoku Sumatri.
Najboljši cigaretni tobak pa zrase vendarle na Balkanu, zlasti v Makedoniji (jugoslovanski in grški), ter v izmirskih in trapezuntskih predelih Turčije.
Znatni so nasadi tobaka tudi v Italiji, Romuniji, na Madžarskem in v Južni Rusiji; drugod v Evropi pa so dokaj nepomembni, čeprav se more n. pr. Nemčija ponašati, da ima na hektar največji donos.
Delali bomo
čedalje manj
Poročilo neke ameriške organizacije, ki preiskuje možnosti bodočega gospodarskega razvoja, napoveduje, da bo ameriška industrija leta 2000 samo v enem dnevu pri 7-urni delavski zaposlitvi proizvedla več kakor danes v e-nem delavnem tednu 40 ur. V zadnjih petdesetih letih se je proizvodnost, ki jo doseže delavec v eni uri povečala 3-krat. V istem času so se izdatki ameriških potrošnikov povečali za več kot 3-krat. V zadnjih petdesetih letih se je proizvodnja določenih kmetijskih pridelkov podvojila, medtem ko se je število prebivalstva povečalo od 75 na 170 milijonov ljudi. Povprečni letni dohodek ameriške družine se stalno veča. Zdaj ga cenijo na 6000 dolarjev (okoli 3,750.000 lir). Danes ameriški delavec s sodobnimi stroji lahko izvrši v 40 urah delo, za katerega so trije delavci delali en teden (vsak po 70 ur) pred 100 leti. Na koncu pristavlja poročilo, da pri vsem tem tehničnem napredku lahko nastopijo v gospodarstvu dobe mrtvila, ki bodo ovirale njegov razvoj.


fo svcrv)
ALI SO SE NEMCI KAJ NAUČILI OD ZADNJE VOJNE? Po poročilu nemških listov je prišlo med Zah. Nemčijo in Poljsko do prvih diplomatskih stikov. Zahodnonemško zunanje ministrstvo je poslalo v Varšavo svojega uradnika, ki posluje v ameriškem poslaništvu v oddelku za potne liste. Temu bo sledil nemški predstavnik za zunanjo trgovino. Nato nameravajo postaviti trgovinska predstavništva Poljaki v Nemčiji in Nemci na Poljskem. Nemški listi naglašajo, da to še ne pomeni, da so Nemci priznali sedanje meje na Odri in Nisi. Zanimivo je, da je nemški zunanji minister Brentano izjavil, da se bodo Nemci pričeli pogajati glede poljske meje na Odri in Nisi s Poljaki, ko bodo ti prešli v zahodni tabor. Takšno vabilo pač ne bo imelo pri Poljakih posebnega uspeha. Dopisnik nekega nemšega lista se huduje, ker so v atlasih zahodnoevropskih držav in Združenih ameriških držav krajevna imena nekdanjih nemških predelov, ki so po drugi vojni bili priključeni k Poljski, navedena v poljščini.
NOVA REPUBLIKA. Pričakujejo, da bo te dni ustavodajna skupščina v Tuniziji proglasila republiko in s tem odstavila dosedanjega državnega poglavarja bega Sidija Lamina, ki je zanemarjal svoje dolžnosti. Tunizija je bila še do pred kratkim v sklopu s Francijo.
TUDI ITALIJA BO ODOBRILA POGODBO ZA SKUPEN TRG. Prihodnji torek bodo v rimskem parlamentu glasovali o potrditvi (ratifikaciji) pogodbe o evropskem enotnem trgu in Eurato-mu. Pogodbo sta že odobrila parlamenta v Franciji in Zah. Nemčiji.
AMERIŠKI VOJNI MINISTER POJDE V MOSKVO? V ameriških političnih krogih so sprožili misel, naj bi se ameriški vojni minister Wilson sestal z vrhovnim poveljnikom sovjetske vojske gen. Žukovom. Ta sestanek naj bi pripomogel k pospešitvi razgovorov o razorožitvi v Londonu. Razgovori bi se morali zaključiti še avgusta, da bi nato pododbor za razorožitev lahko poročal o uspehu razgovorov glavni skupščini Združenih narodov, ki bo zasedala meseca septembra. V Zah. Nemčiji so doslej z nezaupanjem gledali na pogajanja zahodnih sil s Sovjetsko zvezo, ker so se bali, da bi se Amerika pogodila neposredno s Sovjetsko zvezo. Zdaj izjavljajo v Bonnu, da nimajo nič proti morebitnemu sestanku med Wilsonom in žukovom.
AMERIŠKI URAN ZA EVROPSKE DRŽAVE. Odbor ameriškega senata razpravlja o sporazumu med Ameriko, Italijo, Zah. Nemčijo, Francijo in Holandijo glede dobave ameriškega urana o-menjenim evropskim državam. Po tem sporazumu bo Amerika odstopila Italiji 7.000 kg urana U-235, Franciji in Nemčiji vsaki po 2.500 kg in Holandiji 500 kg. (Uran se uporablja za proizvodnjo atomske energije).
STAVKA ANGLEŠKIH ŠOFERJEV
Preteklo soboto je izbruhnila na Angleškem velika stavka voznikov motoriziranih vozil, katere se je udeležilo okoli 100.000 šoferjev. Zaradi stavke ni moglo na delo na tisoče in tisoče delavcev in nameščencev, ki se vozijo z avtobusi. Samo v Birminghamu je ostalo 250.000 ljudi na cesti. Okoli 14.000 delavcev železarne Steel Company of Wa-les ni moglo na delo. Stavkajoči zahtevajo, naj se plača šoferjev na podeželju izenači s plačo šoferjev v Londonu. Zato bi morali gospodarji plačati dodatek enega funta šterlinga (okoli 1700 lir), medtem ko ponujajo šoferjem samo 3 šilinge (1 funt šterling velja 20 šilingov). Stavkajočim daje sindikalna organizacija kot podporo med stavko po 2 funta na teden vsakemu, 10 šilingov za ženo in še nekaj za otroke. Vsak teden potroši v ta namen 300-400.000 funtov šterlingov.
»EVROPSKI SVET« je ustanovil posebno filmsko nagrado, ki bo prvič podeljena v Berlinu na bližnjem junijskem festivalu. Nagrada je določena za proizvajalca najboljšega filma, ki kaže ljudsko življenje kake članice Evropske skupnosti ali pa v umetniški obliki prikazuje kulturne temelje Evrope.
Mednarodna trgovina
ZMANJŠANJE VINSKE KRIZE V OKVIRU ENOTNEGA TRGA Italijanski izvedenci računajo, da bo mogoče omiliti vinsko krizo, ki nastaja zaradi prevelike proizvodnje, ko se bo uveljavil enotni evropski trg. V Franciji in Severni Afriki so pričeli opuščati vinograde; to je bilo omogočeno s posebnimi državnimi podporami kmetovalcem, ki so opustili vinograde. V Italiji narašča pridelovanje grozdja, ker zavzemajo vinogradi čedalje večje površine. V ostalih državah, ki so pristale na enotni trg, živi okoli 70 milijonov ljudi, medtem ko znaša prebivalstvo vseh držav enotnega trga okoli 160 milijonov. Na potrošnjo teh 70 milijonov ljudi računajo italijanski in francoski vinogradniki. Mnogo vina porabi zlasti Zar hodna Nemčija, ki pridela samo okoli 3 milijone hektolitrov vina. V Zahodni Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Luksemburgu potrošijo letno komaj 6 litrov vina na glavo, medtem ko znaša potrošnja v drugih državah, ki pridelujejo vino, po 120 litrov na osebo.
KOROŠKI VELESEJEM Dne 8. avgusta bodo v Celovcu odprli vsakoletni »Koroški sejem«, ki bo trajal do 18. avgusta. Na koroškem sejmu je posebno pomembna lesna razstava, ki; daje sejmu vseavstrijski pa tudi mednarodni značaj. Za sejem vlada v mednarodnem poslovnem svetu čedalje večje zanimanje. Sejmišče obsega 130.000 kv. metrov. Lesno razstavo organizirata Zvezna trgovinska zbornica in Zveza lesnih industrijskih podjetij. Na sejmu bo tudi poseben oddelek za embalažo. Za koroški sejem se zanimajo še posebej koroški Slovenci, ki imajo lep delež na lesni industriji in trgovini.
LADJE IN VOZLI V časopisju beremo včasih in tudi v radiu čujemo pogrešno, da so splovili ladjo, ki doseže hitrost, denimo, 20 vozlov na uro. Pravilno bi morali reči, da vozi ladja do 20 milj na uro ali preprosto »do 20 vozlov«. »Vozel« je pomorski tehnični izraz in pomeni toliko kakor »milja na uro«. Mišljena je seveda morska milja, ki meri 1832 m ali prav toliko kakor ena minuta zemeljske širine.
UMETNA GNOJILA
IZVOZNIŠKA LISTINA V FRANCIJI
V francoskem uradnem listu je bil objavljen odlok finančnega ministrstva, ki uvaja »izvozniško listino« (carte d’exportateur). Listine bo podeljeval poseben upravni odbor, ki mu bo predsedoval finančni minister, in v katerem bodo razni predstavniki poslovnega sveta, narodne banke itd. Izvozniško listino bodo lahko prejeli samo tista podjetja, katerih izvoz predstavlja vsaj 20% njihovega prometa in doseže 50 milijonov frankov.
iJuAbzem
POVIŠANJE CENE VINA V FRANCIJI
Od 2. avgusta bodo francoski potrošniki plačevali liter vina za 8 tra«. kov draže. Uradni francoski list »Journal Officiel« je objavil, da je vlada zopet uvedla davek na vino v višihi 5 frankov za liter, ki ga je nameravala uvesti že prejšnja vlada. Ta davek bo prinesel državni blagajni letno okoli 20 milijard frankov. Tem 5 frankom, ki jih je določila vlada, bodo dodali še povišek 3 frankov, ki so ga napovedali trgovci.
POVIŠANJE CENE AVTOMOBILOV V AMERIKI. Ameriški avtomobilski in-dustrijci predvidevajo, da se bodo cene ameriških avtomobilov v prihodnjem letu zvišale za 40-50 dolarjev. Zvišanje cene utemeljujejo s tem, da se bodo proizvodni stroški povečali predvsem zaradi višje cene jekla in pa zvišanja plač delavcev, ki je predvideno v prihodnjem letu, ko zapadejo stare pogodbe.
TRGOVINA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO NAPREDUJE
NAPREDOVANJE ITALIJANSKEGA TURIZMA. Med razpravo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino v senatu so ugotovili, da je bilo lansko leto v Italiji 12,7 milijona turistov (leta 1951 le 5,4 milijona).
TURIZEM PRINAŠA AVSTRIJI VELIKO DEVIZ. Turistične devize v Avstriji so v mesecu aprilu dosegle vrednost 153 milijonov šilingov. Dotok deviz od turizma se je povečal nasproti lanskemu aprilu za 26,5 milijona šilingov. Med tujimi valutami je bila nemška marka na prvem mestu; dosegla je vrednost 72,5 milijona šilingov, nato dolar (27,4 milijona šilingov) in francoski frank (16,6 mil. šilingov).
AMERIŠKI TURIST POTROŠI V ITALIJI povprečno 363 dolarjev (okoli 226.875 lir). Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo, da so ameriški turisti potrošili za bivanje v Evropi in Sredozemlju v letu 1956 okoli 475 milijonov dolarjev, za prevoz iz Amerike v Evropo pa 350 milijonov dolarjev. Največji dobiček z ameriškimi turisti so imele Italija, Francija in Vel. Britanija: v Italiji so Američani porabili 94 milijonov dolarjev (okoli 58,5 milijard lir), v Franciji 85 in v Vel. Britaniji 83. Lansko leto je prišlo v Italijo 259.000 ameriških turistov (235.000 v le tu 1955), v Francijo 300.000 (293.000), \ Vel. Britanijo 279.000 ( 265.000), v Zah. Nemčijo 217.000 (196.00), v Švico 204.000 (195.000), v Beneluks 153.000 (145.00::
Kemikalije na italijanskem trgu
Dočim je bila v mesecu juniju precejšnja živahnost na tržišču s kemikalijami, opažamo sedaj v tem sektorju dokaj počasno razvijanje poslov. Bliža se pač obdobje splošnega počitka v avgustu. Kljub temu se pa posli hitro razvijajo na področju topil. Tu opažamo pomanjkanje butilnega alkohola (cena 280-290 lir za kg). Glede farmacevtskih proizvodov ni kaj, posebnega pripomniti.
Dobre kupčije sklepajo posestniki argentinskega kazeina. Ker so si svoj čas na izvoru zagotovili to blago po ugodni ceni, jim uspe, da oddajo argentinski kazein tudi po 400 lir za kg.
Popustilo je zanimanje za krompirjev škrob. Francoski in poljski škrob ponujajo v trgovini na debelo po 135 lir za kg, holandski pa po 140 do 145 za kg.
Trdne so postojanke industrijskih maščob. Nekoliko se je povišala cena ekstrakcijske kostne masti (117 do 120 lir za kg). Precejšen skok navzgor pa je napravila cena lanenega olja. V e-nem tednu se je dvignila od 250 na 290 lir za kg. Zaloge lanskega olja so se namreč zelo skrčile.
Promet z alkoholi se je zmanjšal. Dočim lahko označimo povpraševanje po umetnih gnojilih za normalno, je pa povpraševanje po bencinu in nafti zelo veliko.
Po začasnih italijanskih statističnih podatkih je bil uvoz iz Jugoslavije v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 47,45% večji od uvoza v istem obdobju lanskega leta; dosegel je vrednost 11.150 milijonov lir proti lanskim 7.562 mil. Izvoz v Jugoslavijo pa je bil v istem času za 7,33% večji; njegova vrednost je od lanskih 10.749 narasla na 11.537 milijonov.
JORDANSKI UVOZ TKANIN IZ ITALIJE IN JUGOSLAVIJE
Po uradnih jordanskih statističnih podatkih je ta arabska dežela uvozila predlanskim (1955) tkanin v vrednosti 6.633 milijonov lir, od tega iz Jugoslavije za 212 milijonov ali 3,2%. Italijanski in nemški delež sta znašala po 5%, francoski 2,5%, libanonski 7,8%. V glavnem pa je bila Jordanija orientirana na sirijsko (20%), japonsko (18%) in britansko (15%) tekstilno tržišče. Lastne tekstilne industrije Jordanija nima; njena proizvodnja na tem torišču se drži še na obrtniški ravni.
VZPON FRANCOSKE INDUSTRIJE.
V mesecu maju je francoska proizvodnja zopet napredovala. Če postavimo industrijsko proizvodnjo leta 1952 na raven 100, se je v maju 1957 povzpela na 153 (brez gradbene industrije); upoštevajoč gradbeno industrijo je bila na ravni 147.
MNOGO TURISTOV V PORTOROŽU. Letos je v Portorožu mnogo več tujih turistov kakor lansko leto. Med turisti so Francozi, Nemci, Avstrijci, Angleži in drugi pripadniki evropskih narodov. Mnogo je zlasti Francozov. Portoroška noč, ki jo je organiziralo domače turistično društvo, je ob krasnem vremenu uspela v vsakem pogledu.
BREZ KARNETA ALI TRIPTIKA V AVSTRIJO. Finančno avstrijsko ministrstvo je izdalo nov ukaz z namenom, da bi obiskalo Avstrijo čimveč turistov, po katerem bodo lahko avtomobilska vozila in motorna kolesa s tujo evidenčno tablico prestopila avstrijsko mejo, ne da bi morali imeti lastniki vozil »karnet« ali »triptik«. Po novem ukazu bodo smeli tuji turisti ostati s svojimi vozili v Avstriji leto dni, ne da bi plačali kakeršenkoli carinski prispevek za svoja vozila. Novi ukaz prične veljati L avgusta tega leta.
BREZ POTNEGA LISTA ČEZ AVSTRIJSKO IN FRANCOSKO MEJO. Po dogovoru avstrijskih in francoskih oblasti bodo potniki, ki potujejo iz Avstrije v Francijo ali obratno, pokrz"!': na obmejnih prehodih le svoje osebne izkaznice ;potni list med obema državama ni več potreben.
TUJE VALUTE V NEMČIJI. Bank deutscher Lander obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih: 100 jug. dinarjev 1,398 DM-G, 1,402 DM-B; 100 portugalskih eskudov 14,59 DM-G, 14,63 DM B; 100 grških drahem 14 DM-G. (Geld je denar, Brief je pismo).
Trgovina z dolarskim področjem
Oglejmo si sedaj cene kemijskih proizvodov, ki pridejo v poštev v poljedelstvu. Ako ni posebej označeno, veljajo navedene cene v trgovini na debelo za 1 kg blaga, franko skladišče prodajalca. Na tem področju je bilo v zadnjih dneh še precej povpraševanja. K temu je pač pripomogla objava uradne cene za žito.
Vreča kalcijevega cianamida 20/21% (75 kg), stane 3750 lir. Tomaževa žlindra 20% franko kupec 19,7 lir. Kalijev sulfat 48/50% 48 do 49 lir. Kalijeva sol 40/42% 26,5 do 27 lir. Kalijev klorid 50/52% 31,5 do 32 lir. Amonijev sulfat 20/21% 37,7 lir. Modra galica (bakrov sulfat) 98/99% 160 do 162 lir. Kostni superfosfat 18/20% 25,5 do 26,5 lir. Mineralni superfosfat 14/16% 14,95 lir. Mineralni superfosfat 18/20% 18,45 lir.
Zdaj še nekaj cen anorganskih in organskih kislin: Borova kislina v luskah, čista, 180 do 185 lir. Solitrna kislina 36°Be 30 do 35 lir. Solitrna kislina p.a. 105 do 115 lir. Solna kislina 26 do 28 lir. Solna kislina, tehnično čista 19/21°Be 28 do 30 lir. Solna kislina p.a. 70 do 75 lir. žveplena kislina 66°Be 26 do 28 lir. Žveplena kislina p.a. 135 do 140 lir.
Benzoj kislina subl. 620 do 650 lir. Citronska kislina 690 do 700 lir. Mlečna kislina 40%, temna, 55 do 60 lir. Ocetna kislina, teh., 96/97% 135 do 145 lir. Oksalna kislina v kristalih 255 do 260 lir. Vinska kislina 460 do 470 lir. Anorganske kakor tudi organske kisline so v zadnjih dveh tednih ohranile isto ceno.
SPROSTITEV UVOZA Z DOLARSKEGA PODROČJA — IZVOZNE IN UVOZNE DOLOČBE
Tabela A Import, v kateri je našteto blago, ki se sme uvoziti v Italijo iz držav dolarskega področja »čez carinarnico«, torej brez posebnega ministrskega uvoznega dovoljenja, je bila z odlokom z dne 25. junija popolnjena za celo vrsto blaga, ki je bilo do sedaj podvrženo licenci; med drugim blagom je bil n. pr. sproščen tudi uvoz surove kave, kakava, ječmena za pivovarne, marmorja, raznih kemičnih proizvodov, volne in bombaža v masi, profilnega železa in jekla, cevi ter raznih poljedelskih in drugih strojev in orodja.
Generalna direkcija carin pa je z več okrožnicami z dne 3. julija vskladila po eni strani določbe o tako imenovani tabeli Esport, ki našteva blago, katerega izvoz iz Italije je podvržen ministrski licenci, z obstoječimi deviznimi določbami, predvsem s februarsko razdelitvijo držav v dolarsko, multilateralno in klirinško področje, po drugi strani pa izdala podrobnejša navodila o izvajanju uvoznih in izvoznih ter upoštevanju plačilnih predpisov.
Omembe so vredne naslednje posebnosti teh okrožnic, ker se ne skladajo povsem s februarsko razporeditvijo o-menjenih treh področij:
I. UVOZ:
a) iz čileja in Kolumbije, ki sodita v dolarsko področje, se more izvršiti
Sonce - bodoči vir energije
Vrnimo se v Pireneje. Znanstveniki tega zavoda so si zadali široko nalogo glede izkoriščanja sončne energije. Njihovi poizkusi gredo za tem, kako bi lahko uporabili visoko temperaturo, ki se razvija v žarišču konkavnega ogledala, pri taljenju kovin; ta postopek igra v sodobni tehniki veliko vlogo. Takšno taljenje kovin ima predvsem to prednost, da se taleča kovina ne umaže s kakimi tujimi elementi, kajti vročina v žarišču je takorekofi »absolutna«, dočim se le nekaj centimetrov od žarišča ne občuti nikakšna toplota več, in s tem rečeno, je tudi upravljanje take »peči« lahko in nenevarno. V tej pirenejski peči se lahko že proizvaja toplota do okrog 3000» C. Ko so za poizkus namestili v žarišče 2 cm debelo železno palico, se je ta v nekaj sekundah razlila.
imeli »sončni štedilniki«, ki so pripravni posebno za vroče kraje in stanejo okrog 9.000 lir. S »sončnimi štedilniki«, je v zadnjem času ameriška mornarica opremila vse rešilne čolne. Služili naj bi predvsem za destilacijo morske vode v pitno vodo.
ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ SONČNE SVETLOBE
Prav takšno peč so v iste namene zgradili v gorah San Diega v Kaliforniji. Daši ima ogledalo te peči le 3 m premera proizvaja precej višjo temperaturo (pod ugodnimi pogoji doseže v žarišču tudi 4500 stopinj C). To ogledalo ni namreč sestavljeno, ampak je ena sama velika skrbno brušena steklena ploskev.
SONČNI ŠTEDILNIKI
V Ameriki je neki znanstvenik izračunal, da bi parni kotel na sončno energijo, ki bi dajal 2 konjski sili stal okrog 1000 dol. (650.000 lir). Ti stroški so vsekakor preveliki, da bi se takšni kotli izplačali za industrijsko izkoriščanje. Večji uspeh bodo verjetno
Koncentracija sončne toplote z uporabo leč ali ogledal pa ni edini način izkoriščanja sončne energije. Sončno svetlobo lahko namreč tudi neposredno pretvorimo v električno energijo in sicer potom »termičnega-elementa« ali pa potom »fototransi-storja«. Znano je da nastaja električni tok, ako ugrevamo eno spojno mesto kroga, ki ga tvorita žici iz dveh različnih kovin. Ta »termo-električni učinek« je že leta 1821 odkril fizik Seebeck. Pridobivanje električne energije po tem postopku pa ni rentabilno. Niti »fototransistorski« način pridobivanja ni dal zadovoljivih uspehov. Princip, po katerem deluje ta »fototransistor« je silno zapletena zadeva. Je to neke vrste baterija, sestavljena iz britvicam podobnim lističev (na stotine ali celo na tisoče skupaj), ki daje dovolj energije za manjši radijski aparat ali telefon. Pri polnem sončnem obsevanju proizvaja taka baterija več energije, kot je sicer potrebno; odvečna energija se zbira in hrani v akumulatorju, ta se avtomatično vključi, kadar se baterija preveč izprazni oziroma neha delovati zaradi slabega vremena ali ponoči.
AVTO IN LETALO NA SONČNI POGON
General Motors Corporation je izdelala majhen model avtomobila s pogonom na sončno energijo. Na sprednjem delu avtomobila (na nosu) je 8 okroglih v serijah vključenih »fo-totransistorjev«, ki pri sončni osvetljavi proizvajajo 4 V in 15 miliam-perjev. s to energijo se napaja majhen električni motor, ki poganja sprednja kolesa avtomobila, v Los Angelesu pa so postavili na ogled »letalo bodočnosti«, katerega ženejo elektromotorji. Princip je kakor pri avtomobilu. Na zgornji strani kril so okrogle odprtine. To so tako imenovane »silicijeve celice«, ki pretvarjajo sončno svetlobo v električno energijo.
Iz vsega tega vidimo, da so znanstveniki ubrali pri iskanju energije novo in tudi drzno pot, ki je privedla do občudovanja vrednih uspehov. Vendar pa bodo »podjetja sončne energije« po postopku iz Mont Louisa ostala še dolgo časa neizvedljiva zaradi previsokih investicijskih stroškov. Poleg tega pa vsebuje zemlja še vedno ogromne vire energije, ki se lahko še nadalje izkoriščajo po že ustaljenem načinu. Kak večji uspeh bodo v doglednem času dosegli le z »foto-transistorjem«.
Na vsak način je jasno eno; da pridobivanje energije iz sonca ni več utopija.
Čudežu ukrotitve atomske energije sledi drugi čudež: kakor Prometej, tako si tudi človek jemlje ogenj z neba in sili sonce v službo človeštva.
— ks —
A.
TRIESTE
Ubtamdjaina leta 1912
IMPORT-EXPORT
00°
2alo(}a Blaga na iatiihe
in motke oilehe
in podloge
O
O O
TRST- RIVA TRH NOVEMBRB O
TEL. 124-083
TBLESRAMIi DONASSIO
CHIESAGREOI
TRIESTE
Vozni red avtobusov
za Jugoslavijo
Proga: Trst - Postojna - Ljubljana
Od L maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBU ANE ob 6.30
(SAP - Ljubljana) Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz UUBUANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBUANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.0) Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI)
Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00
(AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje - Kozina
Vsako sredo in soboto.
Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00
(AUTOVIE CARSICHE)
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA
Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah
Odhod
7.30 8.35 8.50 9.25
10.30
Prihod
19.20 18.15 18.00 17.25
16.20
uvoz samo v okviru globalne kompenzacije, dogovorjene “FIGE; uvoz iz Japonske pa v okviru obstoječih posebnih določb, izdanih zaradi izvajanja obstoječega trgovinskega sporazuma s to državo.
b)	Za uvoz blaga iz Grčije, Portugalske (z vsemi posestmi) in Turčije veljajo sprostitve, ki so dovoljene v odnosu do držav EPU; vendar se morajo plačila za uvoženo blago opraviti v kli-ringu.
c)	Za uvoz iz tretjega (klirinškega) področja veljajo v načelu izvršilne določbe k ustreznim trgovinskim sporazumom. Isto velja tudi za uvoz iz Argentine in Brazilije, vendar s to razliko, da se more plačilo blaga izvršiti bodisi v multilateralnih lirah ali pa v valuti katere koli izmed držav, ki so članice argentinskega oz. brazilskega multilateralnega plačilnega sistema.
Kadar koli gre za uvoz iz države, ki ne sodi v nobeno izmed omenjenih treh področij, ali pa pod drugačnimi plačilnimi pogoji, kot so po teh določbah predvideni za posamezna področja, je uvoz vsakršnega blaga podvržen ministrski licenci.
II. IZVOZ:
TRST SEŽANA SENOŽEČE POSTOJNA LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15. septem bra.
»AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA
7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto.
Proga: Trst — Opčine — Sežana
V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vsako soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SARA) — vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVNIK)
Odhod iz Sežane vsak petek in soboto ob 9.30 in 18.30	(SAT/SARA)
— vsak ponedeljek in vsako nedeljo ob 14.30	(SLAVNIK)
PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Liberth
V dolarsko področje je (tudi v pogledu uvoza) vključena na novo For-moza, v multilateralno področje Grčija, Portugalska s posestmi in Turčija, v tretje področje pa Čile, celinska Kitajska (vključno Mongolija), Kolumbija, Sev. Koreja, Vzh. Nemčija in Vjet-minh.
a)	Izvoz v dolarsko področje je sproščen, kolikor ne gre za blago, ki je našteto v spisku A tabele Esport. V odnosu do Libanona in Sirije je merodajen spisek B Esport, kadar se izvrši plačilo v kateri izmed valut EPU.
b)	Izvoz v Argentino in Brazilijo se more’ plačati razen v dolarjih, šv. frankih in multilateralnih lirah tudi v eni izmed valut držav, ki so članice argentinskega oz. brazilskega multilateralnega plačilnega sistema. Izvoz je liberaliziran, kolikor ne gre za blago, ki je našteto v spisku B Esport.
c)	V odnosu do držav tretjega področja so v veljavi posebne določbe, ki jih izdajo italijanske oblasti za izvajanje ustreznih trgovinskih pogodb in sporazumov. Pri tem velja, da je izvoz podvržen ministrski licenci, če gre za blago, ki je našteto v spisku B Esport, ali pa tudi, če je samo v izvršilnih določbah omenjeno, da je za izvoz potrebno izvozno dovoljenje. Licenca je potrebna tudi takrat, če ponudi inozemski klient plačilo z razpoložljivimi zneski z inozemskega računa prostih lir ali z multilateralnimi lirami ali s prosto valuto ali z valuto Evropske plačilne zveze.
Če bi se imelo plačilo za izvoženo blago opraviti na drugačen način, kakor je predvideno za posamezna področja, ali pa blago izvoziti v deželo, ki ne sodi v nobeno izmed treh področij, je iz voz podvržen ministrski licenci, čeprav blago ni navedeno v tabeli Esport. Ta odredba pa vsebuje nekaj izjem, če se blago plača v prosti valuti ali če gre za nabavo italijanskih osebnih avtomobilov ali motornih vozil.
Izvoz v države latinske Amerike, s katerimi so v veljavi sporazumi o globalnih kompenzacijah (za sedaj s Čile-jem in Kolumbijo), se opravi lahko tudi proti plačilu v dolarjih, prostih šv. frankih ali v prostih lirah; v tem primeru je izvoz sproščen, če ne gre za blago, ki ga navaja spisek A Esport.
Odhodi s Ferneč
Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20,
16.50,	17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.20,
20.50,	21.45, 23.10.
URAH I« ZLATARNA
l/lflikol} Kalal - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-881
Ure najboljših znaml:, veliha izbira
zlatih okraskov za vse prilike
.VISTfi
TRST, Ul. Cardocci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
GOSTILNA
FURI, AJf
REPENTABOR
DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentaborl
I'
L
£
Shcatid Motel (Toplice
BLED ŠT. 17
. »No
'•ba j
»ietn
v°dila
Zerblj;
sol2ni
>jc
Ze
VCi V ta >
Poka n; ke r
h in
eh ži
nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis —
Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem t ivanju 10 odstotkov popusta.
(Fariz Motel - (Sled
največje gostinsko podjetje Vas- vabi v sezoni 1957.
Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja.
Penzion v predsezoni od 930 din dalj« do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje do 1550 din. Tel. 338 Bled-
HOTEL KRIM - Bled
Telefon 4i5, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED
V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, JuP ske Alpe in Karavanke.
Cene v predsezoni od din 750 do 909. V sezoni od din 950 do 1430.
S
S S
‘-0
>«
S
H £
9
Znižane cene Vam nudi prverazred: 1 HOTEL«
Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30.
Oglasi
ŠIVALNI STROJ SINGER, z okr g Um čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z le seno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 iet. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzoni 4, tel. 96-925.
VELIKA SOBA prazna blizu sodišča, primerna za privatni urad ali skladišče manufakturnega blaga, čevljev, se odda. Ponudbe na upravo »Gospodarstva«.
SLOVENSKI DOM
z depandansama v »Rogaški Slat ni* Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, ob-sti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilo0 slatino.
Dnevni penzion od 650 do 959 din l' predsezoni od 1. maja do 39. junij3, bi
Na vprašanja odgovarjamo takoj.
Te efon št. 8.
—-------------- -
Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v
Hotelu SOČA
ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel POŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE.
Cene penzionu v predsezoni in po sezoni od din 570 do SCO. Cene v sezoni (i nij, julij in avgust) od din 700 do 1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla koča voda in druge hotelske udobnosti.
PORTOROŽ
JADRAN
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan go^ na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjub1

Obiščite GOSTILNO

v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, 01 lična domača in istrska vina po zmernih cenah.
BOHINJ
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, ^ preživite svoj letni odmor v udebn0 opremljenih hotelih, kjer boste vs« stransko dobro postreženi.
jo kr;
Olttl r
s|ovn<
Politii
fosta« sko j Ope Pn »j '•ličt«
Nia 'ste j bitiev di- Lj »iih: 'akšn sPevk Panje
frpl
v«ki] Pja v . 0 s lavne
resni(
odloč: {'■čni P° te Pašeg
2a Po 8ovor
Prav j°. d:
v SVq
Pada
p'
Posti
Jiolk,
kost;
Znk
‘Slov,
kan«
ki jp
?aI k
«vU,
Pišei
ŠtVu,
Pekaj Sev 'e du koije Jstop,
ko
Poval
Pteral
s®m,
S
lcleolc Privle Pa sti , sla. k ti tP°j stran; . Iz za
ceš, j
^zna So« Sh, Proti Gos fv°jo kotiče
fe
je šk
I16 Pa lo ms rPzun
Predi-
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od ‘ PeiP,
rttssa
do 850 din.
Hotel JEZERO
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od do 765 din.
Hotel BELLEVUE
130 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od do 765 din.
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 989
v brc Pfetel
skron °alo Sem j
Pa nj
Peki
Pral,
»N b
rsti&
'cnih
Sor
No
lovaJi
i Podrc
Nekaj v odgovor kotičkarjem
i^ovi list«, glasilo dr. E. Besednjaka, ^ med raznimi drugimi kotički in j,, ^kami tudi »vzgojni kotiček«. V v0cn ^st z	življenjska na-
* a iz vseh mogočih strok revnim Jeanom, ki tavajo v temi po tej v 2111 dolini in se zlasti ukvarjajo z žeg°lo mladine. Da bi svoje nauke la-v	tudi v trde glave, postavlja
p u kotiček včasih tudi idealne vzore, jaj. aterih naj bi starši in učitelji vzga-šj.1 našo mladino, včasih pa tudi člove-j^.ntoralne »propalice«, »neznačajne-ieh ^ ,>0P°rtuniste<<. da bi vzgojitelji na •r |j . zivih podobah današnjega demora-Lj^aega sveta videli, kako ne smejo gajati doraščajoče mladine, ja 'J bogoslovnim profesorjem, ki vzga-il nif8 ?Vensko mladino v Gorici, a ne zna Sl pr-i katekizma, so postavili ti pridigarji BhelfVe neskaljcne morale v vzgojni koti-IŠ ;j .tudi mene. Kakor so se v svoji sve-v lezi zgrozili, da takšni profesorji st^iajo slovensko mladino in pozvali je Se. naj pazijo, komu prepuščajo svo-p °troke, tako zaključujejo zdaj svoj na mojo osebo s pozivom »na ^raščajočo mladino, naj spozna, kako ^ lavni delavec ne sme obnašati.« SQaJ se kot pravoverni kristjani, ki edini poklicani, da pravilno razlaga-
^ jo teSV
Dim Scanski nauk, zgrozijo nad zgreše-sl^ Pojmovanjem verske morale bogo-
p:	SK'1 nauK.,
Pojmovanjem
Vllega profesorja, drugič zopet nad
rut
‘ ■čno moralo javnega delavca in ga sl tav‘jo na sramotni oder pred sloven-e javnostjo.
Pri be^fanje z vzgojnim kotičkom je IjtJv^ovem listu« postalo že sistem po-tahpega obračunavanja, za katero upo-j la list vselej iste metode in celo p^ fečenice; upravičena je torej do-p- eva, da izvirajo vedno od istih Iju-pjjj Judje, ki v letu 1957 in še v današ-ta. v razmerah na Tržaškem operirajo v Spesaib kotičkih z nepodpisanimi pri-p .bi, pač dokazujejo s takšnim rav-s Jem, da niso doživeli ne notranje ne njem strahotnih pretresov in člo-bih tragedij, ki jih je prinesla zad-^ vojna.
jav Sramotilnem napadu proti meni kot .nemu delavcu se je naša javnost na k- !aškem že izrekla in to tudi ljudje,

Iv.	a
pažkem „ ____________________________
l.1® je samo deloma znano moje
esniči
odi .'no J’avno delovanje. Naša javnost lij.?®0 odklanja uvajanje takšnih po-p. c®h metod v naše javno življenje.
tej sodbi, ki dokazuje, da je jedro
cSe8a ljudstva zdravo in nedostopno p- ^dobna obrekovanja, bi bil moj od-Pra°r sk°raj odveč. Oglasil sem se, 6e-Jo \ današnje razmere ne dopušča-- ' da, bi prišel na dan s polno resnico p,,Voj° obrambo — na to je pisec na-Sc a očitno tudi računal — oglasil sem p'Pravim, zato, da to sodbo naše jav-tpoip zabeležim in da bi kdo v mojem i bu morda ne videl znamenja šibah celo političnega oportunizma, pravzaprav gre? Kot bivši član k aVenskega akademskega društva Bal-. v Trstu sem v spominski brošuri, Sp,J® izšla ob proslavi 50-letnice, napi-žai kratko reminiscenco »Zakaj mi je 2'. Po Balkanu« ter se tako odzval po-. u urednika, naj vsak »balkanec« na-!“e nekaj iz lastnih doživljajev v dru-
bu
Učakaj
p rt1- Reminiscence imajo v sebi vselej ,ebaj biografskega in zahtevajo od av-l^rjev iskrenosti. Tako sem opisal svo-“ duševno razpoloženje in politično o-
kolje
med Slovenci v Italiji ob svojem
bi i?U v ^a'kan okoli leta 1920, ne da boga izmed tedanjih politikov ime-
>,	o-*	111 puli	V J. 11 It-
^ral ali hotel morda v današnjih raz-erah izzvati celo polemiko. Zapisal da mi je ozračje med »balkanci« j.balo. Čeprav so bili »balkanci« poli-Vo11-?- zavedni Slovenci, niso toliko go-l^.rdi o načelih kakor nekateri politiki, jSo pravzaprav preveč govorili o njih. ide i ?ern' me te mec^ političnimi pp-0 0gijami kot mladega akademika Pat^a krščanskosocialna misel, ne • slaSvranka; za stranke nisem imel smi-1 (f p, ’. kakor ga nimam niti dane^ ker se la ^ str^^rdi ne da vkleniti v disciplino
Iz
js vzgojnega kotička »Novega lista« (!e.Zaracli tega nekdo planil po meni, ’ Poglej te političnega oportunista in kkl ac?j^eza. ki se odreka svoji pre-kfuhSt* ^ Pere lz strahu, da bo ob Prot' ^ ve^e	drugačen veter
_ 1 stranki, v kateri je poprej deloval. Svn,0sP°dje pri »Novem listu«, potolažite ,■ kot;° ,SVeto jezo! Žal mi je, da je vaš b°\ Vancek pretesen, da bi se dal povleči Ul1 hekj1’ ker bi sicer moral upogniti svojo
ie »,en*co, ki je nisem upogibal niti, ko i 0 za življenje, kaj
kruha.
Up v.
ra zaradi mojega oportunizma ni bi
Prav zaradi
šele za košček te trde hrbtenice
dl ra-,, ec* vami in menoj nikdar pravega u sevanja, niti tedaj, ko sem bil po lle ®?tvih krščanskosocialnih listov, Pan Si. e me v podrobnosti s svojimi laht *■’ k'er se bo o njih objektivno ia .° izrekel samo politični zgodovinar raogoče danes na Tržaškem o njih
kar''"J razPravljati. Samo izraziti stran-j .U lab :c .
ohr'‘“i svojih življenjskih sil narodno-
dPC* iahko trdijo, da ne more javni =iavec s -
Posvetiti
sprejeti določene ideologije in
(jpl^bnemu delu (z notranjepolitičnim
Wt *l se nisem nikdar ukvarjal) v n Publicist, ne da bi bil organiziran be- j1 stranki in imel v tej tudi nekaj iirio e' celo
b.novani »,
sede; celo v strankah obstajajo tako
itnoj-—u »outsiderji«. Prav zaradi te J stra®, uudslrankarske orientacije so mi i Ivpk arji očitali, da hočem sedeti na
• stolih.
ipre. ^kaz, kako »Novi list« spretno j da	razna dejstva, naj omenim le,
tet|Je bilo poverjeno odgovorno u-.!zato'jtVo žalega lista v Trstu ne morda llstranv ki v njem nadaljeval z izrazito | pa barskimi borbenimi metodami, pač I tičn am° zato, da bi z njimi kot poli-I sicer ^merien časnikar prekinil, ker bi J,St morai prenehati izhajati. Š ' n’k ocii'loci iz Ljubljane v Beograd žgjj bakor pomenil napredovanja, dose-litjKga s Podporo nekega vplivnega po-ga ’ lemveč odslovitev zaradi zadnje-P°ra z glavnim urednikom Ijubljan-

^6r Sem V PonecieIjski iz-
ip!r kila
sem jo sam urejeval in je si-pcem. P°svečena zamejskim Sloven-ffu ’ kritiziral politiko kanclerja Dol-a Proti socialistom.
I Jjo i.
,	01 se hotel s svojim prispevkom
Pfg^Psuri »Balkana« odpovedati svoji
vj.
,i|skr/or ne! Po svoji naravi sem pre-oeu111®! bojim se tudi, da bi mi kdo sem	bahaštva, ako zapišem, da
Ali se je celo sramovati? svoji naravi sem
111 na svoje trdo delo v preteklosti in
ne]!iJ®?0Ve sadove celo ponosen. Čemu Pfal r se *z Političnega oportunizma ’ kakor mi to očitate? Nikdo ni do-
•'IŠStS
‘'čnih
mene zahteval razen — fa-in geštapovskih biričev. Poli-ZaPo 0.Portunistov ne pelje pot skozi Ko -re 'n črno bedo, kakor je mene. kkanj kno^inini pisec omenil moje dc-
wle v Beogradu, je pozabil na neko 1n°st, ki bi vendarle utegnila po-
kvariti njegovo plastično sliko političnega oportunista: pozabil je namreč o-meniti, da sem prav v času Nedičeve vladavine za las trikrat ušel gestapovskim rabljem (priče dr. Vratovič, A. Batagelj, Milan Cok idr.), medtem ko so se drugi svobodno sprehajali po Beogradu.
Ob zaključku bi rad nekaj povedal še odgovornemu uredniku »Novega lista« g. Dragu Legiši, ki je vsaj formalno odgovoren za nepošteno potvarjanje mojega političnega dela in blatenja moje osebe. Spite mirno! Zadoščenja ne bom iskal pred sodiščem, ker niso po mojem mnenju sodišča pristojna v političnih zadevah. Odgovoril bi Vam rad le z naslednjo zgodbico, ki mi jo je v ljubljanski kavarni nekoč pripovedoval Fr. Govekar, urednik »Slovenskega naroda«: Politični vodja I. Tavčar je nekoč zahteval od njega, da objavi neupravičen napad na neko osebo. Ko je Govekar uvidel, da je napad krivičen in je skušal objavo preprečiti, se je zaradi notranjega odpora in hkrati zaradi svoje slabosti zjokal, ker ni naš v sebi toliko odločnosti, da bi objavo tudi preprečil. Ali ste se Vi vsaj zjokali? Iz lastne skušnje Vam lahko povem, da je časnikarski poklic trd, težka je vloga urednikov, ako imajo trdno hrbtenico in si upajo odbiti tudi objave ljudi, od katerih so kakorkoli odvisni, kadar so neresnične. Jaz sem imel za časa svojega časnikarskega delovanja kljub svojemu političnemu o-portunizmu vendar toliko poguma, da sem v dveh primerih to storil in zaradi tega dvakrat prišel ob službo.
Bralce »Gospodarstva« prosim, naj mi oprostijo, da sem odgovoril »Novemu listu« na tem mestu, čeprav se naš list načelno ne bavi s političnimi polemikami. Storil sem to, ker je omenjeni list v svojem napadu izrecno omenil mojo funkcijo urednika »Gospodarstva«, čeprav se nisem s to označbo podpisal v brošuri »Balkana«, pač z namenom, da bi listu škodil. Obljubljam jim, da ne bom več pismeno reagiral na morebitne nove napade v »Novem listu« tudi zaradi tega ne, ker so časi, ki jih preživlja naše ljudstvo na Tržaškem preresni, da bi se človek lahko vnovič ukvarjal s polemiko piscev v raznih kotičkih, ki so v primeri z našimi življenjskimi vprašanji res samo kotički.
LOJZE BERCE
Goriška prosta cona ostane
Ob koncu letošnjega leta poteče zakon o goriški prosti coni, ki velja že deveto leto. Goričani so bili zelo zaskrbljeni, da bi parlament ne podaljšal več veljavnosti tega zakona. Oškodovani bi bili poleg meščanov na splošno, tudi razni industrijci, ki so prenesli svoje tovarne na Goriško prav zaradi ugodnosti, ki jih daje prosta cona. V primeru, da bi veljavnost proste cone ne bila podaljšana, bi ti prav gotovo v doglednem času prenesli svoje tovarne z Goriškega v kraje, kjer so jih imeli poprej, število brezposelnih v Gorici bi naraslo. Pred dnevi je odšlo v Rim odposlanstvo goriških občinskih svetovalcev, ki pripadajo raznim strankam, da prepričajo parlamentarce lastnih strank naj se zavzamejo za goriško prosto cono v parlamentu oziroma v senatu. Kaže, da so Goričani uspeli. Senatni zakonodajni odbor je odobril predlog nekaterih senatorjev, da se veljavnost go-riške proste cone z vsemi sedanjimi ugodnostmi podalJSa za dobo nadaljnjih devet let.
Zakon o goriški prosti coni, ki naj bi se po mnenju krščanskih demokratov uveljavil tudi na Tržaškem, predvideva nekatere olajšave za nabavo raznih surovin, kakor sladkorja, alkohola in petrolejskih izdelkov, hkrati pa tudi glede nekaterih živil. V ta namen se je država odpovedala do neke mere raznim davkom. Tako so se na Goriškem razvile razne vrste industrije, zlasti mnogo slaščičarn in nekaj tovarn likerjev. Olajšave pri nabavi petrolejskih izdelkov so ugodno vplivale na razvoj avtomobilizma in prevozništva.
K poročilom o vtisih, ki sem jih nabral na sprehodu po tržaškem sejmišču, naj še dodam nekaj besed o razvoju jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Na sejmu sem zbral nekaj podatkov, ki odkrivajo jasno smer jugoslovanske gospodarske politike, katera teži za tem, da skrči izvoz lesa kot surovine ter pospeši domačo obdelavo lesa, izdelavo in izvoz domačih lesnih izdelkov. Tako se gozdovi štedijo, hkrati pa se doseže večji dobiček pri izvozu. V tej politiki je tudi razlaga, zakaj se pojavlja pomanjkanje jugoslovanskega lesa na tujih trgih.
Eno glavnih bogastev Jugoslavije so njeni gozdovi. Gozdna površina Jugoslavije znaša 9,935.000 hektarov, to je 39% celotne površine Jugoslavije. Z gozdovi zaraščenih pa je samo 7,853.000 hektarov to je 31%, kar pomeni, da je bilo v preteklosti uničenih 2,082.000 ha, to je 8% gozdov, ne da bi bili ti gozdovi spremenjeni v obdelovalno zemljo.
Jugoslovanska lesna razstava na letošnjem tržaškem sejmu ni dala poudarka na surov les (deske in podobno), marveč na končne lesne izdelke. To ustreza tudi novim smernicam v lesni industriji in je razvidno iz sledeče primerjave: leta 1939 so proizvedli v Jugoslaviji za 46,2 milijarde din surovega lesa, to je 73,1% vse proizvodnje in za 9 milijard din končnih lesnih izdelkov, to je 14,2% vse proizvodnje, medtem ko so leta 1955 proizvedli za 46,8 milijarde din surovega lesa, to je 51,9% vse proizvodnje, in za 30,6 milijarde din končnih lesnih izdelkov, to je 33,9% vse proizvodnje. Proizvodnja surovega lesa se je torej zmanjšala za 21,2%, medtem ko se je proizvodnja dovršenih lesnih izdelkov zvišala za 19,7%. Tudi izvoz končnih lesnih izdelkov znatno narašča. Teh je Jugoslavija leta 1951 izvozila za 129 milijonov dinarjev, medtem ko jih je leta 1954 izvozila kar za 1.992 milijonov dinarjev.
Sorazmerno je največ končnih izdelkov izvozila Slovenija. Podjetje »Slovenijales« iz Ljubljane izvaža zaboje vseh vrst, furnirsko embalažo, sode, lesno volno, vrvi, mehko in trdo žagan les, celulozni les, tesan les, drva, oglje, furnir, vezane in lesovinske plošče, parketa, lesene hiše, pisarniško in stanovanjsko pohištvo, fino pohištvo, stole iz u-pognjenega lesa in lesno galanterijo. »Melodija«, tovarna glasbenih instru-
Sečoveljshi rudnik bodo obnovili
Konec aprila je v sečoveljskem premogovniku vsakršno izvodno delo moralo prenehati, ker je voda vdrla v jamo in rove in so vsi napori, da bi se dotok voda zajezil, ostali brezuspešni. Katastrofa je povzročila znatno neposredno m posredno škodo, sa.1 je nagli vdor vode onemogočil, da bi se pravočasno spravile na varno razne strojne in druge naprave, ki sc bile v jami in jih je voda zalila; toda človeških žrtev k sreči ni bilo. Okrog 350 delavcev je pa ostalo brez svojega rednega zaslužka. Deloma so za silo dobili zaposlitev pri drugih podjetjih, deloma so pa tudi odšii drugam na rudarsko delo. Pojdetju je usahnil redni vir dohodkov, ki ga je dajala prodaja pridobljenega premoga. Vprašanje nadaljnje usode po djetja, obnovitev produktivnega dela z novimi investicijami ali pa likvidacijo, se je grozeče dvignilo pred očmi vseh, ki so jim pri srcu javne koristi, in več tednov je to vprašanje ostalo nerešeno.
Sedaj je prišlo do odločitve, in sicer v tem smislu, da se delo v rudniku obnovi. Tako rešitev je pa omogočilo le ugodno obravnavanje zadeve s strani Državnega zavarovalnega zavoda. Elementarne nezgode, ki so v primerih višje sile skoraj po celem svetu izvzete iz rednega zavarovanja povzročene škode, so po določbah pravilnikov jugoslovanskega Držav-
nega zavarovalnega zavoda v mnogih primerih krite z rednim zavarovanjem. V tem smislu je padla tudi odločitev zavoda v pogledu kritja celotne neposredne škode, ki je z vdorom vode nastala sečoveljskemu rudniku. Državni zavarovalni zavod bo izplačal podjetju odškodnino do polne vrednosti uničenih osnovnih sredstev, t. j., vseh rudniških naprav, ki so ostale pod vodo. S tem so premogovniku zagotovljena potrebna, finančna sredstva za obnovo dela.
Toda delo ne bo obnovljeno v prejšnji globini, nad 300 metrov pod površino zemlje, temveč višje, na ravni 280, kjer se sme računati z znatno manjšim dotokom vode. Iz starega jarka bodo izčrpali vodo le do ustrezne višine in načeli bodo nov, v drugačno smer vodeč rov, ki bo omogočil pridobivanje premoga brez stalne nevarnosti novih vdorov, s pridobivanjem premoga v novem rovu raču-naju pri podjetju še v tem letu. Nekako v dveh letih bo pa proizvodnja dosegla že okrog 45.000 ton na leto. Preiskane zaloge, ki se nanje naslanjajo ti računi, zagotavljajo možnost take proizvodnje za dobo 40 do 50 let.
Sečoveljski premog je visoko kaloričen in bi se lahko izvažal, ker se zanj zanimajo industrijska podjetja s tržaškega področja, ki so ga uporabljala šep red zadnjo vojno.
Dr. O.
ZOPET V AVSTRALIJO. Pretekli četrtek se je vkrcalo na motorno ladjo »Flaminia« 180 Tržačanov, ki se selijo v Avstralijo.
PRETEKLI TEDEN so stavkali delavci treh tržaških ladjedelnic: v ponedeljek in soboto v ladjedelnicah CR DA, v sredo pa v ladjedelnici Sv. Marka (GRDA), v soboto v ladjedelnici Sv. Justa. Delavci hočejo doseči zboljšanje delovnih pogojev.
LIVARNA FASEF v žaveljskem industrijskem pristanišču bo prenehala obratovati. S tem bo prizadetih kakih 40 delavcev. Obe tržaški sindikalni organizaciji si prizadevata, da bi zavarovali delavske koristi.
TELEVIZIJA. Do 31. julija morajo vsi radijski in televizijski naročniki plačati drugi polletni oziroma tretji tro-mesečni obrok.
CESTNE NESREČE. V prvih šestih mesecih leta 1957 je prišlo na naših cestah do 1462 nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 16 ljudi, 710 pa je bilo ranjenih. Globe za razne prekrške pa so vrgle državi čedno vsoto 5,620.000 lir.
OBMEJNI PROMET. Potniki v obmejnem prometu lahko uporabljajo dve progi Jadrolinije, in sicer Trst - Pula -Rijeka in Trst - Pula - Zadar. Ladja na prvi progi odpluje ob torkih ob 8. uri iz Trsta, v Koper prispe ob 8.45, v Piran ob 10.25, v Umag ob 11.15; ob sobotah pa odpelje iz Trsta ob 11. uri, v Koper prispe ob 11.45, v Piran ob 13.25, v Umag ob 14.15. Na povratni progi odpelje ladja vsak četrtek iz Umaga ob 15.50, iz Pirana ob 16.40, iz Kopra ob 18.15 in prispe v Trst ob 19. ur;. Ob petkih pa odpelje ladja iz Umaga ob 16. uri, iz Pirana ob 16.50, iz Kopra ob 18.15 in prispe v Trst ob 19. uri.
Na progi Trst - Pula - Zadar odpelje ladja vsako nedeljo in petek iz Trsta ob 8. uri, v Koper prispe ob 8.45, v Piran ob 10.25, v Umag ob 11.15. Na povratni progi odpelje vsak ponedeljek in soboto iz Umaga ob 12.20, iz Pirana ob 13.10, iz Kopra 14.45 in prispe v Trst ob 15.30.
licijskega nadzorstva na tako važnem obmejnem bloku, kakor je goriški. Na zahtevo goriške javnosti je rimska vlada nakazala primeren kredit za obnovo »Rdeče hiše«. Preden so pričeli z obnavljanjem, je vlada kupila staro stavbo. Delo za obnovo se je že pričelo.
CENE NA PIRANSKEM TRGU. Zaradi suše in deloma tudi zaradi zmrzali je letos na Koprskem razmeroma malo sadja. Zato so cene na trgih precej visoke, v Piranu n. pr. prodajajo na drobno breskve po 120-150, smokve po 60-80, melancane po 100, kumare po 60, bučke 30, fižol v stročju, v kolikor ga je še, po 70, paradižnike po 35-40, hruške po 60-70, krompir od 35-40, zelje okoli 30 dinarjev za kg.
NOVA LADJA NA PROGI EGIPT— LIBANON. V mesecu avgustu bodo Jadranske ladjedelnice (GRDA) izročile ladjo na turbinski pogon »Ausonijo« (okoli 11.000 bruto ton) beneški plovni družbi »Adriatica«. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnicah v Tržiču; dolga je okoli 160 metrov, široka 21 in bo plula z brzino do 21 vozlov. Na ladji bo prostora za 530 potnikov. Ladja bo plula na progi Egipt-Libanon.
„GOSPOD ARSTV 0“
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
fobtoil ko l{iiIS§sfgsi! detli
S/OL ffcžci$!te t/Ioeetiee
Preteklo nedeljo dopoldne so v Trstu v ul. Petronio št. 4 vzidali v temelje novega slovenskega kulturnega doma spominsko listino. Poleg predstavnikov slovenskih kulturnih ustanov (Slovenske prosvetne zveze, Glasbene matice. Slovenskega narodnega gledališča, Slo-vensko-hrvatske ljudske prosvete) in političnih strank (neodvisne socialistične zveze, italijanske socialistične stranke, italijanske socialne demokratske stranke, ital. komunistične stranke in »unione popolare«) so slovesnosti prisostvovali tudi odposlanci vladnega komisarja dr. Palamare in tražškega policijskega ravnateljstva (kvestorja). Svečanosti sta prisostvovala tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak in dr. Jože Vilfan s soprogo, ki je bil slučajno na poti iz Amerike v Jugoslavijo. Po kratkih pozdravnih besedah je dr. Jože Dekleva, predsednik odbora za zgraditev doma, prečital spominsko listino o kulturnem domu.
V	uvodu omenja spomenica, da prebivajo Slovenci na Tržaškem že 13 stoletij in da se je ob nastopu »pomladi narodov« (revolucije) leta 1848 razmahnilo tudi med tržaškimi Slovenci novo društveno in družabno življenje. Leta 1902 je bilo v Trstu ustanovljeno Dramatično društvo, ki je organiziralo za Slovence redne gledališke predstave. Dve leti nato je Tržaška posojilnica in hranilnica s prispevki vse slovenske javnosti zgradila »Narodni dom«, kjer je bila gledališka dvorana in sedež glavnih političnih in kulturnih slovenskih organizacij. Bujno narodno življenje, ki se je med tržaškimi Slovenci razvijalo do prve svetovne vojne in se nadaljevalo pod Italijo, so prekinili fašisti s požigom Narodnega doma (13. julija 1920). Gledališče je obenem z Ljudskim odrom iskalo zavetje po manjših dvoranah v mestu in okolici, dokler niso fašisti požgali tudi te. Sledila je najhujša doba narodnega in političnega zatiranja tržaških Slovencev, dokler se ni iskra odpora razplamtela v narodnoosvobodilni borbi med drugo svetovno vojno. Zmaga nad fašizmom je omogočila naglo obnavljanje slovenskega kulturnega življenja v Trstu in že leta 1945 je pričelo delovati Slovensko narodno gledališče.
Ker so ostala brezuspešna vsa prizadevanja Slovencev pod anglo-ameriško vojaško upravo, da bi jim bila povrnjena škoda, ki jo je povzročil fašizem, oziroma, da bi Slovencem vrnili Narodni dom z gledališko dvorano, so Slovenci 7. febraurja 1951 ustanovili odbor za zgraditev kulturnega doma v Trstu. Ta je pričel med slovenskim prebivalstvom zbirati prispevke za graditev doma. Njegovemu pozivu so se odzvali tudi ameriški Slovenci in vsi jugoslovanski narodi.
V	času zbiranja prispevkov za graditev kulturnega doma sta Italija in Jugoslavija 5 .oktobra 1954 sklenili »londonski sporazum«. Ta določa, da se s prispevki italijanske države v delno nadomestilo za škodo, ki so Slovencem povzročili fašistični požigi in razlastitve narodnih domov, zgradi za Slovence v Trstu nov kulturni dom v ul. Petronio ter v najbližji tržaški okolici obnovita še dva kulturna doma.
Listino je podpisal odbor za zgraditev kulturnega doma v Trstu. Italijanska vlada se je obvezala, da bo z: zgraditev kulturnega doma prispevala 500 milijonov lir ter je prvi obrok 1 milijonov že nakazala odboru za zgraditev doma.
KULTURA
Ut živlpHie
UMRL JE CURZIO MALAPARTE, &-
den najbolj znanih sodobnih italijanskih pisateljev, star 59 let. Rodil se je 9. jan. 1898. Ni bil sicer izrazit pripovednik, kritik ali filozof, pač pa blesteč esejist. Njegovih knjig, v katerih je izražal svoje gledišče do sodobnih pojavov in dogodkov, je dolga vrsta. Najbolj pa sta ga svetu odkrili dve: »Ka-putt« in »La pelle«. Prvo je napisal iz izkušenj, do katerih je prišel kot dopisnik milanskega dnevnika »Corriere del-la sera« pri nemški armadi v Rusiji. Knjiga »La pelle« pa naturalistično prikazuje življenje v Neaplju za časa zavezniške zasedbe. (Bila je postavljena na cerkveni indeks). Malaparte, po rodu Toskanec iz Prata, je bil literarno delaven do zadnjega. Naporno potovanje po Kitajski pa mu je usodno odprlo staro rano v pljučih. Z boleznijo se je več mesecev žilavo boril. Bil je do zadnjega pri zavesti. Obiskovali so ga najvidnejši ljudje iz rimskega življenja
—	tudi politiki, n. pr. Fanfani in To-
gliatti. Malaparteja, ki je bil luteranec (njegov pravi priimek je Suckert, zakaj oče je bil Nemec) je pripravljal na smrt jezuitski pater. Malaparte se je dal meseca junija krstiti. Preklical je tudi knjigo »La pelle«: proglasil jo je — da se izrazimo z besedami nekega starega dalmatinskega pesnika — kot »porod od tmine«. Tako torej se je razburkano življenje Malapartejevo 19. julija izteklo v veliki mir.	(v. b.)
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE je naslov novele, ki je izšla kot knjiga na 170 straneh v Buenos Airesu. Napisal jo je mladi pisatelj Zorko Simčič, ki je bil prva povojna leta v službi na tržaškem radiu, potem pa se izselil v Argentino. Knjiga je nedvomno najboljše pripovedno delo, kar ji je po vojni izšlo med Slovenci v tujini. Simčič je v skrbnem jeziku in pretehtanem modernem slogu prikazal na zunaj nezanimivega junaka in slabiča, slovenskega begunca izobraženca v Argentini, ki je notranje ves razdvojen, brez volje in moči. Novela izzveni sicer mračno in bo dala kritikom povod za razne pomisleke, toda napisana je napeto in polnokrvno. Odigra se — kajpada z bogato naslonitvijo na minulost
—	v Buenos Airesu v nekaj nočnih u-rah med soboto in nedeljo. Žal je tu in tam malo prezgoščena in zato manj jasna. O kaki tendenčnosti ni govora. Ta knjiga ne bo branje za ljudi, ki so vajeni naših večemiških povesti, vsaka težja stvar pa jim je pretežka, »človek na obeh straneh stene« je novela za človeka, ki zna misliti in videti lepoto v najmanjših podrobnostih. Takega bralca pa bo knjiga pritegnila in mu šla do
srca. O njej bo še veliko napisanega. Nihče, ki bo preučeval našo književnost po letu 1945, ne bo mogel mimo nje.	(v- b-)
BAKROREZI 15. STOLETJA so v trgovini z umetninami vedno redkejši. Kakor hitro pride kak na dan v kaki stari evropski zbirki, že izgine brez glasu in sledu v Ameriko. Tam so take stvari silno cenjene. Zbiratelji starih grafik so hkrati marljivi umetni zgodovinarji. Pred kratkim so odkrili srednjeveškega mojstra E. S., ki je sredi 15. stol. deloval v južni Nemčiji. Njegov bakrorez »križanje« je po dolgi poti dospel v Amsterdamski kabinet. Vreden je skoraj pet milijonov lir in pol.
FRANCOSKI LIST O M. KRLEŽI.
Francoski socialistični tednik »Demain« (hebdomadaire de la Gauche europe-enne) objavlja kratko poročilo o delu Miroslava Krleže, ki je v Parizu izšlo v prevodu pod naslovom »Enterrement a Theresienbourg« (Ed. de Minuit). O Krleži pravi, da je velik pisatelj, ki bi ga bilo treba uvrstiti v evropsko leposlovje.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
•bdainl
UTRINKI
MNOGO VEČ MOŠKIH KAKOR ŽENSKIH SAMOMOROV. Lansko leto je na Francoskem izvršilo samomor 3 krat več moških kakor žensk. Statistični zavod v Parizu je ugotovil, da je lansko leto obupalo nad življenjem 5392 moških in samo 1968 žensk. Zdravniki so ugotovili, da je v bolnišnicah 3 krat več žensk, ki bolehajo za melanhonijo kakor moških. Zakaj se torej toliko moških odpove življenju? Zdravniki menijo, da se to dogaja zato, ker se moški čutijo bolj odgovorne za vzdrževanje družine in da mnogi izmed njih obupajo nad življenjem, ko zaidejo v hudo denarno stisko. Največ samomorov je bilo leta 1955 med petdesetim in šestdesetim letom, to je v času, ko človek ne dobi več dela, ako ga je izgubil. »Prestari ste!« mu pravijo povsod. Leta 1955 si je na Francoskem vzelo življenje 121 mladeničev med 20. in 24. letom, 723 moških med 50. in 54. letom ter 676 med 55. in 59. letom.
VIŠJE PLAČE ANGLEŠKIM JAVNIM
NAMEŠČENCEM. Angleška vlada je dovolila okoli 600.000 nameščencem v u-pravni službi poviške za okoli 5% P;: višek velja za tiste nameščence, katerih plača ne doseže 2.000 funtov šterlin-gov (3,400.000 lir) na leto. Poviška bo deležno tudi 250.000 poštnih nameščencev.
r
TELEVIZIJA NA LOVČENU. »Pobjeda« poroča, da uprava radijske postaje v Titogradu proučuje načrt za gradnjo televizijske mreže v Črni gori. Za poskus so po snegu privlekli na Lovčen anteno in televizijski agregat s sprejemnikom. Sprejem televizijskih oddaj z Zahoda se je popolnoma posrečil. Na vrhu Štirovnika nameravajo postaviti relejno postajo.
Tržaška imobiliarna delniška družba »Dom« je poverila gradnjo kutlurnega doma podjetju Karl Ban in drug. Vic ne načrte je pripravil ing. Edo Mihevc, iz Ljubljane. Graditev se je pričela 5. aprila 1956. Kulturni dom naj služi prosvetnemu delu tržaških Slovencev ter naj bo priča, da so nekdanje mrž-nje in razdori pokopani in da sta oba domača naroda v Trstu na poti k medsebojnemu spoštovanju, kulturnemu sodelovanju in prijateljskemu sožitju.
Podjetje
G. Vatovec Succ.
TRST vla Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste
Uvaža In izvaža kolonialno blago in prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk
Po vsem tem vozijo ladje v obmejnem prometu iz Trsta: ob torkih ob 8., ob petkih ob 8. uri, ob sobotah ob 11. in ob nedeljah ob 8. uri.
»RDEČO HIŠO« OBNAVLJAJO. Prostori »Rdeče hiše« v Gorici, ki stoji na meji med Italijo in Jugoslavijo, niso bili primerni za sedež carinskega in po-
izvoz lesii izdelkov
mentov, Mengeš, je leta 1947 zaposlovala 32 delavcev, od leta 1955 naprej pa je zaposlenih tam 233 delavcev. Prvi njeni proizvodi so bili harmonike in kitare, danes pa proizvaja najraznovrst-nejše glasbene instrumente.
»Oprema«, industrija lesnih proizvodov iz Maribora, proizvaja vsakovrstno opremo za stanovanje in urade. Leta 1953 je začela svoje izdelke tudi izvažati in je istega leta izvozila za 1,133.685 deviznih dinarjev blaga, leta 1954 za 7,976.638 dinarjev in leta 1955 že za 22 milijonov 500.000 dinarjev. Največ izvaža v Anglijo, Nemčijo, Afriko in Južno Ameriko. »Tovarna pohištva Nova Gorica«, ki obratuje od leta 1950, proizvaja sobno pohištvo, čeprav ni bilo to podjetje ustanovljeno z namenom, da bi proizvajalo za izvoz, se vendar danes večina njegove proizvodnje izvaža v inozemstvo. »Lesno industrijsko podjetje« — LIP Slovenjgradeč, proizvaja v glavnem žaganice in predvsem pod za ladje, zraven tega pa tudi embalažo za kemijsko industrijo. Podjetje je zgradilo novo delavnico v Pamečah, kjer proizvaja gradbeno mizarske izdelke ter pohištvo iz mehkega lesa. »Lesno industrijsko podjetje Postojna« z žagami v Postojni, Belskem, Koritnici, Ravniku in Podgradi, ima razen žag tudi delavnice za embalažo, pohištvo za kuhinje in razno domačo opremo. Izvaža približno 80% svojih proizvodov. »Zadružno lesno proizvodno podjetje Mozirje« prehaja polagoma k proizvodnji dovršenih lesnih izdelkov, za kar porabi okoli 2000 kub. metrov lesa na leto. Izvaža približno 30% teh izdelkov. »Lesno industrijsko podjetje Maribor« je eno največjih lesnih industrijskih podjetij in razpolaga z devetimi žagami, v Mariboru, Rušah itd. Razen lesnih polizdelkov, desk in drugega, proizvaja tudi zaboje, gradbeno mizarske izdelke, pohištvo, galanterijo, lesno volno, barake in montažne hiše. Izvaža v Italijo, Francijo, Anglijo, Ameriko in Levant. »Lesno industrijsko podjetje Bled« prehaja tudi polagoma na proizvodnjo lesnih izdelkov. Izvaža 50% svoje proizvodnje. »Lesno industrijsko podjetje Češnjica« na Gorenjskem, se je iz žage s 25 delavci razvilo v veliko industrijo z zmogljivostjo 10.000 kub. m oglovine. Ima zelo ugoden položaj glede na surovinsko bazo in vodne energije.
Drago Godina
Za Vas letošnji najaktualnejši sejem v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču:
II.
jugoslovanski izvozni sejem
ki bo trajal od 3. do 11. 8. 1957
Uazstavljeno bo izključno izvozno blago s pobročja celotne industrije, kmetijstva, gozdarstva in obrtništva. Zato vabimo tudi Vas, oglejte si to reprezentančno izvozno blago, ocenite ga izbirajte, sklepajte nove kupčije
Za obisk sejma izkoristite 25 °/0 popusta na železnici
Blahilo - iifiMalacijbko podjetje
AMBROŽIČ MILAN
TRST, Miramarski drevored 29 Telefon št. 29-3-22
je odprlo lastno trgovino elelctr Ičnili p r e d metov
Obiščite nas	Cene ugodne
Kmetijska nabavna
in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št« 1
Podružnice: Trst, UL Flavia 23 — Milje. UL Roma 1
{Vodimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Mari) in Bernarda
predstavništvo motociklov „CIMATTI“, ..NASSETTI" „ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic
OPČINE, NARODNA 46
Telefon 21-322
NOVA DELOVNA POGODBA ZA TISKARSKO STROKO
V	Rimu je bila te dni podpisana pogodba med predstavniki treh italijanskih sindikalnih organizacij in tiskarskih podjetij nova delovna pogod ba. Po tej bo za nekatere tiskarske kategorije skrčen delovni urnik; dopusti bodo podaljšani. Po treh letih zaposlenosti ima stavec pravico do dopusta 14 dni, po 9 letih 16, po 19 letih pa 18 dni. Položaj tiskarskih delavcev na Tržaškem se izenači s položajem tiskarskih delavcev v Italiji. Plače se povišajo za 7,5%.
VELIKA STAVKA V PARIZU
V	Parizu stavka okoli 100.000 bančnih uslužbencev že tretji teden. Vlada je posredovala brez uspeha.
Skoraj 10.000 stavkajočih uradnikov je v torek že drugič manifestiralo v središču Pariza in zahtevalo zvišanje minimalnih plač za 12%.
Predstavniki bank so sinoči ponudili stavkajočim zvišanje plač za 3%, vendar je vodstvo vseh štirih glavnih francoskih sindikatov, ki vodijo stavko, ponudbo zavrnilo kot nezadovoljivo.
Znova je začelo stavkati tudi nad 50.000 uslužbencev in ječarjev v francoskih zaporih. Pred petimi dnevi so jih zaradi sedemdnevne stavke z dekretom vlade mobilizirali. Kljub tej državljanski mobilizaciji pa so sklenili obnoviti stavko.
IMPEXPORT
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38136 37-725
Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
Operira po tržaškem in goriškem sporazumu
SPECIALIZIRANO PODJEIJE ZA VSAKOVRSTHE KOIAPENZACIIE
G. M. COLOHIN & FICLIO
UVOZ - IZVOZ
PJLUTOVIHTE
in IZDEEKOV
Trst, Ulica I. della Croce 4
TEL. 64-670
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
.Urama in zlatarna_
JLuiVivull
TRST LARG0 SANT0RI0 4
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 f, dom 20-70
MITOHOTOR |
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO *a nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje
TRIESTE-TRST, Via Udiue 1
IELEF0N 30-1957 -30-198
Ogledujte
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORIC A EL. ALFIBIU, 17/A Tolel. 501)4/54(14
TRST UL. LAVAItllO 2 ToIbIod, 2 4 .UIU
TRŽNI PREGLED
TržaslcI trg
KAVA
TRST. Na tržišču s kavo je pravo mrtvilo. Kupčije se nanašajo izključno na količine, ki so nujno potrebne za zadostitev trenutne potrebe. Na tržaškem tranzitnem trgu se vsa dejavnost omejuje na že prej sklenjene pogodbe.
Cene pripravljene kave v Trstu, v šilingih za 50 kg fco skladišče uvoznika so sledeče: Rio 5 355; Rio 3 380; Minas 2 400-405; Victoria 5 good to large bean 325; Victoria 5 crivello 18-19 350; Santos extra prime 490-520; Tanganika A 540-550; Bugishu A 525-540; Kenya A 540-575; Mysore 525-545; Guatemala SHB 560; Kostarika HGA 550-560; Kostarika SHB 560-600; Uganda Robusta 270-275; Malesia AP1 275; Malesia AP2 230.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v lirah: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N.Y. 5 575; Rio N.Y. 3 600; Santos extra prime good to large bean 780; Victoria 5 good to large bean; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra superior 49; Haiti naravna XXX 62,50; San Salvador naravna 65; Kostarika 73,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gimma 345; Moka Hodeidah 1 465; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 265; Malesia AP1 263; Malesia AP2 223; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif. ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12°/o nečistoče 260.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco. skladišče prodajalca v lirah za kg neto ponovno pretehtana: Rio N.Y. 5 1420; Rio N.Y. 3 1450; Santos extra prime good to large bean 1710; Victoria 5 good to large bean 1400; Ecuador extra superior naravna 1520; Haiti naravna XXX 1435; San Salvador 1720; Kostarika 1850; Gimma 1450; Moka Hodeidah 1 1670; Uganda o-prana in prečiščena 1290; Malesia AP1 1300; Malesia AP2 1220; Bali Robusta 10-12°/o nečistoče 1260.
Italijanski trg
V zadnjem tednu ni bilo na italijanskem kmetijskem trgu pomembnejših sprememb. Po mehki pšenici je precej povpraševanja; cene so krepke. Tudi trg s trdo pšenico je živahen. Na trgu s koruzo prevladuje povpraševanje, cene so šibke. Cene neoluščenega in oluščenega riža so ustaljene.
Cene klavne živine nekoliko nihajo. Cene prašičev so padle.
Maslo se je tudi pocenilo. Izmed raznih vrst sirov je največje povpraševanje po trdem siru.
Na trgu z olivnim oljem so razmere nejasne.
Za vino je malo zanimanja. Prekupčevalci so zelo previdni pri sklepanju kupčij.
Zelo živahno je na trgu s sadjem in zelenjavo. Cene so izredno visoke. Izvedenci menijo, da je vzrok temu: 1. pičlejši pridelek sadja zaradi vremenskih neprilik v mesecih maju in juniju; 2. večje povpraševanje po sadju iz inozemstva zaradi izredne vročine v prejšnjih tednih; 3. povečanje turističnega prometa in večje povpraševanje hotelov po sadju po kakršnih koli cenah.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica: 7150-7205, dobra 6600-6800, navadna 6400-6500; trda pšenica dobra 8800-9100; pšenična moka tipa »00« 10.000-11.400; krušna moka tipa »0« 9100-9300, tipa »1« 8500-8700, tipa »2« 8000-8200; moka za testenine 9400-9600; pšenični zdrob tipa »0« iz trde pšenice 11.4001-.600, tipa »1« 11.000-11.200; pšenični otrobi 3050-3150; koruza fina 5400 do 5500, srednje vrste 4900-5000, navadna 4700-4800; koruzna moka fina 6800-7100, srednje vrste 5500-5600, navadna 5000-5100; inozemska rž 4150-4200, inozemski ječmen 38504300; inozemski oves 4200 4300; inozemsko proso 46004700.
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5700-6000; Arborio 6900-7500. Oluščeni riž: navaden 990010.300; R. B. 14.800 15.300; Arborio 14.70015.300.
ŽIVINA
LUGO. Na trgu z živino je mrtvilo. Največje zanimanje je za teličke, in za prašiče za rejo. Živina za rejo: krave 280460.000 lir par, breje krave 400 do 500 tisoč lir par; krave s teletom 420650.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360400.000 par; krave breje prvesnice 200.000 lir glava; telice 2 stota težke 90100.000 lir glava; molzne krave 130-200.000 lir glava. Živina za zakol: Voli 6 stotov težki I. 325-375, II. 260 do 290; krave 6 stotov težke I. 320370, II. 250280; junci 5 stotov težki 360420, II. 310330; telički 500570, II. 440470.
Prašički za rejo 350400, suhi prašiči 320-380; prašiči 100150 kg 300310, nad 150 kg 310320.
Konji za vprego 100130.000 lir glava; konji za zakol I. 260280 lir kg, II. 200 220; žrebeta za zakol 380400; mezgi za delo 6070.000 lir glava; mezgi za zakol I. 190-200, II. 150170; osli za delo 50 do
VALUTE V MILANU	
11-7-57	23-7-57
Dinar (100 )	93.—	90,—
Funt šterling	6275.—	6250,—
Napoleon	4900.—	4850,—
Dolar	623.75	624.75
Franc fr. (100)	150.25	148.50
Švicarski fr.	145 5/8	145 7/8
Funt št. papir	1733.—	1740,—
Avstrijski šil.	23 7/8	23 7/8
Zlato (gram)	708.—	708 —
BANKOVCI V CURIHU	
23. julija 1957	
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (1 funt št.)	11,90
Francija (100 fr.)	1,02
Italija (100 lir)	0,68
Avstrija (100 šil.)	16,47
Cehoslovaška (100 kron)	12,50
Nemčija (100 DM)	101,90
Belgija (100 fr.)	8,48
Holandija (100 flor.)	101,75
Švedska (100 kron)	81,75
Izrael (1 funt št.)	1,70
Španija (100 pezet)	8,30
Argentina (100 pezov)	9,85
Egipt (I funt št.)	7,65
60.000; osli za zakol I. 180200, II. 140 150; ovce 220260; jagnjeta 450480 lir kg.
KRMA
FORLI. Seno I. košnje 17501900, detelja H. košnje 13001450; pšenična slama 650750; otrobi iz mehke pšenice 35003600; koruzne pogače 38003900; lanene pogače 6300-6500; specialna krma za živinorejo 50005300 lir stot.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 670-710, do največ l,500/o kisline 630670, do največ 2,50% kisline 570630, do največ 4% kisline 530570; dvakrat rafinirano tipa »A« 580585, tipa »B« 470480; prvovrstno semensko olje 365-375 ;olje iz zemeljskih lešnikov 390 do 395 lir kg.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 750-760, maslo II. 630660, III. 620630, IV. 610 620; sbrinz svež 410430, 3 mesece star 560600; provolone svež 420440; 3 mesece star 550560; grana svež 390400, zimski proizvod 1956-57 520550; majski proizvod 1956 570-580; zimski proizvod 1955-56 620530; emmenthal svež 470500, 3 mesece star 550-580; italico svež 360 370; taleggio svež 310320.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg proizv. 1956 200210 lir kg, v škatlah 500 g 220 do 230; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 kg 215-225, v škatlah 1/2 kg 245-255, v tubah 200 g 73-75 lir tuba.
Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130140 lir škatla, v škatlah 500 g 73-78 ;grah v škatlah 1 kg 180200, v škatlah 1/2 kg 190210; fižol v škatlah 1500 g 200220; gobe v kisu v škatlah 5 kg 1650-1700; čebulice v kisu v škatlah 5 kg 220245; marmelada izbranih vrst v škatlah 5 kg 230255, v škatlah 500 gr 270280, marmelada iz jabolk in sliv v sodčkih 170180, v škatlah 5 kg 180190.
ZELENJAVA IN SADJE
VERONA. Suh česen 140250; korenje 30-100; ohrovt 3050; kumare 40100; čebula 17-30 ;rožmarin 150200; žajbelj 150 do 200; fižol I. 150180, II. 110140; fižol v stročju 200300; koromač 3050; solata endivija 40100; melancane 150180; krompir navaden 20-24, izbran 25-30; zelena paprika 90100; paradižniki 2060; peteršilj 100150; zelena 70100; bučice 70100.
Lubenice 80100; marelice 60-180; smokve 160-190; jabolka navadna mešana 3070; jabolka Champagne 150; hruške navadne mešane 4080, izbrane 100180; breskve 70130; slive navadne 25-35, izbrane 60120.
V	preteklem tednu niso nastopile na mednarodnem trgu s surovinami posebno močne izpremembe. Napredovala je le cena pšenici in kavčuku, medtem ko so cene bakru, kakavu in sladkorju popustile. Popustila je tudi cena volni In deloma tudi bombažu.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenici v tednu do 19. julija napredovala od 212 1/4 na 212 1/2 stotinke dolarja za funt. Cena koruzi je napredovala od 128 1/4 na 132 stotinke dolarja za funt. Napredovanje cene pšenici v Chicagu pripisujejo objavi nove cenitve ameriškega ministrstva za kmetijstvo o pridelku, po kateri bo ta znašal letos 940 milijonov bu. lov, medtem ko so ga pred enim mesecem cenili še na 970 milijonov bušlov.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorju je v New Yorku v tednu do 19. julija popustila od 5,65 na 4,85 stotinke dolarja za funt. Padec cene pripisujejo cenitvi pridelka sladkorja v Braziliji. Ta naj bi dosegel 2,9 milijona ton, to se pravi, da bo za 6,4% obilnejši kakor preteklo leto. Čeprav je notranja potrošnja narastla, bo Brazilija imela več sladkorja na razpolago za izvoz. Svoj sladkor bo na mednarodnem trgu ponudila po nižjih cenah, kakor so cene kubanskega sladkorja. Cena kavi je v New Yorku (pogodba M) nazadovala od 65,15 na 64,90 stotinke dolarja za funt. V zadnjih štirih mesecih je bil izvoz kave iz Brazilije manjši. Cena kakavu je v New Yorku v tednu do 19. julija napredovala od 27,80 na 27,88 stotinke dolarja za funt. V Gani je kakao že popolnoma pošel.
VLAKNA
Cena bombažu je v New Yorku napredovala od 35,40 na 35,60 stotinke dolarja za funt. V Liverpoolu je cena popustila od 26,92 na 26,88 penija za funt proti izročitvi v juliju. Čeprav je cena volni v New Yorku napredovala od 162,5 na 164 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi, prevladuje mnenje, da ne bo cena nadalje napredovala. Prodaja avstralske volne do 30. 7. je znašala 4,886.561 bla, medtem ko so Avstralci lansko leto do tega časa prodali samo 4,295.673 bal. V Franciji (Rou-baix) je cena volni padla od 1405 na 1390 frankov za kg.
KAVČUK
Cena kavčuku je v New Yorku napredovala od 32,85 na 32,95 stotinke dolarja za funt. Prav tako je cena nazadovala v Londonu, in sicer za vrsto RSS od 27 1/4 na 27 1/8 penija za funt. Napredovale so cene v Singapuru, pa
VINO
CASALE MONFERRATO. Črno namizno vino novega pridelka 42704470 lir hi, 10-11 stop. starega pridelka 4560 do 4980; belo vino 10-11 stop. 6360-6650; Barbera 12-13 stop. 7560-8650; Barbera extra 8340-9000; Freisa sladko 7870 do 8450; Freisa extra 8000-9250; beli mo-škat extra 10.550-11.000; Grignolino ex-tra 10.750-11.650; Nebbiolo 11.250-11.650; Barolo proizv. 1953 14 stop. 22.670 do 24.300; Malvazija črno 9650-10.150.
PADOVA, črno vino Friularo 450490 lir stop/stot; Merlot 450490; Raboso 440-480; Clinton 390410; belo Piave 460-580; Belo Colli Euganei 6500-7000 stot; Raboso Piave 450490 lir stop/stot; belo Soave 460470; Valpolicella navadno 440 do 470; Valpolicella extra 470-520.
PERUTNINA
MILAN, živi piščanci extra 800-850, I. 720-750, II. 650-700; živi inozemski piščanci 420-500; inozemski zmrznjeni piščanci: danski 640-650, madžarski 560; žive kokoši 620-630; žive inozemske kokoši 450-530; inozemske kokoši zaklane v Italiji 620-700; inozemske kokoši zaklane v Italiji 620-700; inozemske zmrznjene kokoši 450-650; zaklane pegatke 1100-1200; mladi golobi zaklani 700; zaklani golobi 800-900; žive pure 650; inozemske zmrznjene pure 490-550; živi purani 650; inozemski zmrznjeni purani 450-500; mladi purani 820 lir komad; žive race 430-500; zaklane 380-500; race za rejo 250-300; gosi za rejo 650-1400 lir komad; živi zajci 380-390; zaklani s kožo 470-520, brez kože 470-580; sveža jajca I. 29,50-31,50, navadna 28-29,30; inozemska sveža jajca 18,29 lir po teži.
KOŽE
MILAN. Surove kože z repom: krave do 30 kg 255-265, nad 30 kg 245-255; junci do 30 kg 310-320, nad 30 kg 270-280; voli 40-50 kg 235-245, nad 50 kg 225-235; biki nad 40 kg 175-185. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 3 kg 730-750, 3-6 kg 760-780, 6-8 kg 700-720; žrebeta 360-380; konji 225-235; mezgi 650-700; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 850-900; z drugobarvnim krznom 675-725; ovni 580-600; kozlički 26-31 kg 1950-2000, nad 31 kg 1950-2000; koze 825-850.
Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 360-380; Buenos Aires A-mericanos 380-390; Capetovvn suhe kože 415-425, osoljene 330-350; Addis Abeba 305-390; kože iz Angleške Somalije 8-16 funtov 440-550.
KONOPLJA
FERRARA. Konoplja fina 37.000 lir stot, dobra 34.000, srednje vrste 32.000; navadna I. izbire 26.000, II. izbire 23 tisoč; slabše vrste 16.500.
tudi v Južni Ameriki je povpraševanje po kavčuku večje.
KOVINE
V	New Yorku je cena elektrolitične-ga bakra precej popustila, in sicer od 26,93 na 26,88 stotinke dolarja za funt. Čilska vlada še ni zavzela končnega stališča glede predloga ameriških proizvajalcev, naj se proizvodnja bakra zniža za 10%. Prav tako je nazadovala tudi cena cina, in sicer od 96 na 95,75 stotinke dolarja za funt. Cena cinka (Saint Louis) je ostala neizpremenje-na, vendar so kvotacije čvrstejše glede na to, da je bila znižana proizvodnja v Združenih ameriških državah. Antimon Laredo je ostal neizpremenjen pri 33 dolarjev za tono, staro železo je nazadovalo od 54,50 na 54,17 stotinke dolarja za tono.
ITALIJA UVAŽA IZ AVSTRALIJE PREDVSEM VOLNO
V	prvih osmih mesecih tekočega finančnega le|a, namreč od lanskega julija do letošnjega februarja, je Italija izvozila v Avstralijo blaga v vrednosti 5,9 milijonov avstralskih funtov proti 7,9 milijonov v istem obdobju prejšnjega finančnega leta. Nasprotno je narasel uvoz iz Avstralije od prejšnjih 18 na 32,4 mil. funtov.
Poslabšanje italijanske trgovinske bilance je pripisati po eni strani avstralskim uvoznim omejitvam, s ka*. terimi so bile prizadete tudi druge države, po drugi strani pa povečanemu italijanskemu povpraševanju po avstralskem blagu. Najpomembnejši italijanski uvozni artikel je avstralska volna; v omenjenih osmih mesecih je namreč Italija uvozila 76|j295’.000 Ib. volne »greasy« v vrednosti 26,7 mil. funtov proti 48.884.000 Ib. v vrednosti 13,6 mil. ft. v istem obdobju prejšnjega leta, in 5.438.000 Ib. prane volne v vrednosti 1,9 mil. ft. proti 3.509.000 Ib. v vrednosti 1,2 mil. ft.
LETOŠNJI PRIDELEK ŽITA V ITALIJI. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek žita znašal zaradi majske pozebe okoli 87 milijonov stotov; še pred enim mesecem so cenili pridelek na 100 milijonov stotov. Proizvajalci žita so še vedno v skrbeh, ker kaže, da ne bo mogel odkup žita, ki bo dosegel 12 milijonov stotov, preprečiti znižanje cene žitu že v prihodnjih mesecih.
DOBER PRIDELEK KAVE V INDIJI. Zveza indijskih proizvajalcev kave sporoča, da bo letošnji pridelek kave obilen zaradi ugodnih vremenskih razmer. Dosegel naj bi okoli 40.000 ton.
	V	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	1.7.	10. 7.	24.7.
Pšenica (stot. dol. za bušel)		■ •	21 P/4	214—	218 7«
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . 12U.V,	1307,	1323/<
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		. .	27.75	27.50	28.25
Cin (stot. dol. za funt)		. .	07.62	96.87	96.12
Svinec (stot. dol. za funt)		. .	14.—	14.-	14,—
Cink (stot. dol. za funt)		. .	12.25	12.25	11.70
Aluminij (stot. dol. za funt)		. .	27.10	27.10	27.10
Nikelj (stot. dol. za funt)		. .	74,-	74,-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		. .	35.33	35 50	35.50
Živo srebro (dol. za steklenico)		. .	257.—	257.-	257,—
Kava (stot. dol za funt Santos 2)			—	— •
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. .	2 j 43/4	210-	217.74
Cin (funt šter. za d. tono)		. .	764*/*	755	749 -
Cink (funt šter. za d. tono)		. .	73.7*	70-7*	74 7*
Svinec (funt šter. za d. tono)		. .	90.-	91.-	90.3/4
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .	. . .	. .	512. -	403.90	485.90
Zopet huda toča
Pretekli teden je po vsem Tržaškem močno deževalo, toda v nedeljo popoldan se je blagodejnemu dežju v pasu od Sv. Ane proti Miljskim hribom pridružila huda toča, ki je uničila 35-50% pridelkov na polju in v vinogradih. Ponekod kakor v Dolini je vdrla voda v hiše in napravila veliko škodo. Kmetje so obupani, že mraz in huda suša sta napra^ vila silno škodo. Tema je sledila toča, ki je udarila ta kraj, drugič zopet drugi, že ob drugi priložnosti smo poudarili, da bi pristojna oblastva morala upoštevati zmanjšanje dohodkov naših kmetov, ki so jih prizadele vremenske neprilike. Po nekaterih krajih bodo kmetje ob ves pridelek, škoda na trtah se bo čutila še več let. Države so uvedle davke na resnične dohodke državljanov in ne bi smele pobirati davkov od ljudi, ki jih nimajo, če velja to pravilo v drugih strokah kakor n. pr. v industriji, trgovini in obrti, bi moralo veljati tudi za kmete. Za poplav-Ijence v Lombardiji, Piemontu in ob izlivu Pada je bil izglasovan poseben zakon v Rimu. Zakaj ne bi država na kakršenkoli način priskočila na pomoč oškodovanim kmetom tudi na Tržaškem?
se le ti hitreje osušijo in s tem je razvoj tako peronospore in oidija zelo otežkočen. Sončni žarki mnogo bolj osvetljujejo liste; zato si rastline mnogo hitreje prisvajajo hrano.
Vinska trta prične svojo rast pomladi. Rast trte je posebno bujna v deževnem poletju. Po bujni rasti trta zaključi svoj razvoj in v drugi polovici julija in v avgustu raste zelo počasi.
Vršičkanje opravimo ko trta zaključi svojo rast, ker se nam ni bati, da bi očesa na mladikah pognala stransko mladje, če bi vršičkali prezgodaj, to je, ko trta bujno raste, bi izzvali rast stranskih mladik in bi dosegli prav nasprotni učinek, kakor smo želeli. Trs bi se močno zgostil in pri tem bi zelo trpel razvoj grozdov.
Vršičkanje trt
Vršičkanje trsja predstavlja važno opravilo v vinogradništvu. Vsako leto moramo vršičkati predolge mladike, ker s tem pomagamo trti k boljši rodnosti. Ne vršičkamo vsako leto ob istem času, ampak se moramo vedno ozirati na rast trte in na vremenske prilike. Z vršičkanjem ustvarimo ugodne pogoje za, razvoj trte, ker trto razredčimo in s tem dosežemo boljšo zračnost, če zrak nemoteno kroži med listi
V sušnem letu in v sušnem področju, zaključi trta zaradi pomanjkanja vlage svojo rast bolj zgodaj kot sicer. Po vseh pravilih bi že tedaj lahko vršičkali trse. Svetujemo tudi v tem primeru malo potrpljenja posebno, če smo v taki dobi, ko nas lahko preseneti toča. Z vršičkanjem razredčimo trs in toča bi utegnila napraviti ogromno in nepopravno škodo. Opreznost je vedno na mestu; zato bomo najprej prikrajšali le one mladike, ki nas vsled svoje dolžine ovirajo pri gibanju v vinogradu, in šele pozneje bomo prikrajšali še ostale mladike. Za koliko prikrajšamo mladike? Glede tega vprašanja, se pojavljajo različna mnenja. Eni svetujejo krajšo, drugi daljšo rez. Mislimo, da bo najboljše, če pustimo nad vsakim grozdom 4-6 listov; s tem ne oropamo preveč trte. Le pri onih mladikah, ki nam bodo služile prihodnje leto za prirezovanje na šparon, bomo rezali tako, da nam bo ostalo dovolj očes za prihodnje leto.
Strnišča je treba preorati
že sama skopost zemlje sili našega kmetovalca k delu, da bi iz te suhe grude izstis-nil, kar se le da. Naše zemlje, razen častnih izjem vsebujejo le male količine sprstenine. Glede na kemično sestavo tal lahko ugotovimo, da je obdelovanje take zemlje težko. Gnojenje s hlevskim gnojem močno izboljša zemljo in zelo ugodno vpliva na višino pridelka. Naša tla na splošno dobro vpijajo padavine, a ker se na površini rada tvori škorja, v zemlji nakopičena voda zelo hitro izhlapi.
Da nastaja pri nas vprašanje oskrbe posevkov z vodo, je vzrok v tem, da se po poletnih nalivih na zemlji napravi skorja, ki pospeši izpuhtevanje vlage, in da piha burja, ki močno izsušuje površino. Temu pojavu se lahko uspešno upremo, če zemljo pripravimo tako, da je sposobna vpijati in zadrževati v sebi čim več vla-
mi uspešno zatremo, ker spravimo korenike na površino, kjer se pod sončnimi žarki po-suše. Tako zatremo pirnico.
Jesensko obdelovanje preoranega strnišča je mnogo lažje, ker se med poletjem ne ruši sestava tal in so vsled tega tla bolj rahla.
Kmet in vrtnar konec julija
ge.
Zato bo dober gospodar, takoj po žetvi začel z oranjem strnišča. z oranjem strnišča zadržujemo vlago v tleh, uničujemo plevele in zatiramo škodljivce. Tudi če ne nameravamo posejati strnišče, ga moramo preorati. V tem primeru bo zadostovalo, da pre-orjemo plitvo (6 cm.), če pa mislimo sejati strniščne posevke, bomo orali globlje (10 cm.). S plitvim oranjem strnišča razbijemo porvšinsko skorjo in s tem preprečimo izgubljanje vlage vsled lasovitc-sti; hkrati uspešno zatiramo plevel. Semena plevelov spravimo s strniščnim oranjem v zemljo; tam semena vzkale, iz njih zraste rastlina, ki ne utegne roditi novega semena in se tako izčrpa ter pri jesenskem oranju služi kot organsko gnojilo. Tudi plevele, ki se razmnožujejo s korenika-
ma njivi:	Opravljamo vsa
dela v zvezi s žetvijo in pri pravimo strnišča za setev posevkov. Strnišča moramo dobro pognojiti, če mislimo saditi repo, ajdo ali činkvantin. Za posevek na krompirjevi njivi nam ni treba gnojiti, ker smo že gnojili za krompir. Gnojnica je dobro gnojilo za gnojenje zelja.
V vinogradu: Nadaljujemo s trebljenjem zalistnikov in s škropljenjem, če tako zahtevajo vremenske prilike. Pričnemo z vršičkanjem. Zatiramo pepelasto plesen. Pričenjamo s plitvim okopovanjem vinograda.
Na sadnem drevju:	Nada-
ljujemo s prikrajšanjem mladik z odstranjevanjem morebitnih vodnih poganjkov. Pričnemo s cepljenjem na speče oko. Najprej cepimo breskve in češplje in šele kasneje hruške; za to cepljenje imamo čas še ves prihodnji mesec. Namakati moramo sadna drevesa posebno, če so obložena s sadjem.
tar v cvetnih čašicah je le sladka vaba za čebele, da pridejo oprašit in oplodit plodov-nike na cvetju. To čebelno delo je neizmerno obširno v velikem rastlinskem stvarstvu, da ga je težko doumeti. Neki veliki ameriški čebelar in vzgo-jevalec matic na veliko je zapisal, da brez čebel ne bi bilo možno življenje na našem planetu. Tako pomembno je čebelno delo pri oplojevanju rastlinstva. Razen tega daje čebela človeštvu velike množine zdrave in naj slajše snovi v obliki meda kakor tudi neizmerne množine voska, ki služi v mnogovrstni uporabi v prid človeštvu.
Zaradi izredne pridnosti in svojega koristnega dela v prirodi so to drobno čebelico v vseh časih spoštovali vsi narodi — civilizirani in divji — v najvišji meri. Le velika nevednost je morala pripraviti posameznike do tega, da čebelo mrzijo. Ce se to godi pri nerazsodnih otrocih zaradi skelečega pika, ni kaj zameriti, toda da jo mrzijo odrasli vinogradniki, ki zmotno navajajo, da jim čebele delajo škodo na grozdju, je neopravičljivo.
Zgodi se včasih, da opaziš na grozdju posameznih trt, po-edine čebele in tudi v večjih ali manjših gručicah, kako pridno srkajo sladki sok iz po-
pino jagod. To kvarno delo napravijo sršeni, ose in druge žuželke kakor n. pr. svetloze-leni hrošči (cetonia). Ti škodljivci načnejo jagode in jih le delno izsrkajo. V načetih jagodah preostali sok bi se s pomočjo kvarnih glivic skisal ter tako izpridil še zdravo grozdje. Ce bi ob trgatvi prišel tak izprijen sok v mošt, bi lahko •znatno pokvaril ves pridelek vina. Ko pa pridejo čebele na ranjene jagode in izsrkajo prosti sladki sok, napravijo očividno dobro delo, da preprečijo namreč gnitje grozdnega soka.
čebele so torej nekakšni zdravstveni činitelji (sanitarni organi) na dozorevajočem grozdju, kakor so lisice, dihurji, podlasice, kače črnice in belice, ki z žretjem poginulih živali (zajcev, ptičev, miši itd.) preprečujejo okuženje gozdov, polj in travnikov po razpadajoči mrhovini.
Imel sem mnogo panjev čebel v neposredni bližini nasadov trt z dozorevajočim grozdjem in sem trte večkrat pregledoval, toda nikoli nisem opazil, da bi bila čebela načela celo in zdravo grozdje.
Jasno ie torej, da je velika zmota, če kdo misli, da so čebele škodljive grozdju. Boj je treba napovedati pravim škodljivcem grozdja, ki so sršeni, ose in svetlozeleni hrošči. Nastavljati je treba steklene posode s strupom in uničevati sršenova in osja gnezda med vsem letom.
Dr. Leopold Bobič
Na vrtu: Poleg ostalih opravil sejemo radič za zimo, sadimo zeleno, zelje in ohrovt. Spravljamo seme radiča, peteršilja, blitve in drugih zelenjad-nic. Čebula in česen zore. Ko listi začno rumeneti, jih zavijamo, da čebula odebeli.
Bufet Pino
»Pri Jožku14 TRST
U!ica Ghega St. 5
Telef. 24-780
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja
Cebeie so grozdfu sam® koristne
mnre prevozniško
Na vsem svetu živi okoli 60 sameznih ranjenih jagod. Popasem čebel, ki imajo v rast- vršen opazovalec si napravi ta-linstvu velevažno nalogo, da koj sodbo, da so si čebele na-sodelujejo pri oplojevanju sad- pravile sladko gostijo s tem, nih dreves in semenskega rast- da so navalile na grozdje in linstva. Nabiranje nektarja ali načele posamezne jagode. To je meda ni glavni od prirode da- Zgrejena sodba! Cebeie nima-ni smoter čebelnega dela, tem- j0 c;ovojj krepkih čeljusti, da več oplojevanje rastlin. Nek- bi mogle načeti precej trd0 lu_
PODJETJE
"V
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstna prevoze za tu In inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodno
Kmeto v a lei in vrt n ar ji !
Po ugodnih cenah lahko nabavite se-
menski grah »Holandski« in vse dru-
ge domače in uvožene vrste.
Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine.
___________________ !
Marinac Vladimir
Strada Vecchia per ITstria Tel. 41-176
Ribarič
uvoz
Ivan
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96 510
znatno zboljšal. Vsekakor; paradižniki prišli na trg f‘ cej kasneje. Kaže, da leto5!, pridelek ne bo dosegel lans’ ga; vendar bo še vedno 0 nejši, kakor so ga pričako'; zaradi vremenskih nepi% Podjetje »Pructus« odki# paradižnike ne samo na K®
PRIDELEK PARADIŽNIKOV NA KOPRSKEM
Suša je zavrla rast paradiž skem, temveč tudi v Vojvod nikov na Koprskem, vendar in drugih predelih Jugosl* se je položaj po prvem dežju je.
KMETIJSTVO V UMBRIJI JE UTRPELO VELIKO ŠKODO Kmetijsko nadzorništvo v Perugi je ocenilo škodo, ki sta jo prizadela zmrzal in julijska toča pokrajini Umbriji na oko-il 20 milijard lir; od teh odpade 13 na pokrajino Perugia in 7 na pokrajino Terni. Trgovinska zbornica v Perugi zahteva, da se izda posebni zakon tudi za Umbrijo, kakor je to bilo storjeno za pokrajino »Polesine« in Kalabrijo.
KAKO HO Z LETINO
V	vinogradih med Sv. Križem in Nabrežino, kaže grozdje razmeroma dobro, Brojnico pa je v nedeljo obiskala toča. Pridelek krompirja in fižola sta pobrala zmrzal .in suša; hrušk je precej.
V	nedeljo je v goriški okolici klestila huda toča in napravila veliko škodo.
10 MILIJARD ZA OLJČNE NASADE
Ministrski svet je odobril na predlog ministrstva za kmetijstvo kredit 10 milijard lir, iz katerega bo država dajala posojila proti obrestim 3% za obnovitev oljčnih nasadov, ki jih je poškodovala zmrzai. Kmetje bodo vrnili posojila v 12 letih. Kmetijski; minister bo sporazumno s finančnim, določil, katera področja bodo deležna teh olajšav.
NOV OBMEJNI BLOK V BENEŠKI SLOVENIJI Na pobudo grmeške občine so se obmejne oblasti dogovorile, da bodo v kratkem v bližini mlina pri Rukinu odprle nov obmejni blok, ki pa bo vsaj začasno odprt samo v poletnih mesecih. Posebno korist od novega obmejnega prehoda bodo imeli dvolastniki iz Skale.
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB
Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turistlčke i saobračai' ne informacije za putovanja po Ju£y ■ slaviji.
Želite-li upoznati Jugoslavijo?
Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom 7-a' greha, Beograda, Skoplja, Ohrida, Ti tograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše bredove za ribarsko Id’ starenje duž Dalmacije!
P
S
JUGOLINIJA
RUEKA - Poštni predal 379 Tolegrarai i	Teleto11
JIIGOLiffilJA - RIJEM	28-91, 28-52, 2^
Teleprinter : JEGOLIKE 02528
»IH
š0i
in
im
ko
jev
ški
spi
VZDRŽUJE REDKE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN
SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec 0RČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
sta
l»i:
iaj
no,
I ije
' 1
Vri
I in
tir;
hn
tič
Go
!>a:
je
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D - A D R 1 A„ Agenzia Maritttma d*i,'-
B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „NORD-ADRIA" Trieste ■ I*1] Sn, 37 613, 29-829 Gradi: TRST, Piazza Duca degli Abruiai ^ šu
Gondrand
9 » tns
TRST - TRiESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
Uj
se
. tre 7
; ra!
ihe
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJO^ 1)05
OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVlH{ I|a
KONJ, PERUTNINE, MESA
IN JAJl\ ski
jo,
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
še
kul
S
> ?.a'
jA&H&ddbici'
d. d.
IMPORT - BIPORT
Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo
TRST - Sedež : ul. Cieerone 8/U - Telefon: ul. Clceroue 30214 - Sealo Legnaml 90716
9olob Jv o
Prodaja in izVaia nado*
GORICA - Trg E. VE AMICIS1 mestne de'e in »rlUktliff
za avtomobile, motorje Telefon 21-38	kotesa
tali
Pra
ftai
je
sks
ne
je
Po\
sPo
8re
nar
liti.
ska
dal
nio
šah
ško
nar
V
Uro
hkr
Pra
bil
de,
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dar
spo
Piš,
Predmet poslovanja: pnmocski prevozi dolfj6 in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 37,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185
Upr
den
kro
Uto
bi
bol
Hle
•rž«
ht das Pa des fdk T
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubija*18 /
PRIZNANO mNAIIODNO AVTOPIlEVOZNiO PODJETJI
E A GORIZIANA
G0RIZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICI1
Poif
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGRI ko
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavija
TRANS - TRIESTE" s
S
Pob
ske.
I
a r.
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-82!

UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdu6 industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrst* gum tvornice CEAT in vse produkte rtfll' važnejših italijanskih industrij.
Ziftdka
T. Se *
IJah
sog,
hde
sprr
leto
Ui c
na i
Pirif
gog;
dela
leto
str0
SIL.A. JOŽEF
še
°nie
din:
tila
UVOZ
J SS
IZVO! Stai
In trdi les, Jamski les In za kurjavo
TRST
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki G0i
1 Prvi kosi •ijoi 18,5 , šra( Ivin.
Riva Grumula 6-1 - Telefon 37'
J#