Izhaja vmmk četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst., Via F. Filzt 10/1., Tel. 2S-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitlo-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431, — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 PoStnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 25Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I. Er. ŠT. 96 TRST, ČETRTEK 22. MARCA 1956, GORICA LET. V K ZAUPNEMU POROČILU NIKITE HRUŠČEVA Kaj se dogaja v Sovjetsk ti zvezi? Diktatorjeva grozodejstva Demonstracije na Kavkazu - Zagonetni cilji sovjetske politike Oči vsega sveln so te dni zopet obrnjene proti Sovjet siki Rusiji. To je povzročil članek ameriškega dnevnika New York Times, kjer so bile objavljene glavne točke poročila, ki ga je 25. februarja imel Hruščev za zaprtimi vrali zadnjega občnega zbora bolj-ševiške stranke v Moskvi. Govor je ibiil strogo zaupen, iz dvorane so se morali umak-niti vsi časnikarji in celo komunistični voditelji iz inozemstva, toda njegova vsebina jc kljub temu 'poslala znana in sedaj razpravlja o njem vse svetovno časopisje. Hruščev je v svojem govoru, ki je trajal do 4. ure zjutraj, odkril, da jo v zadnji dobi Stalinovega vladanja ležalo nad Moskvo ozračje nepopisnega strahu in krvavega nasilja. Pokojni diktator je bil v zadnjih letih obseden od nezaupanja do vse svoje okolice m se je neprestano bal, da ga bodo celo njegovi najožji sodelavci izdali. Ta bolestna poteza njegovega značaja je vzrok, da je bil vedno pripravljen gledati v svojih najsposobnejših sotrudnikih skrite izdajalce, pred Katerimi se je treba varovati in pravočasno braniti. Od tod Ikrutc in krvave Stalinove »čistke«, ki so se od časa do časa ponavljale, ter pošiljale stotine in tisoče ljudi v smrt, HIMMLER IN STALIN Na njegov ukaz so bili ustreljeni Buharin, Zinovjev, Radek in nepregledna vrsta Leninovih soborcev. Da bi izsilila priznanje obtožencev, je Stalinova policija uporabljala najkrutejša sredstva in mučila celo otroke. Dogodilo se je, kar je bilo v zgodo vini sodstva dotlej popolnoma nepoznano in nemogoče, da je namreč tako rekoč vsak obtoženec svoje »zločine« priznal in zahteval satu, naj ga sodnija »najstrožo kaznuje«. Ena najusodnejših čistk je bila ona iz 1. 1937 proti mlademu in nadarjenemu maršalu Tuhačevskemu. Nekdo je Stalinu prišepnili, da je Tuhačevski zmenjen z Nemci in d,a kuje zaroto zoper vlado. Ko so prišle Stalinu v roke tudi dokazil ne listine, je brez usmiljenja udaril po maršalu in vseh njegovih prijateljih. Diktator je dal postreliti polleg Tuhačev-skJega še dolgo vrsto generalov in okoli 5000 najsposobnejših ruskih častnikov. Sedaj je dokazano, da je bil Tuhačevski popolnoma nedolžen. Dok azilne listine o njegovem iz. dajstvu si je izmislil prekanjeni glavar Hitlerjevega Gestapa Himmler in jih dal dostaviti Stalinu, ki je potvorjenim papirjem slepo verjel ter tako oropal sovjetsko vojsko njenih najboljših voditeljev. To se je bridko maščevalo, iko je Hitler I. 1941 napadel Rusijo. Novo vodstvo sovjetskih oboroženih sil ni bilo še do kraja pre- urejeno, povrhu pa Stalin ni h«tel verjeti, da ga bo Hitler napadel, čeprav so mu Churchill in njegovi lastni ljudje točno napovedali dan, kdaj se bo to zgodilo. Ker je zaupal Hitlerjevi besedi, je Stalin zanemaril pravočasno zavarovati meje in tako so nemške armade drvele zmagovito do predmestij Leningrada in Moskve. Samo nenavadni hrabrosti in požrtvovalnosti ruskih vojakov se mora Sovjetska zvezta zahvaliti, da ni Hitler vkoralkal v njeno prestolnico. PRIPRAVLJAL JE NOVO ČISTKO Popolna zmaga nad nacistično Nemčijo je silno dvignila Stalinov ugled in njegovo oblast. Noben car ni v tisočletni zgodovini ruskega naroda imel take oblasti v svojih rokah kot Stalin po drugi svetovni vojni. Obenem se je pa čedalje bolj razvijalo v n jem globoko nezaupanje do okolice in strah pred »izdajalci«. Predsednika republike maršala V orosilo v a je osumil, da je angleški vohun in ga ni več vabil na seje osrednjega odbora stranlke. Član Politbiroja minister Nikolaj Voznesenskij je nekega lepega dne zginil in njegovi tovariši niso mogli zvedeti, kaj je z njim. Šele pozneje so doznali. da ga je dal Stalin ustreliti. Ženo zunanjega ministra Molotova je no-sM v izgnanstvo, Molotova samega pa dal zapreti v njegovem stanovanju in lastražili od policije. Na njegovo mesto je imenoval za zunanjega ministra Višinskega. Slavnega vojskovodjo Žukova, zmagovalca nad Hitlerjevo Nemčijo, si ni upal nasilno odstraniti, iker je bil preveč priljubljen ljudstvu. Pač pa ga' je poslal v Sibirijo poveljevat brezpomembni posadki. Ozračje strahu — je pripovedoval Iiruščev — je bilo tako težko, da so se sami voditelji stranlke in države tresli za svoje življenje. Ivo jih je Stalin vabil v Kremelj, niso nikdar vedeli, ali gredo na posvetovanje, ali jih pa bo dal samodržec zapreti in nato ustreliti. Vsi znaki so kazali, da pripravlja Stalin novo krvavo čistko. V raznih zveznih republikah so se že pričenjale aretacije vidnih komunistov in roika Berijeve tajne policije se je čedalje bolj približevala Moskvi. V nevarnosti so bili že sam Iiruščev in Bulganin in drugi sedanji vodilni možje. Sredi priprav na novo čistko je Stalin iznenada umrl. Marsikdo v inozemstvu namiguje, da n': umrl naravne smrti. „Kalto ste ga mogli prenašati" Ko je iiruščev odkrival občnemu zboru Stalinovo krutost in samopašnost. so zadoneli v dvorani klici: »Zakaj ga niste usmrtili? Kako ste gn mogli prenašati?« »Kaj smo mogli storiti?« — je odvrnil Iiruščev. »Zadostovalo je, da ga pogledaš postrani,, pa si naslednji dan izgubil glavo!« Navzlic temu sc misleči ljudje sprašujejo kako je bilo mogoče, da je en sam človek mogel skozi desetletja tako neomejeno odločati o življenju in smrti vsakega državljana v veliki 2rO-mU)jonski deželi. Kdor hoče lo razumeli, mora seči n a za '1 v Leninove Čače. Po zmagi boljševiško revolucije 1. 1917 je bilo naravno, da je komunistična slranka postala popolna gospodarica Rusije. Iz srede stranke so izbirali vlado, stranka je organizirala vojsko in policijo. Kar je ona sklenila, je veljalo z.a vse, ona jc imela v rokah državo, ki je bila orodje in sredstvo komunistične politike. Za časa meščanske vojne se niso le zbirale v Ukrajini in Sibiriji armade nasprotnikov, da se vzdignejo na prestolnico in strmoglavijo boljševike, temveč je tudi vsa notranjost dežele mrgolela sovražnikov, ki so kovali zarote proti omrzelim boljševiikom, metali v zrak železnice in izvrševali razne atentate. Da bi se obdržali na oblasti, so tedaj ko- munisti ustanovili tudli tajno politično policijo Čeko, katero so pooblastili, da neusmiljeno nastopa proti vsem sovražnikom revolucije. Čeka je imela proste roke in pri svojem delu ni bila vezana na zakonske predpise. Gorje aniu, kdor se je Čeki zameril! Ko se je po Leninovi smrti preril na krmi- lo Sovjetske zveze Stalin, se je polastil tudi lajne politične policije. Njene zaupnike je namestil v 'vseh uradih, v gospodarskih podjetjih, v edinicah vojske, pri vseh diplomatskih zastopstvih v inozemstvu, skratka v sleherni celici državnega telesa. Zastopniki tajne policije, ki se je sedaj imenovala N. K. V. D., so sedeli tudi v odborih stranke in celo v njenem vrhovnem vodstvu. To so bile vsevidne oči Stalinove in njegova vsepričujoča ušesa. Nič se ni zgodilo v državi, da bi Stalin za to ne zvedel. N. K. V. D. je bila obenem železna pest Stalinova, s Ikatero je lahko vsak hip treščil po opoziciji v stranki ter spravil na oni svet vsakega nasprotnika. Tako je v Sovjetski zvezi prešla s časom celokupna državna oblast od komunistične stranke na tajno policijo, s katero je Stalin po mili volji v deželi gospodoval in vladal. Z njeno pomočjo je tudi pripravljal novo čistko. Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA OE BUČANJU ZVONOV ■Na otoku Cipru so se po odstranitvi nadškofa Makariosa razmere še boilj zaostrile in Angleži so v zadregi, ker se Amerika javno zavzema za gršlko narodno manjšino. Guverner otoka general Harding ponuja sedaj Grkom nova pogajanja, toda prej morajo prenehali vsa nasilja in z Makariosom da se Angleži nočejo več raztovarjati. Oba pogoja je pa zelo težko izpolniti. Otok mrgoli oboroženih edinic, ki čedalje huje napadajo iz zasede Angleže in brez usmiljenja ubijajo vse one domačine, o katerih zvedo, da sodelujejo s tujcem. Tako so pred dnevi vdrli 4 zakrinkani možje celo v cerkev ikraja Kitrea, odpeljali s kora enega izmed pevcev ter ga na cesti usmrtili, češ da je narodni izdajalec. Kako naj se nasilja ustavijo, če drže Angleži Makariosa zaprtega, čeprav je to edini mož, ki bi s svojim vplivom lahko pomiril prebivalstvo. Saj ga ljudstvo sedaj časti kot mučenika. Preteklo nedeljo so v vseh cerkvah Cipra molili verniki po službi božji na glas za izgnanega nadškofa in izpred oltarjev je bilo prebrano plamteče pastirsko pismo proti aretaciji Makariosa. Medtem so iz vseh zvonikov ciprskih svetišč bučali zvonovi. Vse dotlej dokler Angleži ne spuste na svobodo Makariosa, so katerakoli pogajanja nemogoča. TUNIZIJA JE POSTALA NEODVISNA Te dni je bila podpisana v Parizu pogodba, s katero so proglasili, da je severnoafriška dežela Tunizija poslala samostojna država. Imela bo ne le svojo vlado in parlament, marveč tudi lastno vojsko in lastne diplomatske predstavnike v tujini. S Tunizijo se je zgodilo isto kot pred kratkim z Marokom, ki je danes tudi že popolnoma neodvisna država. Sedaj se bodo pričela pogajanja, da se določi bodoče razmerje med Francijo in obema doslej njej podvrženima deželama. Govore, da bo treba ustvariti nekako »medsebojno odvisnost«, ki naj veže Francijo s svobodno Tunizijo in svobodnim Marokom v višjo skupnost. Kakšna naj bo ta »medsebojna odvisnost«, niso še določili; Jasno je samo to, da sta se obe deželi nepreklicno osamosvojili in da gre francosko kolonialno gospodstvo v severni Afriki h kraju. MALENKOV NA ANGLEŠKEM Georgij Malenkov, neposredni Stalinov naslednik, ki ga je Hruščev zatem strmoglavil, se nahaja v Angliji na čelu sovjetskega odposlanstva elektrotehničnih strokovnjakov. Njegov1 prihod je vzbudil velikansko zanimanje, vsi ga hočejo videti. Vprašali so ga, ali je še prijatelj Nikite Hruščova. — Seveda sem! —se je odrezal. M(jrda je tudi res, zakaj njegova žena se je prej imenovala Helena Hruščev in je sestra sovjetskega mogočnjaka. Malenkov je zelo' uglajen in duhovit ter ljudem močno ugaja. Neki londonski sloviti lasuljar je celo vpeljal nov način striženja po »modi Malenkov«. Take pričeske so si dale pristriči tudi razne Angležinje. FIGL V RIMU Avstrijski zunanji minister je obiskal Rim. da bi se udeležil svečanosti, ki jih je posebno odposlanstvo Avstrijcev priredilo v počastitev 80-letnice Pija XII. Pri tej priliki se je sestal tudi z zastopniki italijanske vlade in razpravljal z njimi o položaju na Južnem Tirolskem. Zahteval je pojasnila, kako se nekatera določila o zaščiti nemške manjšine, podpisana 1. 1946 v Parizu od, De Gasperija in Gruberja, v dejanskem življenju izvajajo. Državni podtajnik v rimskem' zunanjem ministrstvu Confalonieri mu je pojasnila dal, v — kakor beremo — obenem poudaril, da jo Italija svoje obveznosti do manjšine že »v celoti izpolnila«. Najbrž je — kakor pri nas Paiamara — pristavil, da morda kaka »manj važna zadeva ni še urejena«. Možje, ki si upajo dajati lake izjave, so zares pogumni, a ne morejo razen sebe nikogar prepričati. Ko se je Figi vrnil na Dunaj, ga je časopisje njegove lastne stranke zaradi mlačne obrambe južnih Tirolcev ostro napadlo. TRŽAŠKI POSLANCI Rimska vlada se je odločila, da raztegne volilni zakon o parlamentarnem zastopstvu na Tržaško ozemlje. Sklenjeno je, da bo Tržaška imela v zbornici štiri poslance. Rim je imel doslej pomisleke, ker naše ozemlje po mirovni pogodbi še vedno nii sestavni del italijanske republike, ampak inozemstvo. PRIPRAVLJAJO NOV OBČINSKI ZAKON Predsednik vlade Segni je imel preteklo nedeljo v Vicenzi govor, v katerem je povedal, da pripravlja ministrski svet nov zakon o občinski in pokrajinski samoupravi in o krajevnih financah. Pregledati in spremeniti je treba obstoječo zakonodajo, Iki jo je ustvaril fašizem. Zares skrajni čas je že, da se to zgodi. Pravi gospodarji občin danes niso od ljudstva izvoljeni župani in svetovalci, temveč prefekti, ki na občinah oblačijo in vedrijo in drže s pomočjo tajnikov ljudstvo pod varuštvom. Saj občine ne morejo imenovati niti lastnih tajnikov! Vsili jim jih država. NAZADNJAKI Tržaška svetovalka Gruber-Benco je na torkovi seji mestnega sveta napadla občinski odbor, ker je pri imenovanju novih ulic namenoma prezrl zaslužne Slovence in italijanske protifašistične borce. Od fašistov umorjenemu Matteottiju ne bo posvečena nobena ulica, čeprav so njegovo ime ovekovečile »koto vse občine Italije. Vsaj tržaška predmestja — je rekla — bi morala imeti ulice, imenovane po znamenitih Slovencih. Predlagala je, naj bi se ena imenovala po Ivanu Cankarju, druga po Konto veleti Josipu Pertotu. Vse zaman! Na tržaški občini vladajo narodni šovinisti in socialni nazadnjaki. GRONCHIJEV USPEH Predsednik republike Gronchi se je pretekli četrtek popoldne vrnil iz Amerike v Rim. Prepričal sem se — je izjavil — da ima ameriška in kanadska javnost danes o Italiji drugačno mišljenje, kakor ga je imela še pred nekaj leti: Italija ni več v njihovih očeh le »slikovita dežela, zeml ja pesmi in špagetov«, temveč ljudstvo, ki si »iz lastne moči gradi svojo bodočnost«. Gronchi se je v Ameriki posebno trudil, da bi Italija dobila ugodna posojila za razvoj svojega gospodarstva. »Verujem«, je dejal, »da bodo manifestacijam sledila dejanja«. PRORAČUN JUGOSLAVIJE Letošnji državni proračun Jugoslavije je ravno tak, kol je bil lansko leto: 212 in pol milijard izdatkov in isto toliko dohodkov. Proračun je torej v ravnotežju. Največji strošek pojde za oborožene sile, in sicer 158 milijard in 500 milijonov dinarjev, kar pomeni skoro tri četrtine vseh državnih izdatkov. Nobena država v Evropi ne žrtvuje toliko za svojo obrambo kot Jugoslavija. DUHOVIT ODGOVOR Prihodu Hruščeva in Biilganina. na obisk v Anglijo mnogi poslanci odločno nasprotujejo. »Povejte nam« — je le dni vprašal neki poslanec Edena — »koliko bodo stali vlado številni sprejemi, ki jih boste priredili v čast sovjetskih voditeljev.« — Manj kot milijonski del tega — je odvrnil— kar nas stane ena vodikova bomba! Ves parlament je burno zaploskal. NAVADNA PREPUSTNICA Od 20. marca dalje boš lahko šel v Francijo brez potnega lista. Zadostuje običajna prepustnica, ki jo brezplačno izstavi policija tla podlagi tvoje osebne izkaznice, če ni starejša od 1. 1954, ali na podlagi že pred 5 leti zapadlega potnega lista. IstO' velja za Francoze, ki hočejo v Italijo. S talko prepustnico lahko ostaneš onkraj meje 15 dni. RUSKO VOJNO LETALSTVO Ameriški minister za letalstvo Donald Quarles je izjavil v Nevv Yorku, da Sovjetska zveza že resno ogroža vojaško premoč Združenih držav v zraku in atomskem vojskovanju. Sovjetska Rusija — je relkel — ima naj večje zračno brodovje na svetu in izpopolnjuje z rastočo hržimo svoje atomsko oboroževanje. Število sovjetskih znanstvenikov in inženirjev je že doseglo ono Združenih držav in naraščaj učenjakov se v Rusiji hitreje množi kot v Ameriki. Rusi bodo kmalu imeli letala, sposobna nosili atomske bombe nad Združene države. Quarles je nnorda n oko! ik o pretiraval, da izvleče iz parlamenta čim več denarja za svoje ministrstvo, toda jedro njegove izjave je gotovo resnično. CERKVE SO POLNE Metropolit Boris iz Moskve, ki se je mudil več časa na obisku v Kanadi, je izjavil, da je v Sovjetski zvezi nad 20.000 pravoslavnih corkva in .55.000 duhovnikov. Samostanov je ostalo 70 z netkiaj več kot 5000 redovnikov. Pristavil je, da je v sovjetski državi vera zasebna stvar, -i da so cerkve vedno polne. Polne torej, čeprav so na vladi komunisti, načelni in odločni nasprotniki sleherne Cerkve in vere. Vera je pač za večino ljudi globoka naravna potreba, ki je nobena sila doslej ni mogla zatreti. NOVICE NI POZABIL DOMOVINE Slavni jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, ki živi v Ameriki, pogostoma obiskuje domovino in se je spomni z dragocenimi darovi. 1’red kratkim je polki oni] mestu Splitu svojo bogato knjižnico in vilo, v kateri bodo stalilo razstavljena njegova dela. UMRL JE TACCHI VENTURI V Rimu je umrl y 95. letu starosti jezuit Tacebi Venturi. Znan je kot zgodovinar svojega reda in po tem, da je bil dolga leta neuradni in zaupni posrednik med Vatikanom in Mussolinijem. Nanj smo se v svoji stiski obrnili nekajkrat tudi Slovenci. Tako 1. 1924, ko je goriišlkia prefektura hotela zatreti dvajseterico naših prosvetnih društev. Tacchi Venturi je društva rešil, a žal le začasno, kajti nekaj let zatem je fašizem porušil do tal vse slovenske 'kulturne ustanove. Za njegovo dobro delo bomo ohranili pokojnega jezuita v hvaležnem spominu. TO JE BRZINA Angleški letalec Tvviss je na posebnem zrakoplovu dosegel neverjetno brzino 1846 k ilometro v na uro. Fred 50 leti so letala rezala zrak z brzino komaj 70 kilometrov na uro, danes pa pridrvijo s severnega do južnega konca Italije v manj ko eni uri. GOZDOVI GORIJO V noči od nedelje na ponedeljek se je na Skabrijehi naid Solkanom vnel velik požar, ki je uničil večino omlotnega gozda. Veter in burja sta ogenj širila in razpihovala. Skoda je velikanska. Iz južnega Tirola poročajo, da ogromni požari že 3 dni divjajo tudi v gozdovih okoli Tridenta. HUDA BOLEZEN V južnoameriški republiki Argentini so bila oblastva prisiljena zapreti za en mesec vse šole, ker se med otroci močno širi poliomie-litis ali živčna ohromelost, ki je v Ameriki na žalost precej običajna bolezen. NEMIRNI JUG Pretekli teden je prišlo v mestu Barletta do hudih izgredov. Okoli 3000 brezposelnih, katerim daje Vatikan brezplačno pomoč v lirami in obleki, je hotelo naslkočiti skladišča, češ >da se pomoč deli krivično. V spopadu s policijo sta 2 osebi zgubili življenje, več jih je pa bilo ranjenih. Nato je v Apuliji izbruhnila Splošna stavka in stvar je ‘prišla pred parlament. Komunisti in Nennijevei so zadevo' izkoristili in poslali 40 svojih poslancev delat v Barletto preiskavo. Dogodki so dokaz težke gospodarske in socialne krize, s katero se bori južna' Italija, kjer so sc od novega leta do danes že četrtič spoprijeli gladu j oči z orožniki, tako da so na ulicah obležali mrtvi. POŠTENO GA LOKAJO Predstavniki mariborskega okraja so se kar popraskali za ušesi, ko so ugotovili, koli/ko ho Mariborčani zadnje leto potrošili z-a pijačo. Več ko za eno milijardo dinarjev! Po prlili je steklo največ vina, na drugem mestu pa stoji žganje. SLEPARSKI VISOKOŠOLEC V Parmi so zaprli 30-letnega študenta zdravilstva Lojzeta K osi j a. Dečko je imel vpisanih na univerzi že 24 uspelih izpitov, a ko so skrbno pregledali njegovo dijaško knjižico, so ugotovili, da so vsi vpisi in žigi ponarejeni. In talk goljuf naij bi postal zdravnik, kateremu bi bolniki zaupali svojo usodo! SKRITI ZAKLADI Ogromna puščava Sahara, velika za tričetrt Evrope, je doslej veljala za najbolj zapuščeni del sveta. Sedaj so pa francoski učenjalki odkrili, da leže globoko pod peskom debele plasti najboljše železne rude hematita. Našli so tudi svinec, cinik kobalt, mangan in antimon, torej same dragocenosti. Verjetno je, da bodo tam, kjer danes sploh ni življenja, vstale tovarne, stekle železnice in se gradila industrijska mesta. PRAV HITRO SE JE VRNIL Prvenstvo posebne vrste je v Trstu dosegel 52-letni Oiest (oboi. V pet ek zjutraj so ga izpustili iz zaporov, kjer je odsedel svojo osmo kazen. Toda svobodo je užival le malo časa. Iz ječe grede je začel beračiti po hišah in v nekem stanovanju ukradel kovček. Že isto popoldne se je vrnil v svojo' celico. DOBRODELNIK V Rimu živi bolničar Alfred Anselmi, ki je doslej rešili smrti že 750 oseb, s tem da je dal svojo kri za transfuzijo. Krepkemu možakarju so* v' 20 letih odvzeli 350 litrov krvi. Svojo kri je dal tudi Togliattiju, ko se je izvršil nanj znani atentat. Ravno tako jo je dal med vojno Mussoliniju, a tega Anselmi ni vedel, ker so bolnika popolnoma polkriili z rjuho. OB ROJSTVU V SMRT V bližni Milana je Tereza Galbiati, ki je že maiti 4 otrok, pričakovala nov porod. Njen mož jo je hitel spravljat v bolnišnico, ko je žena iznenada povila na pragu dvojčka. Moža je dogodek tako pretresel, da se je sesedel in umrl. Uboga mati je ostala s šeslorico nepreskrbljenih otrok. Kaj se dogaja v Nadaljevanje s 1. strani VELIKA ZAGONETKA Prvi uikrep Stalinovih naslednikov je bil, da so takoj strli vsemogočnost politične policije, usmrtili njenega poglavarja Berio lei vrnili celotno oblast spet — stranki, kakor jo je imela pod Leninom. V njej naj o vsem odloča »skupno vodstvo« enakopravnih ljudi in ne samovolja enega samega človeka. Da bi dokazal, v kakšne zločine lahko vodi diktatura, je Hruščev brez usmiljenja odkril številna Stalinova grozodejstva. Ta odkritja so naredila silen vtis v Sovjetski zvezi in v inozemstvu ter zanesla veliko zine d o v vrste komunistov po vsem svetu. Kako je mogoče, da je Rešitelj velike sovjetske domovine, Voditelj svetovnega proletariata in Učitelj narodov, katkor so ga sedanji gospodarji Rusije sami imenovali in ve-ličali, postal naenkrat morilec in mož, ki je v politiki zagrešil številne usodne napake ? Kdo naj voditeljem Sovjetske zveze še verjame ter se žrtvuje za njihove ideje? V Tifilisu, glavnem mestu Georgije na Kavkazu, rojstni deželi Stalinovi, se je šolska Ne morejo se pritoževati! Nu predvčerajšnji seji tržaškega mestnega sveta je govoril demokrščanski odbornik Sciolis tudi o slovenskem šolstvu. Govoril je tako, da morajo njegove besede pognati vsa-kemu zavednemu Slovencu kri v glavo. Slovenski svetovalci — je rekel — nimajo pravice se pritoževati, kajti občinska uprava se je stalno trudila, du da tržaškim Slovencem vse, kar jim pripada. In to je mož tudi takoj naravnost sijajno dokazal! Slovenci zahtevajo kakor znano, naj se zgradi v središču mestu nujno potrebno poslopje za slovensko srednjo šolo. Gospod Sciolis je izjavil, da se to ne bo zgodilo! Milostno je nato obljubil, da bodo na slovenskih Opčinah dali v novi šolski zgradbi nekaj učilnic na razpolago tudi slovenskim domačinom. Isto se utegne zgoditi — je dejal— pri Sv. Ani. \ Slovenci že leta zahtevajo, naj se v ulici sv. Frančiška in ulici Donadoni otvorita za njih deco dva prepotrebna otroška vrtca. G. Sciolis je rekel, da bodo o tem »razmišljali« šele tedaj, ko bo že rešeno vprašanje italijanskih vrtcev v pretežno slovenskih predmestjih; Trsta. Slovenci zahtevajo v tržaški občini primerno število zabavišč tudi za svojo deco, saj plačujejo davke ravno tako kot Italijani. Dični 'g. Sciolis je pa izjavil, da morajo biti prej sezidana vsa zabavišča, ki so potrebna italijanskim otrokom. Iz govora demokrščanskega moža je dihala vsa krivičnost nekrščanskega nacionalista, ki drugemu ljudstvu ne privošči tega, kar zahteva za lastni narod, moža, ki dela razliko med nedolžnimi fttroki različnega rodu in jezika, čeprav so pred Bogom vsi enaki. Kako je mogel dr. Agneletto glasovati v občinskem svetu nedavno tega za tako upravo, je zalo za naše ljudi naravnost zagonetno. Nič čudnega, da vidno zgublja ugled med našim ljudstvom. Kdo je tega kriv? On sam in nihče drugi. Sovjetski zvezi? mladina uprla in šla na ceste z velikimi slikami polkiojnika ter navdušeno vzklikala njegovemu spominu. Hruščev je poslal na Kavkaz 15 tisoč govornikov, da ljudstvu obrazložijo položaj. Ravno tako so se razpršile trume agitatorjev po drugih deželah prostrane Sovjetske zveze. Hruščev in njegovi sodelavci, ki gotovo niso neumni ljudje, so morali vedeti, da bodo ostri napadi na Stalina vznemirili nekatere dele države in škodovali ugledu komunizma v svetu. Če so se kljub temu odločili za brezobzirno prolistaiinsko borbo, so morali pri tem zasledovati svoje posebne cilje. Stalin je mrtev in ne more več nikomur škodovati. Ljuti napadi proti možu, ki leži že 3 leta pod zemljo, imajo le tedaj smisel, ako v tej »Ji oni stvarni koristijo živim. Hrušeevu in tovarišem ni moglo iti le za to, da ugotovR zgodo vinsko' resnico, temveč da uresničijo kak določen načrt v notranji in zunanji politiki. Kaikšeu načrt? To je zagonetlka, s katero si sedaj razbijajo glave politiki in časnikarji po vsem svetu. SL&pifri frTV2fi.'i/{f'r/fi SKEDENJ Pretekli teden je poteklo eno leto, odkar so policijska oblastva odvedla v tržaške zapore pet Škedenjcev ter jili obtožila, da so 1. 1946 za časa političnih demonstracij zakrivili umor nekega Sicilijanca, ki se je tedaj mudil v našem predmestju. Ni nam danes na lem, da raziskujemo, ali so obtoženci dejansko krivi ali ne. Gre nam zgolj za to, da enkrat za vselej pribijemo, kako nedopustno je imeti ljudi eno. leto v zaporu, ne da bi sami vedeli, kakšna bo njihova usoda. Sodna oblastva so baje izjavila, da ni prišlo doslej do procesa, ker ni na razpolago sodnikov. Iz lega bi lahko sklepali, da pridejo prej ali slej Škedenjci pred sodnike. Odveč se nam zdi poudarjati, da je namera sodnih oblast ev v kričečem nasprotju z določili londonskega sporazuma. Ta namreč pravi, da oblastva ne smejo klicati na odgovornost ljudi, ki so se borili za eno ali drugo rešitev tržaškega vprašanja. Demonstracije iz 1. 1946, v katerih je po nesreči izgubil življenje Sicilijanec, so bile izrazito politične, divjale so med ljudmi, ki so si nasprotovali v tem, komu naj pripada Trst. Vendar nas zanima danes predvsem človeška plat zadeve. Zaprti domačini so družinski očetje s kopico nepreskrbljenih otrolk. Kdo naj med tem časom skrbi zanje? Poleg tega so današnji obtoženci živeli 10 let doma, ne da bi komu od njih padlo na um, da bi svojo preteklost tako ali drugače skrival. Zato bi lahko upravičeno pričakovali, da oblastva zapornike vsaj izpuste na začasno svobodo. To dejanje bi italijanskemu sodstvu le koristilo, kajti njegovo dosedanje ravnanje povsem upravičeno vzbuja sum, da ima celokupna zadeva politično ozadje. NABREŽINA Svoj čas smo v listu pisali, da nabrežinsk! vinogradniki trpijo ogromno šlkodo, ker jim zaradi razstreljevanja min na cesti kamenje kar preplavlja vinograde v bregu. Ker se zdi, da se bodo dela zavlekla še za nekaj mesecev, nastane vprašanje, ali bodo letos naši kmetovalci sploh mogli obdelovati trte. Ne-obhodno potrebno je, da se prizadeti posestniki zmenijo, -kaj jim je narediti, ter skupno nastopijo pri podjetju Zelco-Locatelii, ki je po zakonu dolžno povzročeno škodo plačati. Prepričani smo, da jih ho v njihovih zahtevali podprlo tudi Kmetijsko nadzorništvo, saj je prav temu uradu poverjena naloga, da zaščiti in podpira koristi ter razvoj kmetijstva v naših krajih. PROSEK Z bliskovito naglico se je pretekli petek razširila vest, da se je isti dan zgodaj popoldne smrtno ponesrečil 78-letni domačin Anton Rupel. Kakor običajno je mož tudi ta dan šel nabirat zdravilne trave na gmajno in se povzpel nad globoki prepad, pod katerim se vije čudovita napoleonska cesta. Iz nepojasnjenih razlogov je pa starček nenadoma zdrknil čez rob prepada ter zletel globoko v prepad, 'kjer je ostal mrtev. Zaradi nenavadne starčkove odsotnosti je bila njegova snaha močno v skrbeh ter se odločila, da ga skupno z neko znanko poišče. Ni minilo dolgo, ko sla ženski zagledali njegovo truplo v prepadu. Zvečer so na kraj nesreče prišli openski gasilci, ki pa so zaradi teme opustili vsako plezanje. Šele naslednji dan jim je uspelo prenesti mrtveca na cesto, od koder so ga odpeljali v mrtvašnico. Naj tragično preminulemu starčku sveti ve_ čna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Oni tržaški dnevnik, ki je ob tem mučnem dogodku pripomnil, da so oblastva zares prepočasi poskrbela za odstranitev trupla, je imel prav. Spoštovanje do mrtvih in obzir do žalujočih sorodnikov zahtevata, da se take stvari več ne ponovijo. RICMANJE Več dni smo se pripravljali, da na najbolj dostojen in svečan način obhajamo praznik domačega zavetnika sv. Jožefa. Letošnje silno muhavo vreme pa je na žalost nekoliko pokvarilo ricmanjslko slavje, ker nismo beležili tako velikega števila ljudi kakor druga leta. Ne moremo sicer reči, da ni bil letošnji praznik dovolj slovesen. Dopoldne smo imeli v naši znameniti cerkvi slovesno mašo, ki jo je daroval znani in spoštovani msgr. dr. Jakob Ukmar iz Trsta. Popoldne pa so v našo c as začele prihajati skupine meščanov in prebivalcev bližnjih vasi ter na mali zasedle \se prostore po naših gostilnah in priložnostnih o-smieah. Tudi letos niso manjkali najrazličnejši kramarji in vrtiljak, katerega so se razveselili predvsem otroci. »Strokovnjaki« sodijo, da je bilo ta dan v vasi sedem tisoč tujcev, medtem ko jih je bilo lani preko 15 tisoč. Prav go-tovo je -temu krivo- slabo vreme in nekoliko seveda tudi pomanjkanje denarja. SESLJAN V hotelu -pri morju je že dober mesec nastanjenih nekaj stotin istrskih beguncev, ki so pred nedavnim zapustili rodne kraje ter nam prišli plodit tukajšnja tla. Domačini nimamo z njimi nobenih stikov, saj jih videvamo le na trgu, ko vstopajo ali izstopajo iz avtobusov. Vsak dan in pri slehernem avtobusu je pravcati naval, ki nam povzroča marsikatero nevšečnost. Svoj čas je generalni komisar dr. Palam ara obljubil, da se bo hotel spraznil najkasneje konec aiprila. Upamo, tla bo obljubo izpolnil in da bo tedaj hotel dejansko začel služiti svojemu namenu. Zadnje čase so se pri nas začele širiti vesti, da namerava devinski princ ustanoviti ob zares prekrasni obali v Ses-ljanu, ki je njegova last, mednarodno taborišče. To je pri nas vzbudilo najrazličnejše pripombe, ki v glavnem niso laskave. Strokovnjaki sodijo, tla bo to taborišče znalo zadati hud udarec tujskemu prometu, saj se bo na la način najlepši del obale spremenil v nekakšen »ciganski lager«, v katerem bodo kraljevali šotori najrazličnejših vrst in mer. Menimo, da bi se ta prostor moral tako izkoristiti, da bi dejansko koristil gospodarstvu tukajšnjih krajev, ne pa puhli in ceneni slavi kakega posameznika. SV. IVAN Nemalo mas je v torek preteklega tedna presenetila vest, da je dan prej v Ljubljani za vedno zatisnil svoje oči bivši tržaški občinski svetovalec g. Josip Nego-de. Pokojnik je 26. februarja še kolikor toliko čil in zdrav obhajal svojo 98-detmi-co in nihče ni ta dan pričakoval, da bo čez dobra dva tedna zapustil ta svet. S smrtjo Josipa Negodeta so Svet-oivan-čani zgubili svojega najstarejšega rojaka, tržaški Slovenci pa enega izmed prvih borcev za svoje narodne pravice. Negode se je sicer rodil v Rocolu, a ga moremo po vsej pravici smatrali za Svetoivan-čana, ker se je semkaj naselil še kot deček. Po poklicu je,bil klesarski mojster in je njegova obrt slovela tako v mestu kakor v okolici. Že v mladih letih je uvidel potrebo po kulturnem udejstvovanju in se je pogumno in nesebično lotil dela. Ustanovil je dramat-sko društvo ter bil njegov režise-r in obenem prvi igralec. Sodelovali je tudi v vseli drugih prosvetnih in sorodnih organizacijah ter imel važno besedo v tedanjih političnih društvih. Bil je izredno vesele narave ter plemenitega značaja. Zaradi njegove sposobnosti in odločnosti so ga tržaški Slovenci izvolili v občinski svet, kjer je častno zastopal njihove narodne in gospodarske koristi. Po prvi »tetovn-i vojni se je preselil v Ljubljano in tu ostal do smrti. Naj ljubi Stvarnik obilo poplača njegovo veliko ljubezen ter požrtvovalno delo za naš narod. Sorodnikom izrekamo svoje globoiko sožalje. TVRDKA oc T K S T PIAZZA S. GIOVANNI 1 Telefon 35-019 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (inox) Jekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekora ivni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblice. Prodaja tudi na obroke. Uporabe parnega lonca HAWKINS ne sme'*pogrešati nobena hišna gospodinja več. Hranili se boste bolje in prihranili'* njegovo uporabo 80% na gorivu in času. ^r*/yiVi( is fg(•'tSftlsc GORIŠKI OBČINSKI SVET Preteklo saredo je goriški občinski svet več ur razpravljal o ureditvi avtobusnega mestnega prometa. Čitateljem je znamo, da je podjetje ATA zelo spretno postavilo občinske može pirod izbiro: ali naj se ukinejo tri pasivne proge, ali pa naj se dovoli povišanje voznine. Zastopniki vseh stranjk so bili proti temu, da se pasivne proge ukinejo, in sicer ne le zaradi nevolje prizadetega prebivalstva, marveč še bolj zaradi tega, ker bi to neizogibno povzročilo tudi odslovitev precejšnjega števila zaposlenih delavcev. Zato ni občinskemu svetu ostalo nič drugega kot privoliti, da ATA poviša voznino, in sicer 5 lir pri listku. Listki za dijake in delavce ostanejo pri starih cenah. Predlog upravnega odbora je dobil znatno večino glasov. Drugi predlog, da se rešitev odloži ter da vprašanje prouči posebna komisija, je bil zavrnjen. Nekateri svetovalci so predlagali, naj občina vzame v svoje roke mestni promet, vendar se ta sicer pameten predlog ni mo^ral sprejeti, iker se to vprašan/je ne da nemudoma izvesti. Tako je prišlo do povišanja voznine, kar je Novi list napovedal že koj za tem, ko je ATA prevzela Ribijevo dediščino. PODGORA V februarju sta prav na tiho obhajala zlato poroko gospod Albin Špacapan in njegova zena Hilaarija, starši našega g. župnika. V soboto pa je 81-letni mož iznenada umrl 2.a kapjo. V torek smo ga položili k večnemu počitku na pokopališču v Mirnu. Mašo zaduš-iiico je zanj opravil njegov sin. Pogreb, ki se ga je udeležilo tudi veliko pokojnikovih prijateljev in znancev iz Podgore in Jamelj ter vse doline tu in onstran meje, je vodiil mirenski domačin, g. Vinko Štanta, dekan iz Šem-polaja. Pokojnik je bil Mirenc, ki se je vedno živo udejstvoval v delavskem gibanju; v mladih letih je bil vnet pristaš Krekovega socialnega gibanja. Leta 1921 je bil izvoljen za poslednjega slovenskega župana v Mirnu. Pokojniku naj sveti večna luč, njegovim sorodnikom, zlasti našemu g. župniku pa izražamo globoko sožalje. &TEVERJAN Števerjamska občina opozarja vse lastnike zemljišč ob občinskih cestah in stezah, naj ne nanašajo listja, kamenja in smeti v obcestne jarke, ker vse to ovira odtok deževnice. Skrbijo naj, kolikor morejo, da bodo obcestni jarki čisti in prazni. Števerjanci smo se razveselili ob vesti, da bo tudi naši občini nakazanih 8 milijonov lir od sikupne podpore 180 milijonov, ki jih ,ie zakladno ministrstvo določilo za gradnjo novih ali obnovo starih šolskih poslopij na G or iškem. Od nakazane vsote bo Števerjan porabil dva milijona za popravila stare šole, 6 milijonov in 600 tisoč lir pa za zsrradnjo otroškega vrtca. Naj ob tej priliki izrazimo hvaležnost za te prepotrebne prispevke tudi svojemu županu in občinskemu tajniku, ker vemo. da se ta dva moža zares trudita za nujne občinske potrebe. Zato tudi trdno pričakujemo, da bodo naša vas in vsa občinska naselja čimprej oskrbljena z zdravo pitno vodo. ki je in ostane prva javna potreba našega prebivalstva. SOVODNJE Pred kratkim sta naše županstvo obiskala župan iz Gradiške g. Bressan in tehnični ravnatelj V zh odno-funianskega vodovoda ing. Sirtori. Skupno s predstavniki naše občine sta preučevala napeljavo sovodenjskega vodovoda, o čemer srno pred nedolgim poročali v Novem listu. V ta namen so si ogledali zlasti Rupo, Peč in Vrh. V kratkem bo naša uprava končno izdelala načrt ter ga predložila oblastvom, da ga odobre. Do Ikonca t. m. se tudi v Sovodnjah delita vladkor in kava v običajni količini in po ceni proste cone. Dele pa le po novih nakaznicah, o katerih smo poročali v zadnji številki našega lista. RUPA iSvoj čas smo poročali, da je sovodenjski občinski svet sprožil vprašanje zidave otroškega vrtca v naši vasi. Sedaj menimo, da je ta gradnja zagotovljena, ker je zakladno ministrstvo določilo 4 milijone lir za rupen-ski otroški vrtec. S tem ukrepom bodo zadovoljne zlasti matere naših malčkov, za katere so vedno v strahu, ker leži naša vas ob izredno prometni glavni cesti Gorica1—Trst. JAMLJE V dopisih iz J amelj smo med drugim vedno poudarjali, da je treba enkrat za vselej zajamčiti gradnjo ljudske šole v vasi; pozivali smo zlasti g o riško šolsko skrbništvo in prefekturo, naj storita vse, kar je potrebno, da se že toliiko obljubljena šola prične čimprej zidati. Sedaj čujemo, da je zakladno ministrstvo določilo 180 milijonov lir za nova šolska poslopja v občinah goriške dežele. Od te vsote bo odpadlo nekaj milijonov tudli na gradnjo in popravo šol v slovenskih občinah. V razglasu pa ne najdemo nobenega zneska, ki bi ga bila ministrstvo' določilo za jam oljsko šolo. Zato se bojimo, da bomo morali Ja-ineljci še dolgo čakati na prepotrebno šolsko poslopje. Talkiega omalovaževanja naših ljudskih potreb ne moremo razumeti in zato pričakujemo, da bodo oblastva vendar zadevo tako uredila, da bomo tudi mi lahko zadovoljni. IZ TRŽIČA Naše ladjedelnice so zadnje čase znatno dvignile svojo proizvodnjo, tako da so> skoraj si delavci popolnoma zaposleni. V kratkem bodo izročili lastnikom, kar tri nove ladje: »Morasso« bo spluila 25. marca in kmalu nato -e »Brezza« in »Ebano«. Kljub vsemu pa delavci ne morejo biti zadovoljni z današnjimi mezdnimi pogoji. Zato so tržišlki kovinarji priredili 15. marca stavko, ki so jo podprle vse strokovne organizacije. Delavci so zahtevali, naj se njihove plače izenačijo z mezdami, ki jih prejemajo kovinarji genovske ladjedelnice Ansaldo. Prepričani smo, da bodo delavci v svoji borbi za življenjske pravice zmagali, če jih bodo sindikalne organizacije vsestransko podprle in enotno nastopile, kakor se je že zgodilo pri zadnji stavik.i. V Tržiču se v zadnjem času veliko gradi. Priznati moramo, da daje občinska uprava v tem pogledu najlepši zgled: sama gradi nova stanovanja in obnavlja stara. Pred kratkim je naš občinski svet sejal v obnovljeni občinski hiši. Glavno pozornost je posvetil primanjkljaju letošnjega občinskega proračuna, ki bo kljub varčevanju znašal še vedno sikoro 58 milijonov lir. SMRT ZAVEDNEGA SLOVENCA V četrtek, 8. marca, smo ob hudem mrazu pokopali vsem Goričanom dobro znanega mizarskega mojstra Andreja Ličarja. Do smrti je delal v svoji delavnici v ulici Brigata Casale, čeprav mu je bilo že 86 let. Po rodu je bil iz Solkana, v zadnjih letih pa je živel v Gorici. Spadal je med zavedne in navdušene Slovence, ki so si pridobili velike zasluge v dobi čitalnic s svojim delom v društvih, pri pevskih zborih, na odrih in v telovadnih organizacijah. Več desetletij je zvesto čuval znamenito cerkvico sv. Rolka na solkanskem pokopališču, ki je žal današnji rod ni znal oču-vati, ker ima premalo razumevanja za vrednost zgodovinskih spomenikov. To je rajnega močno bolelo. Naj mu dobri Stvarnik bogato poplača vso ljubezen in zvestobo, ki jo je pokojnik dejavno gojil do svojega naroda. SEJMI V GORICI Goriški prefekt je za sejme v Gorici odločil naslednje: Sejem sv. Hilarija bo trajal tri dni, začenši s 16. marcem; sejem sv. Jerneja tudi tri dni in se prične v ponedeljek po 24. avgustu; sejem sv. Mihaela traja tudi tri dni in se začne v ponedeljek po 29. septembru: sejem sv. Andreja traja osem dni in se začne v soboto pred prvim ponedeljkom v mescu decembru. Razen teh starodavnih goriškiih tržnih dni bodo odslej običajni sejmi vsak drugi in zat* nji četortek v mesecu, in sicer živinski trg. prodaja lesa, slame in sena; drugo blago se bo pa prodajalo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Ako pade določen tržni dan na praznik, ho sejem naslednji dan. OPOZORILO GORIŠKIM KMETOVALCEM Kmetijsko nadaorništvo obvešča, da je dobilo dr-žavpo podporo za nabavo še 300 q semenskega krom. ipirja. Kdor ni še napravil prošnje za državni prispevek, naj to stori do 25. marca. Nadzorništvo opozarja kmetovalce, da lahko brez skrbi naročijo med drugimi sortami tudi semepski krompir »tonda di Berimo«. Težko se namreč dobe vrste krompirja: »Esterlingen«. »Majestic« in »Bintje«. AŠKERČEVA PROSLAVA Dijaki goriškega višjega učiteljišča so v soboto priredili lepo uspelo Aškerčevo proslavo. Predvaja- li so odlomek iz Pesnikovih del ob ustrezni glasbeni spremljavi. Dijakinja Pertot iz zadnjega letnika je podala pregled pesnikovega življenja to dela. Tej glavni točki sporeda so sledile pesmi in recitacije. Veseli nas, da se naše dijaštvo, čeprav le v ozkem okviru, vendarle giblje in samostojno udejstvuje. TOVARNA IKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. IZ ČEDADA Odgovor ministra poljedelstva poslancu Cecoheriniju, da nadiške doline ne spadajo v »zone dopresse«, to je med pasivne dežele, je vzbudil veliko začudenje po vsej Beneški Sloveniji An Furlaniji. Vest je spravila iz ravnotežja nekatere tukajšnje kroge, katerim je pri srcu skrb, da svet nič ne zve o tem, kar se dogaja v naši deželi. Začeli so biti plat zvona, češ da sta Benečija in kos Furlanije zopet v nevarnosti zaradi slovanske propagande. Ni bilo dovolj, da je predsednik deželnega odbora poudaril na zadnjem zborovanju videmskega deželnega sveta »itali* jamstvo« madišlkih dolin. K besedi se je oglasil tudi deželni svetovalec polkovnik Luigu’ Olivi etri, ki zastopa v deželnem svetu nadiške doline, in je odločno protestiral proti propagandi »slavofilskih« časopisov, ki pišejo, da vlada zanemarja in zapostavlja Beneško Slovenijo. Svoj protesit je podprl z navedbo dolge vrste šol, otroških vrtcev, vodovodov, šolskih knjig in kosilc ter podobnega, za kar je vlada izdala okoli dve milijardi licr, kar znese 125 tisoč lir na vsakega prebivalca. Gospod poslanec pa ni povedal, da ta vsota kljub temu mi prinesla našim ljudem niti »polente«! Saj so Beneški Slovenci zaradi obupne revščine prisiljeni trumoma zapuščati rodno Pritrdil je celo svojemu pajdašu Hitlerju, ko' je ta ob neki priložnosti poklical Ciana v svoj generalni Stan na zaslišanje in mm surovo zabrusil: »Osel ste se rodil in osel boste umrl.« Tako so se bratci med sabo poznali. Iz našega junaka, ki se je v te in pozneje še v miiramarske zanke ujel, so se pa vsi vprek samo norčevali. On pa se je samo trka! na svoja vojaška prša. Seveda so tii spori med oblastniki rodili hude posledice. Vsak je zbral okoli sebe svojo skupino somišljenikov, ki so si spodkopavali tla. Smrtna jeza. je ločila' kraljeve pristaše od Mussolinijevih. Med temi sta se pa pojavili med vojno dve večji struji. Ena je bila za prelom z Nemčijo in za zvezo z za-p a dni mi velesilami. Vodil jo je na videz1 naj-veej.i Mussolinijev podrepnik, bivši minister Dino Grandi. Ko ga je Mussolini imenoval za predsednika poslanslke zbornice, se mu je v pismu tako zahvalil: »Moje življenje, mo» ja vera, moj duh so že 25 let tvoji, o^ moj duee!« Pa je že takrat pletel nitke za zanko. Tudi Ciiano, ki je zvedel, v kaki časti ga ima tast, je uskočil v ta tabor. V drugem so se pft znašli skrajneži, ki so bili za zvezo s Hitlerjem do smrti. Vodil jih je pretepač Farinacci, ki je hotel vso politiko voditi le v duhu okrajnega nasilja. Med obema skrajnostma je nihal naš znanec De Bono. Ni vedel, kam bi se naslonil. Nazadnje Se je izpolnila nad njim zla prerokba iz Miram ara. Po neki čudoviti zgodovinski meji je zadnji domači prebivalec belega gradu De Bono j sodeloval pri dogodkih, ki so privedli v pr o- j past njega in strli fašistično vladavino. zemlja in iskati kruha v tujini, v zadnjem času zlasti v Nemčiji. Pač pa je Olivi eri ponovno poudaril »italijanstvo« naših dolin, čeprav se v njih govori neko slovensko narečje. Povedal je, da je za Italijo umrlo že nad 200 tisoč Benečanov, ter nato predložil deželnemu svetu dnevni red, Iki je bil z navdušenjem sprejet. Ugovarjal mu je le svetovalec Fracovig, ki je ugotovil, da ni bilo za nadiške' doline do danes preskrbljeno niti najpotrebnejše, ter polkovniku priporočal, naj vsaj v zadnjih trenutkih svojega poslanstva zanje nekaj stori. Ob koncu zborovanja je poslanec Gioeo-muzzi predlagal, naj se Olivierijeve ugotovitve pošljejo tudi it a li jamskemu _k omzul.u v Belgiji. Pametno, saj prav v belgijskih rovih hira in umira cvet prebivalstva »popolnoma italijanskih nadiških dolin«. Gospod Olivieri je gotovo zelo zadovoljen da mu »slavofilski« časopisi dajo priliko spet trditi, da njihova propaganda spravlja v ne-varnost doline, ki jih on varuje in zastopa. Ob vsaki priliki ponavlja reči, za katere vsi vedo, in omenja puhle nevarnosti, ki jih ustvarjajo le njegovi možgani. V Beneški Sloveniji je »iredentizem« neznia.na stvar in tukajšnje ljudstvo rti prepričano, da je govorjenje materinega jezika iredentizem. Če kdo ugotavlja kričečo revščino ter govori in Vse življenje je mož, poln časti in odlikovanj, nihal med kraljem in Mussolinijem. Kjer mu je kazalo, da bo plaval na vrh, tja se je trenutno odločil. Tok dogodkov ga je pa ob koncu življenja — šel je že proti osemdesetim — potegnil v vrste skritih zarotnikov proti Mussoliniju. Ta plaz je pokopal njega, del zarotnikov in diktatorja samegta. De Bono se je umaknil v Miramar tudi iz osebne užaljenosti. V začetku vojne je poveljeval skupini armad na jugu in na Siciliji. Zaradi nezmožnosti so ga mlajši generali z dučejevim odobravanjem porinil i v ozadje. To je starega maršala tako razjezilo, da je rad poslušal ministra Grandija in Ciana, ki sta v zvezi s kraljevo hišo spodkopavala tla Mussoliniju in njegovim goreč-nikom. Ko so se zavezniki izkrcali n;a Siciliji, je Mussolini skušal dvigniti moralo svojih pristašev z govori po trgih in ulicah vseli mest. Zato je izbral dvanajst »jogrov«, ki naj bi kot pridigarji »svetega fašizma« ali po vsej Italiji vlivat poguma obupancem. Med izbranimi je bil poklican iz Mira m a ra tudi De Bono, da bi s svojo preteklostjo vzbujal spomin na prve dni fašinma in gorjač. Izbranci so pa zahtevali prej .razgovor z gospodarjem. In res so' bili 16. julija sprejeti v palači Venezia. De Bono se je prvi o.glasi'1 in zahteval podrobnosti o porazih na Siciliji ter pristavil, da so poveljniki nezmožni. Strankin tajnik Scorza — tu se že opari skrivna vez med j »najzvestejšimi« proti Mussoliniju — je podčrtaval potrebo, da se morajo na vodilnih piše, du ta (dežedja. nima »polente«, ni to protiitalijansko delovanje. Medtem se je državni poslanec Ceecherini (socialist) zopet obrnil na ministra za kmetijstvo in gozdove ter ga vprašal, ali ve za vznemirjenost in pravcati preplah, ki ga je povzročil v nadiških dolinah njegov presenetljivi odgovor. Poslanec je izrazil željo, naj mu minister pismeno odgovori, ali bodo nadiške doline končno deležne dobrot zakon« st. 647. Morda bo ministrov odgovor zopet dal priliko gospodu polkovniku Olivieriju, da se postavi v obrambo »italijanstva« nadi-škiih dolin. Nam pa gre za to, da ostanejo zakonite določbe v polni veljavi. SMRT PODJETNEGA GOSPODARSTVENIKA V sredo, 14. marca, je biil slovesen pogreb gospoda Ivama Rosina, lastnika velikega prevoznega podjetja iz Čedada. Ves čas po prvi svetovni vojni je podjetje skrbelo za potniški promet od Vidma do Kobarida hi po videmskem sporazumu tudi do Tolmina. K nam je pokojnik prišel po prvi svetovni vojni kot navaden, šofer. Ker miu je bila sreča mila, se je s svojo veliko pridnostjo povzpel do tega, da smatrajo danes njegovo podjetje med največja v Furlaniji. Bil je vedno tudi do naših ljudi dober in jim nudil poštenega zaslužka. Zait o ga bodo ohranili v lepem spominu. mestih menjati možje. Vsi so pa zahtevali, naj se skliče »Veliki fašistovski svet«, ki bo odločal. Mussolini se je na1 ta klin ulovil. Ko je odločitev padla, se je na vseh obrazih bralo vprašanje: Vojna ali mir? Tudi med ljudstvom se je začelo širiti malodušje, želja naj se že konča ta vojna, ki jo je začel oblaslnež sebi in Hitlerju v slavo, italijanskemu ljudstvu v pogin. Po radiu sta se oglašala Roosevelt in Churchill, ki sta 18. julija postavila Italijane pred odločitev. Tako 9ta govorila po zraku: »Prišel je čas odločitve, Italijani! Ali hočete umreti za Mussolinija in Hitlerja ali živeti za Italijo in njeno civilizacijo V« Ta poziv se je potem vsako uro ponavljal, da je ikot kladivo trkal na glave ljudi, ki so bili vojne siti. ^ To razpoloženje je še bolj pospešilo odločitev večine fašističnih prvakov, ki so si hoteli rešiti glave. De Bono je bil kajpak med njimi. ZGODOVINSKA NOČ Dan po zavezniškem pozivu se je Mussolini odpeljal v Feltre na sestanek s Hitlerjem. lu se je iz ust nemškega vodje usul plaz 'besed, kli se ni ustavil celo uro. Med njegovim vpitjem je vstopil v dvorano vile Gagigia ves bled Mussolinijev pribočnik in javil, da v tem trenutku bombardira na stotine sovražnih letal — Rim. Popoldne se je Mussolini z letalom vračal od zadnjega sestanka. Že nad goro Soranto je ugledal vse nebo nad Rimom v dimu in ognju. Po cestah pod saibo je videl rekt preplašenega ljudstva, ki je begalo iz mesta. Nič ga ni ganilo, kakor da ga neizbežna usoda vleče v prepad. Hotel je na »tisoče žrtev, samo da bo lahko z zmagovalci sedel pri isti miri.« Ista usoda je gnala v enake zanke tildi njegove nasprotnike. Oboji so pa priklicali nad ljudstvo stotero kletev. (Dalje.) m ELiGR AKLETi 61 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA H&MjCefri Zlriiiiiifiiii* Ifrcituzvvv V soboto zvečer je zinai.a gcaiška pianistka Ua mijana Bratuž priredila v prosvetni dvorani bivše Mladike samostojen klaviiski koncert. Na sporedu so bile skladbe sveovnih skladateljev Mozarta Schuberta, Schumanpa. Rameauja, Chopina. Debus-syja in našega tolminskega irojaka Bravničarja. Pianistka je pritegnila nase občinstvo že z izvajanjem prve skladbe. Mozartovo Fantazijo v C-molu je podala oblikovno čisto in z milino. Schubertovo Sonato v A-duru je prevevalo romantično občutje, medtem ko so Schumannove skladbe izražale strastnost. Izvajanje Rameaujevih Ptičjih klicev in Gavo'-te, Debussyjevih Potujočih pevcev, Umetnih ognjev im Jader ter Bravničarjevega zanimivega Caprica je bilo 'Učinkovito i,n ljubko. Na sobotnem koncertu je pokazala, da je od zadnjih nastopov zelo napredovala. Dokazala nam je da si stalno prizadeva čimbolj poglobiti svoj umet niški izraz. Njeno izvajanje so izbrani, čeprav ne polnoštevilni poslušalci nagradili s toplim odobravanjem. Osvojil jih je tudi ljubeznivi nastop pianistke. V nedeljo dopoldne je Bratuževa s skrajšanim sporedom nastopila še za dijake. Za boljše razume-varnje skladb so bili zelo na mestu njeni uvodi pri posameznih skladbah. Za brezplačni nas.op so ji bili dijaki zelo hvaležni. Ob koncu so jo nagradili z bur- Odbor za prosveto in kulturo Ljudske skupščine Slovenije je izdelal predlog posebnega zakona, po katerem bodo odslej podeljevali Prešernove nagrade samo za najboljša dela iz jezikoslovja, fl-lozofije_ zgodovine in drugih humanističnih ved ter za umetniško ustvarjanje. Kidričeve nagrade pa za najboljša znanstvena dela na področiu ekonomskih, družbenih in naravoslovnih ved. V soboto zvečer je Društvo slovenskih srednješolcev po daljšem času spet priredilo literarni večer, na katerem so mladi pesniki ip pisatelji brali svoja dela. Gregorčičeva dvorana v ulici Roma 15. ki je bila izbrana za to priložnost, je dala dogodku skoro nekam intimen značaj, posebno ker poslušalcev ni bilo veliko, le kakih 40^50. Nastopilo je sedem mladih, ki so nekateri že precej pogumno in samozavestno, drugi pa še bolj tesnobno brali svoja dela — prvence že skoro ne morem reči, ker vsaj nekateri med njimi kar pridno p.šejo in objavljajo svoje stvari v »Literarnih vajah« in drugod, četudi se še nobeden ni prikopal do resnične dozorelosti v slogu in vsebini. Večer je začel Miroslav Morje s svojimi pesmimi, listini, ki prebirajo dijaško revijico, je njegovo ime dobro znano. Vendar so kljub temu, da je v njih že najti določeno mero oblikovne izbrušenosti in miselne oziroma čustvene zrelosti, p; ego ve pesmi v bistvu še začetniške. Včasih zazvenijo njegovi verzi kar lepo in misel je jasna in pesniška, a že v naslednjem stibu zašepa in pokvari ugoden vtis. Svetovali bi mu, da pridno prebira dobre starejše in sodobne slovenske, pa seveda tudi tuje pesnike ter si poglobi svojo vizijo sveta in predvsem tudi pesniško obliko. Hektor Jogan, ki piše povest »Tujina« v letošnjih »l.iterarnih vajah«, je prebral črtico z zanimivim in aktualnim motivom, vsaj za tižaške razmere. Špov je namreč zajel iz življenja tržaške družine, ki je v narodnostnem pogledu razcepljena. Tudi ime Eve Žnideršič je že precej znapo. Ona in Mirka Lavrenčič sta prebrali kratki črtici. Tudi Louis Abram je recitiral prozo, v kateri je obdelal košček nedavne tržaške preteklosti. Pesmi sta brala nato še Filibert Benedetič in Vi-slava. Splošen vtis je bil ta, da so bile pesmi boljše od proze, kljub vsem že omejijenim šibkostim. Pisatelja se nekam lovijo za snov in nikakor pe znajo prodreti v bistvo p. oblemov. Privlači jih samo kak čisto zunanji motiv, ki ga nato obdelajo bolj ali mani sentimentalno ali s površnim humorjem, k; nima s pravim življenjskim humorjem, ali bolje rečeno, z ironijo življenja še prav nič skupnega. Vzrok temu morda ni samo mladost piscev, kajti nekateri med njimi so že maturirali, ali pa bodo kmalu, ampak premajhna književna kultura. Zdi se mi, da kratko- nim ploskanjem in s cvetjem. Priznani pianistki če stitamo k uspehu med ožjimi rojaki ter ji izrekamo željo, naj bi nas v doglednem času spet razveselila s podobnim nastopom. F. J. GLASBENI NASTOP V soboto zvečer je bil v dvorani rta stadionu I. maja javni nastop gojencev Glasbene Matice. Program je obsegal 27 točk in se je kar precej dolgo vlekel, vendar je bil zanimiv in prav nič dolgočasen. V prvem delu nastopa lo solisti izvajali skladbe za klavir, violino, klarinet, flavto in oboo. Nastopili so gojenci Vojko Cesar, Danijela Nedoh, Herman Svetlič, Bruna Legiša, Helena Plesničar in Bruno Podgornik. Vsi razen Podgornika obiskujejo tretji nižji razred, imenovani pa četriega. Vsi so prav zadovoljivo izvedli svojo vajo. Iz prvega srednjega razreda so pri klavirju nastopile Lia Furlan, Tatjana Uršič in JVeva Vrabec, kot violinist pa Valter Brus, Lia Furlan, Dariji Berginc in Savina Valetič. Pri klavirju sta nekatere spremljala Nora Jankovič in Bruno Podgornik. Uba'ld Vrabec, ml. seveda, je zaigral na klarinet, prav tako Rudolf Piščanc, prvi iz 1., drugi iz 3. razreda. Oba je lepo spremljala na klavirju Neva Vrabec. Na oboo je zaigral Andro Vuga, na flavto pa Miloš Pahor. V drugem delu je nastopil mladinski šolski pevski zbor fantov in deklet in napravil dober vtis. Kot dirigenti pa so se poskusili Marija Cač, Lia Furlan, Jožko Baša, Maruška Gerdol, Julijan Colautti, Uba’d Vrabec ml. in Neva Vrabec, prav posebno uspešno pa še Ivan Bolčina, Albin Verginella in Vladimir Vodopivec, o katerih moiamo reči, da že zares obvladajo zbor. malo ne najdejo pravega prijema za tisto, kar bi radi povedali, oziroma da (probleme sicer čutijo, a jih ne vidijo; ne znajo namreč izluščiti iz njih jedra in opisati v dogajanju tistega, kar je najbolj značilno in bistveno. Tako se ukvarja vedno samo z nekimi postranskimi dogodki, ki morejo komaj nakazati tisto, kar bi hoteli mladi pisci v resnici povedati. Tudi zanje velja isti nasvet — in še y večji meri — kot za mlade pesnike, to je, da se naj učijo, kako je treba pisati, pri dobrih slovenskih in morda še bolj pri dobrih tujih in zlasti še sodobnih pisateljih, ameriških, ko; je n. pr. Hemingway, k je mojster v napetem pripovedovanju in zgoščenosti pisanja, pri francoskih, n. pr. pri Veicorsu in pri italijanskih pisateljih mladega pokolenja, katerih knjige so jim najdostmpnejše. Sicer pa imamo tudi v slovenščini že prevedena nekatera Hemingwayeva in Vercorsova dela, a Italijani prevedejo skoro vse, kar izide dobrega v ameriški, angleški in tudi francoski literaturi. Literarni večer je pokazal, ali bolje lečeno potrdil, kar smo že vedeli, da je med našo slovensko mladino v Trstu precej dobrih literarnih talentov, da pa se nekako ne morejo razviti in kar nekam okmejo ravno v času, ko bi morali predložiti javnosti prva zares dozorela dela. Ta vtis je potrdila zlasti odsotnost nekaterih mladih, ki so prejšnja leta že precej objavljali, pa so v zadnjem času kar nekam utihn ii, oziroma obstali na mestu. Tu mislim predvsem na Vijolico Fondo, pa tudi še na nekatere druge, ki so v prejšnjih letnikih »Literarnih vaj« pa tudi že po svojih prispevkih v druge liste veliko obetali. Seveda so za njihov razvoj odgovorni tudi drugi, zlasti starejši pisatelji. Ali bi ne bilo dobro, da bi temu problemu, ki je za slovensko kulturo, zlasti še v Trstu, mnogo bolj važen, kot bi sodili samo po vrednosti priložnostnih literarnih večerov, posvetili mailo več pozornosti in skušali mladim v tej ali oni obliki pomagati, da bi prebrodili z;:dnje ovire, ki jim branijo, da bi se uvrstili med resnične literarne ustvarjalce? Sodobna slovenska književnost je v Trstu več kol častno zastopana. Obstajajo vsi pogoji, da dobi tudi novo slovensko pisateljsko pokolenje v Trstu nekaj dobrih predstavnikov — če jih bomo znali vzgojiti. v. V. 'Na prostrani ravnimi kopališča Lido v Opatiji bodo v kratkem začeli graditi letno gledališče, ki bo lahko sprejelo kakih 3700 obiskovale ev. Gledališče bo dograjeno do začetka letošnje turistične sezone. V istem letoviškem mestu bodo odprli tudi galerijo likovnih umetnosti. V njej bodo razstavljena dela predstavnikov sodobnih smeri jugoslovanskega slikarstva in kiparstva. S_E_M AF OR ZA NAHoDOV BLAGOR Prosvetno društvo »Jadrnica« je na tem, da praznuje tridesetletnico svojega obstoja. Stranka iksov je sedla za zelepo mizo s stranko ipsilonov, da sc sporazumeta za skupno pioslavo. Tako iksi kakor ipsilonj se postavajo m stališče, da niti eni niti drugi ne smejo izkoristiti ipaoslave v strankarske namene. Proslava naj bo torej apolitična, skladno s pi^gramom obeh strank, ki skušala privabiti pod svoje okrilje Slovence ne glede na njihove ideološke, telesne, duševne, verske in ckuge razlike. Teže pa pride do sporazuma glede sporeda proslave. Najprej: kdo bo imel slavnostni govor, pripadnik iksov ali ipsilonov? Pripadnik iksov: »V članstvu društva »Jadrnica« so v večini pripadniki naše stranke, zato je naravno, da ima slavnostni govor iks.« Pripadnik ipsilonov: »Mi prispevamo za proslavo godalpi orkester. Njegovi člapi pa so vsi naši. zato je unievro, da ima slavnostni govor ipsilon.« Duhovi se polagoma razburijo, tako da preti nevarnost, da se pogajanja lazbijejo. Saj pri slovenski manjšini v Trstu pi majhno vprašanje, kdo bo imel apolitični govor pri proslavi »Jadrnice«, prosvetnega društva y vasi, ki šteje nad dve sto prebivalcev. Naposled pa se v glavah prisotnih na tihem le utrdi piepričanje, da bi b.lo za politični ugled enih in drugih nadvse škodljivo, ko bi izpustili iz rok tako krasno propagandno priliko, kakor je apolitična proslava prosvetnega društva v vasici z več kot 200 dušami. Pogajajo se torej naprej. Eni in drugi po dolgem razpravljanju le prislanejo na to, da slavnosti govornik ne sme pripadati pe enim pe drugim. Da bi pripadal tretjim, to je seveda izključeno vnaprej. Tako je od te načelne postavke do izbire primernega človeka težka pot. Iksi pa primer ne bi imeti ničesar proti Tonetu Mehaniku, ki pa je ipsi-lonom nesprejemljiv, ker je Tone Mehanik naročen na glasilo iksov, čeprav jih sicer kritizira. Ipsiloni bi pristali na ime Japeta Stapca;ja. Toda eden iksov takoj vskoči, češ da je Jape Stancar samo na videz apolitičen, da v srcu simpatizira z ipsilopi, da je filoipsjlon, čeprav jih kritizira. Raje predlaga Pe-potai Liro, ki se kot trgovec izogiba politike. »Bolj filoiks kot Pepo Lira?« plane vmes peki ipsilon. »In to, čeprav vas rad pokritizira!« Skratka, tej debati skoraj ni videti konca, dokler k sreči pe pade ime človeka, ki je sprejemljiv za obe stranki. Gušto Trapoler je sicer liloiks, a ima sicer za tasta vplivnega ipsilona. Ce bi človek sodil po tem, kako mu je tast prodal pod cepo ka-miop, bi sklepal, da je Gušto Trapoler lahko tudi ii-loipsilon. Zravep tega kritizira ene in druge. Pride dan proslave, za katero tako iksi kakor ipsiloni agitirajo med svojimi pristaši. Vendar pa niti eni niti drugi pe greda v svoji vnemi predaleč, in to iz previdnosti, da pe bi proslava nehote zavzela kakšep iksarskj ali ipsilonovski top, zaradi česar bi jo epi skupili. Toda dan je lep ip ker so ljudje slišali za peko apolitično proslavo, so se v velikem številu zgrnili v tisto vas ,da bi vsaj enkrat v življenju doživeli nekaj apolitičnega. Prišli so iksi in ipsilopi, filoiksi in filoipsilani, komajiksi in komajipsi-loni, neiksi itn neipsiloni, ki pa so vsi bili tam ne zaradi jksovstva ali ipsilonstva ali zetst.va, ampak preprosto zato. ker so bili Slovenci. Malo pred za-četkom sta posedli pa odru tudi obe vodstvi iksov in ipsilonov, tudi sami polni napetega pričakovanja, kakšna je peki apolitična proslava. Toda kaj se je zgodilo, da je štab ipsilopov nenadoma vstal ip zdaj ogorčeno zapušča pioslavo? Nič. Mesto Guštota Tra-polerja, ki je moral ostati zaradi influence v postelji, je stopil zdaj na oder nekdo drugi, ki sicer ni iks, a je vseeno premalo ipsilon, da ne bi vodstvo ipsilopov moralo iz protesta zapustili proslavo. Ip ko se zbere vodstvo pa samem, si eden od večjih ip-Silanov vzradoščeno pomane roke, ko da je našel domislico, ki jih bo vse pa mah osrečila: »Hvala Bo gu, da pismo preveč agitirali med svojimi člani, sicer bi imeli iksi danes še več ljudi!« Nasproti, iznad pročelja vaške šole, zija štirikot-nik, od koder je bila sneta slovenska tabla. POLIKARP JKtadi slovenski literati v (Trstu GOSPO PRIDELEK KORUZE LAHKO ZA MNOGO ZVIŠAŠ Večkrat smo že v Novem listu pisali, kako v isoke hektarske donose so dosegli v posameznih krajih Italije. Hektarski donosi nad 100 q zrnja (36 q na funlainslko njivo) niso redki in celo na njivah, 'katerih ne namakajo. Najvišji dosedaj doseženi pridelelk pa je že prekoračil 150 q na ha ali skoraj 55 q na njivo. Omenili smo tudi, kako so delali, da so dosegli tako visoke pridelke. Obnovimo na kratko glavne značilnosti tega obdelovanja: Zemljišče mora bili predvsem dobro preorano, ker segajo Ikornzne korenine zelo globoko, če so tla ugodna, tudi do metra globoko. Zato moramo zemljo preorali •— če plasti zemlje to dovoljujejo -1— vsaj 35 cm globoko. Treba pa je tudi pravočasno orati in ne komaj pred setvijo. Kdor je letos preoral njive januarja meseca, temu je zemlja danes v prvovrstnem stanju. Koruzi moramo nuditi obilo hlevskega gnoja. Kjer so dosegli najvišje pridelke, so pognojili vsak lia tudi s 500 q takega gnoja. To pomeni, da pride na vsak k v. meter po 5 Ikg hlevskega gnoja. Poleg hlevskega gnoja so uporabili tudi mnogo umetnih gnojil, in sicer 4 do 8 q su~ p er fosfata, 2 do 4 q kalijeve soli in 2 do 4 q dušična lih gnojil na ha. Polovico dušičnatib gnojil podkopljejo pred setvijo, z drugo polovico pa gnojijo navrhno (pod list), in si cer ob p-letju ali osipanju. Strogo moramo paziti na gostoto, ki mora hiti pravilna: stebla ne smejo hiti ne pregosta ne preredka. G ost ost pa je odvisna tudi od sorte, ki jo sejemo. Če je sorta veli-koraslna, morajo biti stebla redkejša, če pa je malo rast n a, so lahko gostejša. V splošnem velja načelo, da naj pride na vsak ikv. meter po 3V5 do 5 stebel. Če koruzo sejemo v vrste, ki so oddaljene druga od druge 70 cm, in na razdaljo 40 cm, dosežemo gostoto 3]/i stebel na kv. meter. Če je razdalja 28,5 cm, dobimo 5 stebel na kv. m. Praizna mesta v vrstah moramo seveda podsadliti. Ni več potrebno poudarjati, da dosežemo na j višje pridelke samo s semenom ameriške križane koruze, katere pa je na stotine sort. Sejati moramo tisto sorto, katero nam strokovnjaki pri kmetijskem nadžorništvu priporočijo za našo zemljo. — Če imamo na razpolago enako priporočljive sorte koruze z bdim in rumenim semenom, izberimo ono z rumenim zrnjem, ki vsebuje več redilnih snovi in tudi več vitaminov kot sorta z belim zrnjem. Za polento so priporočljive predvsem sorte z rumenim zrnjem. Križana ameriška koruza je v splošnem malo priporočljiva za človeško prehrano. Boljša je za živino. RAZPOKE NA DREVJU Razpoke, ki jih je povzročil mraz, moramo najprej razkužiti in šele potem zapolniti. Kot razkužilo služi lahko železna ali zelena galica (solfato di ferro), in sicer v 8% raztopini (10 litrov vode in 800 gramov železne galice), ali pa 2°/0 raztopina modre galice in apna. Razkužilo vbrizgnemo med razpoko s škropilnico ali je nanesemo s čopičem. — Za zapolnitev posebno širokih razpok lahko uporabimo cement, za ozke razpoke na mladem sadnem drevju, na trtah in lepotienih grmih pa cepilni vosek. STE PREVLEKLI PŠENICO Z VALJARJEM? Že pred ledni smo to svetovali. Kdor še ni, naj to nemudoma opravi. Potrebno je zopet pritisniti v zemljo one rastlinice, ki jih je zmrzal dvignila. Drugače bo pšenica zelo redka. KAKO BOMO LETOS ŽVEPLALI IN ŠKROPILI TRTE? Vinogradnikov trud in boj proti oidiju in peronospori se začne, brž ko so novi poganjki dolgi 2 cm. lakrat žveplamo poganjke z navadnim, to je s prašljivim žveplom. Če ne moremo takrat žveplati, ker je bil dež ali veter, moramo to opravili na prvi tihi in sončni dan. Brž ko ponočna toplota doseže oziroma preseže 9" C, poleg tega pa je še deževalo, tako da je računati z nastopom peronospo-re, poškropimo trle s »kropilom, napravljenim iz 100 litrov vode, 200 gramov asporja in 100 gramov koloidalnega žvepla. — Tako Škropljenje ponovimo po potrebi. Ob cvetju požveplamo s prašljivim, to je z navadnim žveplom. Po odcvetenju nadaljujemo —kadar je potrebno — s škropljenjem asporja in koloidalnega žvepla (glej zgoTaj!). V začetku julija žveplamo še enkrat z navadnim, prašljivim žveplom. Konec avgusta ali v začetku septembra — po morebitnem dežju — poškropimo trte samo z asporjem (300 gramov na 100 litrov vode) in jih poprašimo z navadnim žveplom. Opomba: Lahko tudi rabimo navadno modro galico in ne asporja, a najbrž bo letos večina naših vinogradnikov uporabljala aspor, ker je vsaj enako učinkovit kot modra V CŠportni pregled NOGOMET Med najbolj zanimivimi igrami prve lige je bilo gotovo srečanje v Milanu. Triestina je igrala zelo dobro in vztrajala proti Milanu, državnemu prvaku do zadnje minute. Odlični Bernardin je popolnoma onemogočil samega Nordhala. .Vse je kazalo, da bodo Tržačani že enajstič uspešni, ko je Schiaffipo v 90. minuti poslal žogo v mrežo. Ce bi imela Triestina le malo boljši napad, bi lahko zmagala na tujem igrišču. V ostalih tekmah skoraj ni bilo presenečenj, kar se vidi že iz tega, da so »trinujstkarji« dobili le po 155.000 lir. V Beogradu se je po vsej verjetnosti odločilo, kdo bo bodoči prvak Jugoslavije. Nastopili sta moštvi Crv. zvezde in Partizana, ki sta bili prejšnjo nedeljo na čelu lestvice. V obeh moštvih igra kar 9 članov jugoslovanske reprezentance. Nedelja je pokazala, da je Bobrbovo in Milutinovičevo moštvo boljše. Zmagalo je s 3:1 in ni i Beara in Toplak nista mogla prihraniti Crv. zvezdi tega poraza. Najslabše sto ječe moštvo na lestvici nas je zelo presenetilo, ko je doma odpravilo močni Dinamo kar s 4:1. Najbolje se je izkazal Popovič, ki je kar 3-krat potresel nasprotnikova vrata. Ostali izidi: Vojvodina - Rad-nički 1:1, Zagreb - Spartak 0:0, Sarajevo - Železničar 2:0, Budučnost - Hajduk 2:1, BS K - Velež 1:0. V torek sta se srečali izbrani moštvi Nizozemske in Nemčije. Svetovni prvaki so bili tudi v Diissel-dorfu poraženi in to z 2:1. galica. Iz a spor j a napravljeno škropilo pa je cenejše. Tudi med raztopino modre galice in apna lalrko primešamo določeno količino — 100 gramov na 100 litrov — koloidalnega žvepla. Zavedati se moramo, da je v zadnjih letih pri nas bolj škodljiv oidij kot perouo-spora; proti oidiju pa imamo le žveplo, bodisi navadno, bodisi koloidalno. Slednje hitreje učinkuje. VODA BO REDILA ČLOVEŠTVO Učenjaki iščejo nove vire brane, ker se bojijo, da se bo v kratkih desetletjih človeštvo tako pomnožilo, da ne bo dovolj brane. Zdi se, da se s tem vprašanjem — iz nujne potrebe — pečajo predvsem Japonci, ki se zelo hitro množijo — že danes jih je nad 80 milijonov — in ne morejo upati, da bi kje dobili neobljudene kraje, kamor iji naselili svoje prebivalstvo. Na mednarodnem kongresu za sončno energijo v Tucsonu je poročal dri Torosili Tarnija iz Tokija, da se enocelična alga »clorellia« zelo hitro množi. Na vodni gladini enega hektarja se lahko nabere v enem letu toliko alg, da se lahlko dobi1 iz njih 50 ton beljakovin in 7 ton in pol rastlinskih maščob. Izkušnja pa uci, dia se iz »el orel 1 e « s primerno pripravo lahko dobi izborna človeška hrana in še odličnejša živalska krma. KRIŽANI PARADIŽNIKI Večina naših kmetovalcev pozna križano ali hibridno ameriško koruzo, ki nam da mnogo obilnejše pridelke kot naše stare sorte. lake pridelke pa daje samo izvirno- seme, katerega moramo vsako leto menjati. Doma pridelano seme namreč lahko popolnoma odpove. Križanje oziroma hibridiziiranje je danes zavzelo že zelo velik razmah v rastlinstvu in živalstvu. Tako je sedaj podjetje Vilmorin v Parizu (majvečja firma s semeni na svetu!) postavila na trg križane paradižnike, ki zorijo zelo zgodaj in dajo srednje debeli, zelo mesnati plod. Doma pridelano- seme iz te vrste se pa ne obnese in je zato potrebno vedno i-znova seči po izvirnem semenu. KOLESARSTVO Komaj je z zmago Belgijca De Bruypa končalo prvenstvo proge Pariz - Nica, že so sc pomerili najboljši kolesarji na svetu na progi Milan - San-remo. Ker so že dve leti zmagali na tej progi tujci, se je italijanska publika za to tekmo silno zanimala. Toda tudi to pot se je izpolnil slovenski pregovor: »V tretje gre rado«. Z-magal je zopet De Rruy-ne in tako potrdil svoj prejšnji uspeh. -Na drugo mesto se je uvrstil slavni Fiorenzo Magni in za njim zopet dva Belgijca. Vse kaže, da gre italijanska kolesarska slava y zaton in da bo Belgija nova velesila v tej panogi. SMUČANJE V Švici se je pričelo veliko mednarodno smučarsko tekmovanje. Znani so pum šele jzidi tekem v slalomu. Zopet se je odlikoval med moškimi Avstrijec Molterer, sledi mu rojak Hinrtersee-r in Švicar Blasi. Med ženskami pa je nepričakovano zmagala avstrljka Frendl pred olimpijsko zmagovalko Bertho" dovo. ATLETIKA Zadnje čase mnogo pišejo o sijajnih uspehih avstralskih plavalcev, ki so že zatemnili slavo Japoncev, Belgijcev in Madžarov. Te dni pa je na gostovanju po Ameriki zopet zablestelo ime Japopca Na-gasawe, ki je postavil kar dva nova svetovna rekorda: 200 m dolgo progo je preplaval v metuljčkovem slogu v času 2:19,3 in 220 y v 2:20,2. V Melbournu pa so se pomerile tri najboljše plavutke prostega sloga: Leech, Fraser in Orapp. Zmagala je najmlajša med njimi Leech, čeprav V istem, času kot Fra-serjeva. 100 m sta preplavali v 1:04,8. ...NATPRE3 STA ODVEZALA ENO PA= LICO NA ZADNTI STRANI KLETKE... NAVELIČA?'POGLET! ULEGEL SE TE IN ZASPAL IN PRET BOVA MIDVA ODPRLA KLETKO IN MU SKOČILA V ŽRELO, KOT SE BO ON PREMAKNIL,,. NASA DVA 3UNAKA STA SE R£= V KLETKO... - 'kDTMENE^ PRITAZEN PATRONI.,.,SREČO! IMAVA,DA 3E KLETKA TAKO MOČNA...OH,KO BI IMEL ZDAll SV030 PUŠKO! J ČAKATI BOVAJ v TN I (MORALA,DA SEJ \ \ /s¥ NAVELIČA h s'X~ ,PAST STA SREČNO ODPRLA ČE SE NAMA POSREČI J DVIGNITI VRATA | KLETKE TAKO TIHO, m DA SE LEOPARD NE < ZBUDI, POTEM SVA TtGv, IGRO DOBILA, -V Ml DRUGAČE PA..7 KUKU! ^ ETO NAMA TE USPELO.,.ZDAT 1 \ > PA ZE VERTAMEM, DA BOVA' V (PELŠJALA NE K AT TEH ŽIVALI ZVi m. ^ LE BOT DOMOV,.. IM SE V SKOKU VRGLA N AN 3U, TODA NAKAR STA POMOLILA GLAVI .ROKE IN NOGE VPE= SETKO T€R Z VPITGEM PRE= BUDILA SPEČO Z VER, KI 3E STRAČNO ZARJOVELA IN.... n NA TIROLSKEM GRADU »Ti — neki tuji ljudje so spodaj«, je vpil razburjeno. »Dve dami v kožuhih in še en mož s kovčkom. Kdo so?« Mari ena se je sklonila skozi okno in je zagledala dve dami, ki ju je Rupert vodil v hišo. »Ne poznam jih«, je odgovorila Marlena. »Morda so prišli kaki sorodniki na obisk. Pa to homo že zvedeli. Sedaj preglejva še ta račun. Torej koliko je —?« Malo pozneje sta zunaj zaslišala glasove; posebno glasno se je smejala mlada gospodična. Govorila je z Andrejem. Tedaj se odpro vrata in baron je z damami vstopil. »Ta je moj sin Mihael«, je predstavljal Andrej. »In tu — naša sostanovalka gospodična Keppler, ki ga poučuje.« S kratko kretnjo je pokazal na neznanki: »Baronici Štern.« Mairlena je obema ponudila roko. Starejša je bila že malo siva, a dobro ohranjena gospa; mlajša pa sveže dekle z rdečimi liei in nagajivimi očmi. Na čelo so ji silili kratki, črni kodri, ki so jo delali nekam podjetno. »D — kako sirčkan pobič!« se je smejala in se nagnila k Mihcu. »Potem se pojdeva kepat, ne?« Deček je vneto prikimal. Spregovorili so še par besed, nato so pa odšli, ker jim je hotel baron razkazati še diruge prostore. Prišli sta mati in hči, je premišljevala Marlena, da bo stara baronica presodila, ali je mlada pipravna za snaho. Prav gotovo 'ho imela veliko doto. lepa je tudi. plavo kri ima, torej ho že prava izbira. Kaj pa če Andrej pristane na izbiro matere — ko bo dekle dobro spoznal? Ali ne bo primerjal njo revno učiteljico z ono, ki ima vse, kar mu ugaja? In če se mu zbudi misel, da se je morda prenaglil, ko ji je razodel svojo ljubezen ? Marlena se je ugriznila v ustnice. Ne — ni mogoče. Verjela je njegovi besedi. Toda še težje bo, če se materini želji upre. Marleno je kar treslo. Naslednji dinevi bodo hudi. Toda ona je bila pripravljena se borili za svojo ljubezen in vse prenesti. Pri kosilu je bila baronica duhovita in živahna, kramljala je z okusom velike dame. Šele sedaj si je Marlena lahko predstavljala, kakšna je morala biti ta ženska nekoč, čeiprav se danes z bebastim ...KLETKA SE TE ZAPRLA TEDENSKI KOLEDARČEK 25. marca, nedelja: cvetna, Dizma 26. marca, .ponedeljek: Emanuel. Maksima 27. marca, torek: Janez Dam., Rupert 28. marca, sreda: Janez Kap is t ran, Sikst 29. marca, veliki četrtek: Ciril TO. marca, velifcj t>etek: Janez K'imak, Kvi in 31. marca velika sobota: Modest. VALUTA — TUJ DENAR Di:e 21. marca si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov lunt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon oz. dal za: 636—G38 lir 24—25 lir 80—85 lir 155—160 lir 1630—1680 lir 148—150 lir 13—15 lir 148- 14!) lir 726—728 lir 4725 4825 lir RADIO TRSTA Nedelja, 25. marca ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera iji naš čas; 12.00 Odda;a za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 16.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 21.00 R. Wagneir: »Farsi/al«, 1. dejanje. Ponedeljek, 26. marca ob: 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Koncert saksofonista Srečka Dražila; 21.15 Pevski duet in harmonika; 22.00 R. Wagner: »Parsjial«, 2. dejanje. Torek, 27, mai\ a ob: 13 30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Vokalni kvinte! Lisinski; 21 Radijski oder: Willy Grub: »Celestina«, radijska legenda y enem dejanju. Sred?, 28. marta ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Zenski tercet Metuljček; 21.15 Koncert violinista Karla Sancina; 21.35 R. V/agner: »Parsifal«, 3. dejanje. Četrtek, 29. marca ob: 18.40 Koncert baritonista Marijana Kosa; 19.15 Sola in vzgoja; 20.30 Koncert barkovljansLega zbora; 21.00 Dramatiziiana zgodba: M. Jeras: uSvetloba iz podzemlja«. Petek, 30. marca ob: 13.30 Glasba po željah: 19.15 Z začarane police; 21.00 Umetnost in prireditve v Tistu; 21.30 Vokalnj kvintet; 22.00 Postna razmišljanja. Sobota, 31. marca ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swraging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.30 Kavarniški koncert orkestra Carla Paicohiorij«; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Anton Foerster: »Gorenjski slavček«, opera v treh dejanjih; 22.40 Večerni ples. VPRAŠANJA im ODGOVORI Vprašanje št. 215: Naše poljske poti, ki so občinska last ,so v zelo slabem stanju in občina jih noče popraviti. Alj bi jo k temu lahko prisilili n pr. s sodnijo? Odgovor: Zasebnik ne more sodnijsko prisiliti občine in sploh pe javne uprave, da popravi javne poti. Pač pa ima pravico terjat od občine ali druge javne ustanove odškodnino za vso škodo, ki b jo utrpel zaradi slabe poti (morebitne nesreče in tu di okvara vozov). Vprašanje št. 216: Letošnji hudi mraz je napravi ogromno škodo tudi na tr ah. Mnoge so razpokale. Kako je mogoče, da je škoda večja v južnih in za-padnih toplih legah kot v mrzi h severnih ip vzhodnih? Odgovor: Kje in koliko škode je povzročil mraz na trtah, niste še mogli ugotoviti in škoda bo ja no vid.na šele junlja-julija. Verjetno pa je, da je mraz povročil več škode v južnih in zapadnih legah, ker so bije tu večje razlike loplote (med najnižjo in niaj-višjo), ki se v mrzlih legah toliko ne spreminja Škodljivi pa so predvsem veliki skoki toplote. Vprašanj« št. 217: Ali je za gnojenje koruze od dušičnih umetnih gnojil bolj pripor čl j iv žvepleno;’ kisli amoniak (solfato ammonia o) ali appenj dušik (calciociapamide)? Koliko od vsake ;a pride na furlansko rnjivo (3600 kv. metrov)? Odgovor: Obe gnojili vsebujeta po 20 do 21% dušika, apneni dušjk pa vsebuje poleg tega še okoli 45% koristnega apna. Zveplenokisli amoniak deluje srednje hitro, to je po nekaj tednih, apneni dušik pa deloma prav kmalu — ker se spremeni del dušika v seč. Zveplenokisli amoniak je za težke, vlažne zemlje manj priporočljiv, apneni dušik koristi pa tudi v takih zemljah. Ce je še cena obeh gnojil približno enaka ■— fcar je v glavnem -— potem moramo pri izberi upoštevali vse rečeno. Pognojili bomo torej koruzi pred setvijo v suhih apnenih legah z enim ali drugim imenovanih dušična ih gnojil, v težkih. ilovnatih ip. vlažnih pa, če je le mogoče, z apnenim dušikom. Na furlansko njivo lahko raztrosite do 100 kg 'dušičnatih .umetnih gnojil. Vprašanje št. 218: V cen kih rsznih podjetij z drevesi vedno češče srečujem pripombe »brevetta-to«. Kaj pomeni ta pripomba? Odgovor: Kot si skušajo iz-a ditelji v obr i in v drugih strokah s posebnim patenU.m (brevet.to) zavarovati svojo iznajdbo pred izrabljanjem — ponarejanjem —, tako si skušajo tudii ta podjetja zagotoviti primeren dohodek, k; jjm ga daje Kakšna nova vrsta drevesa, bodisi da so jo saimi odkrili, vzgojili ali kje kupili. V ta namen zah'evajo od pristojnega oblastva posebno listino, zaščitno znamko, patent, brevetto. ki naj zaščiti novo vrsto. Kdor hoče imeti to novo zvrst (recimo hruško »Red Bartlett«). jo mora kupiti samo pri drevesničarju, ki ima patent za to zvrst, in se mora poleg tega obvezati, da ne bo sam razmnoževal, ne daroval, ne prodal cepičev ter da bo javil drevesničarju, če bi kdo cepiče ukradel ali če bi drevesce umrlo. Zašči