Pottnina plačana T gutovtuL Leto XVD., št. 146 Llubliana. netek 26. Itmila 1936 Cena 2 Din upraviustvo; L*juoymus nnafljeva ulica — Teletoo št. S122, 3123. 3124. 3125, 3126*" Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. ii. — Tet 3392, 3492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. IL — Telefon St 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica fit. J t — Telefon St. 190. Računi pri poŠt Cek. za voditi: Ljubljana St. 11-842, Praga člalo 78.180, Wien St 105.241. Pričetek volilne kampanje v Ameriki Dasi bodo predsedniške volitve v Združenih državah Severne Amerike šele v novembru, torej šele čez dobre štiri mesece, je vendar volilna kampanja že sedaj v polnem teku. Uradno sta jO otvorili »konvenciji« republikanske in demokratske stranke, to je najvišja organa obeh velikih ameriških strank, ki si že blizu 70 let stojita nasproti kot dva ločena politična svetova. Republikanski tabor je do nedavnega vodil bivši predsednik USA Hoower, ki je nameraval tudi to pot kandidirati kot Rooseveltov nasprotnik. Toda oleveland-ska konvencija republikanske stranke je na pritisk mlajših sil, ki so se pojavile kot reakcija na zavoženo politiko stranke, odžagala Hoowra kot zastopnika »starih«, ki bi spričo odločne in splošno priljubljene Rooseveltove nove politike ne mogli več všigati niti lastnih strankarskih pristašev. Klic po novih možeh je bil v tej stranki v zadnjem času tako silen, da je clevelandska konvencija skoro brez vsakega ugovora določila za novega kandidata na predsedniško mesto USA dosedanjega guvernerja države Kansas Landona, ki je za to svojo izvolitev že dolgo pripravljal teren, za podpredsedniškega kandidata pa odločnega nasprotnika Rooseveltove nove politike novinarja Knoxa. Za predsednika izvršnega odbora stranke, ki mu v volilni kampanji pripada posebna funkcija glavnega volilnega agitatorja, to je funkcija tako zvanega političnega »bossa«, ki vodi vso volilno kampanjo stranke, je bil prav tako izvoljen »nov« človek, John Hamilton, ki velja sicer za enega izmed prvakov stranke, ki pa vendar ne spada v tisti krog »starih«, ki so se iih »mladi« v skrbi za volilno privlačnost stranke skušali znebiti. Republikanskemu taboru nasproti stoji tabor demokratske stranke, katere vrhovni predstavnik je sedanji predsednik USA Roosevelt, ki mu kot predsednik stranke stoji ob strani njegov znani politični »boss«, poštni minister Farley. V širokih demokratskih masah, pa tudi v nasprotnem taboru uživa Roosevelt velik ugled, ki si ga je bil pridobil predvsem s svojo odločno socialno in gospodarsko politiko v znamenju znanega »New Deala«. Optimistični in vedno nasmejani Roosevelt, ki se tudi v svojih reformah kaj rad vdaja iluzijam, je morda prav zaradi te osnovne črte svojega značaja vzrasel v očeh povprečnega Američana v drznega socialnega reformatorja, ki pridobiva simpatije na levo in desno, kar mu priznava tudi socialistično in drugo levičarsko časopisje. Rooseveltova popularnost se je v zadnjem času še povečala, odkar so se največji delavski sindikati in mnoge levičarsko orientirane lige in delavske federacije brez pridržkov izrekle za njegovo novo ekonomsko in socialno politiko. Prav ti pristanki levičarskega delavstva na Rooseveltov program so v glavnem onemogočili že večkrait napovedano, a še vedno neizvedeno ustanovitev tretje stranke, tako zvane levičarsko-farmar-ske stranke, ki naj bi se vrinila med oba tabora s svojim programom, posnetim po programu angleških laburistov. V ustanovitev in — kar je še važnejše — v uspeh take stranke pa danes niti levičarji ne verjamejo, saj priznavajo levičarski listi sami, da se Rooseveltovi popularnosti med ameriškim delavstvom ne more ugovarjati. To rahlo »polevičenje« Rooseveltove demokratske stranke je seveda skušala po svoje izrabiti republikanska stranka, ki se pa v pogledu taktike ni takoj znašla. Napadi Hearstovega časopisnega koncema, za katerim stojita ameriški velekapital in newyorška Wall Street, so Rooseveltovo popularnost med nižjimi sloji le še bolj povzdignili. Zato se je v zadnjem času pojavila v republikanskih vrstah močna reakcija »mladih« sil, ki zahtevajo popolno regeneracijo stranke, odstranitev »starih« in načrt nujnih socialnih reform kot protiutež Rooseveltovi reformacijski politiki. To »regeneracijo« pa močno brzda velekapital, ki se zavzema za odstranitev vseh Rooseveltovih socialnih reform in za oživljenje avtonomnih pravic posameznih zveznih držav proti diktatu Wa-shingtona, M ga je uvedel Roosevelt. Plod teh trenj v stranki je volilni program clevelandske konvencije, ki obsega naslednje točke: odstranitev vseh monopolov, nepriz-nanje recipročnih trgovinskih pogodb, sklenjenih na osnovi zakona iz leta 1934., uvedba še večjih zaščitnih carin, ohranitev neokrnjene ustave, preprečenje vsakega poseganja vlade na zasebna področja, preprečenje nadaljnje devalvacije dolarja itd. V zunanji politiki je republikanska stranka proti sodelovanju v okviru Društva narodov in drugih mednarodnih institucij, priznava pa potrebo omejitve oboroževanja in kontrole nad trgovino z orožjem. Vendar pa je bil pritisk naprednejših mladih elementov na clevelandski konvenciji tako močan, da je bil Landon izvoljen za predsedniškega kandidata šele potem, ko je obljubil spremembo sedanje federalne ustave vsaj v tem Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica IL Telefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. L _Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. SLABI IZGLEDI ZA IZVOZ V ITALIJO TUDI PO UKINJENJU SANKCIJ Važna konferenca lesnih industrijcev in trgovcev v Sarajevu - Referat bivšega ministra Ulmanskega — Italija bo odpravila svobodno zunanjo trgovino — Zahteva po dirigiranem gospodarstvu tudi pri nas Sarajevo, 25. junija, p. Na iniciativo Trgovsko.industrijske zbornice se je vršila snoči v Sarajevu konferenca lesnih industrijcev iz vse Bosne. Generalni direktor Šipada, bivši minister za šume in rudnike dr Milan Ulmanski, ki se je pravkar vrnil iz Italije- je v izčrpnem referatu orisal svoje mnenje o položaju naše lesne industrije in o bodočem razvoju izvoza našega lesa. V Italiji je skušal sondirati teren za obno. vo izvoza našega lesa. Dobil pa je vtis, ki ni niti najmanj povoljen za naše lesno gospodarstvo. Po vojni z Abesinijo skuša Italija ustvariti dirigirano, odnosno celo mili-tarizirano gospodarstvo. Privatna inicia. tiva v narodnem gospodarstvu bo zato v Italiji v kratkem še bolj omejena. Vse italijansko gospodarstvo se bo razvijalo po naredbah državne oblasti, pri čemer volja posameznega gospodarstvenika ne bo igrala nikake vloge- Že sedaj skušajo v Italiji proizvajati doma vse. kar jim je potrebno Iz drugih držav hočejo uvažati le toliko, kolikor tudi sami izvažajo v dotične države. Tako se bo Italija tudi z Jugoslavijo pogajala za sklenitev no. ve trgovinske pogodbe le na bazi enakega uvoza in izvoza. Zaradi dirigiranega gospodarstva bo Italija v bodoče proizvajala le toliko blaga, kolikor ga bo sama rabila in kolikor ga bo imela že v naprej prodanega. Najtežje pa je to. da italijanski kupci v bodoče v inozemstvu ne bodo več na. stopali posamič kot kupci. V Italiji so ustanovili zavod za uvoz. ki bo nastopal kot edini kupec za celokupno Italijo. Italija bo razlikovala tudi v gospodarskem pogledu med prijateljskimi in sankcijskimi državami. Prve bodo imele vse beneficije druge bodo zapostavljene. S čisto trgovske stvari pomeni to za nas redukcijo našega izvoza. Zato ni pretirao, čp račun mo. da se bo naš izvoz lesa zmanjšal za 40%. Mnogi ita-liinnski producenti in trgovci se zelo Danes se sestane svet DN Živahna diplomatska akcija pred sestankom sveta Društva narodov Pariz, 25. juniija. d- Zunanji minister Delbos- je ;mel včeraj razgovore e poslaniki Male antante, z ruskim poslanikom Potem-kinom, s španskim zunanjim ministrom Bar. cio in portugalskim ministrskim predsed ii-• tom- Kakor se je zvedelo, je prišlo do načelnega soglasja v vprašanju sankcij in presoji reforme pakta Društva narodov. Vlada se je izrekla za francoski predlog ter je pripravljena nastopiti v Ženevi za načrt regionalnih pogodb o medsebojni pomoči in kolektivni varnosti. Francosko-ru-sko sodelovanje je v tem vprašanju posledica dogovora obeh držav, po katerem se imata v naprej sporazumfeta o zadevan, ki so v razpravi mednarodne politike. Z jugoslovenskim poslanikom dr. Pu rišem je razpravljal zunanji minister Delbos o ukinitvi sankcij proti Italiji in nekaterih zadevah ki se tičejo dogovorov Male antante v Bukarešti. Francoska vlada je bila točno poučena o dalekosežnih sklepih v Bukarešti ter se ie iziavila pripravljeno, da podpre morebitne akcije Male antante. More 6e pričakovati, da bo imelo to zagotovilo Francije za posledico diplomatske razgovore z vladami držav srednje Evrope Tudi posvetovanja španskega zunanjega ministra s predsednikom vlade Blumom in zunanjim ministrom Delbosom so potekla ugodno. Španija ho v Ženevi i^odpirala v vprašanju kolektivne varnosti stališče Francije. Razgovori s portugalskim ministrskim predsednikom so dovedli do ugotovitve, da smatra tudi Portugalska odpiavo sankcij kot najprimernejšo rešitev spora. Pred odhodom v Ženevo je zunanji minister Delbos konferiral z angleškim zunanjim ministrom Edenom. ki je prispel popoldne z letalom v Pariz. Francoska vlada računa e posebnimi predlogi Anglije za reformo Društva narodov ter izjavlja, da je pripravljena razpravljati o vsaki praktični pobudi. Eden na poti v Ženevo London. 25. junija, o. Zunanji minister Eden je ob 15-30 odpotoval z letalom v Ženevo. Med potjo se je ustavil v Parizu, kjer je bil gost angleškega poslanika, ki je priredil intimno večerjo, na katero ]e povabil tudi predsednika francoske vlacie Bluma in zunanjega ministra Delbosa. da bi mu dal priliko seznaniti se z vodilnima francoskima državnikoma ter pri tej priliki v zasebnem razgovoru izmenjhti z njima misli o problemih, o katerih bodo razpravljali v Ženevi. smislu, da vsaka država zase in na svojem področju uvede potrebne omejitve ženskega dela in dela otrok izpod 14 let, kar dokazuje, da smatra republikanska stranka Rooseveltove socialne reforme za nevarno volilno orožje, ki ga v širših masah ne bo mogoče izpodbijati samo s propagando, temveč predvsem s točno izdelanimi načrti za omiljen je sedanje krize. Roosevelt seveda ostaja pri svojem dosedanjem programu. Zato lahko upravičeno trdimo, da bodo letošnje predsedniške vcflitve v USA potekale v znamenju že zapooete borbe: za ali proti Rooseveltovi ekonomski in socialni politiki, kar bo dalo ameriškim volilcem priliko, da odločijo o Rooseveltovem New Dealu. Roosevelt trdno veruje v svojo ponovno izvolitev in se že pripravlja na prvo volilno potovanje, ko bo s platforme svojega Vlaka nasmejanega obraza navduševal množice v znamenju svoje osebnp volilne devize: Čim ožji kontakt z volilci! Argentina vztraja na obveznosti ČL 10 Ženeva, 25. junija. AA- I)ane6 Je vse zanimanje osredotočeno na svet DN. ki se bo 6estal jutri popoldne, in na 6Kupščino Društva narodov, ki se ima sestati prihodnji teden. Baje namerava Argentina z več manjšimi državami predložiti skupščini resolucijo. ki naj podčrta obveznost čl. 10 pakta DN v svrho zajamčen;,; teritorialne nedotakljivosti in neodvisnosti držav Slanic DN. Ta načrt resolucije vsebuje tudi nepriznanje nekaterih obveznosti za vse Članice podpisnice pakta. V Ženevi se opaža v vrstah nevtralnih držav zelo velika živahnost. Nevtralne države so zelo v skrbeh zaradi sankcij in zaradi aneksije Abesinije ter mislijo proti temu, kakor vse kaže, odločno nastopiti. Sestanek zastopnikov nevtralnih držav Ženeva, 25. junija. AA- Snooi so se sestali zastopniki tako zvanih nevtralnih držav in sicer Nizozemske, Švedske. Norveške, Finske in Španije, da zavzamejo stališče crlede na vprašania, ki so na anevnem redu. Italijanska spomenica Društvu narodov Rim. 25. junija, o. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, namerava italijanska vlada poslati 30. t. m. v Ženevo posebno spomenico, v kateri bo obrazložila svoje stališče do Društva narodov. Bolgarija je sklenila, da ukine sankcije Sofija, 25. junija. AA. Vlada je imela snoči sejo. po kateri je ministrski predsednik Kjuseivanov izjavil, da je sklenila ukiniti sankcije proti Italiji in da je naročila svoji delegaciji v Ženevi, naj podpre pri DN predlog za ukinitev sankcij. Odločitev vlade proti sankcijam se spravlja v zvezo z bližnjim potovanjem kralja Borisa v Italijo. Po starih metodah • • • Pariz, 25. junija, o. »Oeuvre« poroča iz Londona, da se Anglija pri razpravi o ita-lijansko-abesinskem sporu v Ženevi ne bo niti najmanj ozirala na stališče neguša, marveč bo priznala dejanski položaj, ki je nastal z okupacijo Abesinije. Na podlagi londonskih informacij smatra list za verjetno. da se bo Društvo narodov spričo odpora malih držav tudi tokrat izognilo končnemu sklepu o italijansko-abesinskem sporu ter bo izvolilo posebno komisijo, ki naj odpotuje v Abesinijo in ugotovi dejanski položaj. Komisija bo vsekakor ugotovila, da v Abesiniji ni več legitimne abesinske vlade ter da zaradi tega tudi nihče ni več upravičen nastopati v imenu Abesinije v Ženevi. Na ta način bo Abesinija brez debate izločena iz Društva narodov, ki bo naposled priznalo aneksijo Abesinije. Na ta način bo abesinski problem na jesenskem zasedanju Društva narodov definitivno likvidiran. Sofijska drama v Beogradu Sofija, 25. junija, p. Davi ob 8.15 so odpotovali iz Sofije v Beograd člani drame sofijskega Narodnega gledališča pod vodstvom gledališkega upravnika in vseučili-škega prof. dr. Borisa Jocova. V Beogradu so bili svečano sprejeti. Beograjsko Narodno gledališče in mestna občina sta jim poslala svoje zastopnike do meje naproti. nanašajo na Abesinijo. Po mnenju dr. Ulmanskega pa Abesinija zaenkrat še ne bo prišla resno v poštev kot konkurent za naše blago. Predvsem ji manjkajo urejene luke in prometna sredstva. Večja nevarnost pa ie v tem. da se bo Italija trudila, da uvoz iz Jugoslavije zanašajo na Abesinijo. Po mnenju dr. politično bližja in se sankcij ni udeleževala. Kljub vsemu tem« pa na razvoj naše lesne industrije v bodočnosti ni treba gledati preveč pesimisično Potrebno .je da tudi mi n*>š izvoz usmerimo družni. Misliti moramo na ustanovitev posebne organizacije za izvoz in uvoz, ki bo v Italiji nastopala kot edini kupec za vso Jugoslavijo. Ko gre za rešitev naše lesne industrije ie postranska stvar, ali odgovarja našim pojmom o mednarodni trgovini sistem, ki ga ustvarjajo v Italiji. Pristojnim faktorjem je treba dopovedati. da se moramo, čeprav nismo za gospodarsko diktaturo ali dirigirano trgovino iz čisto realnih razlogov vendarle prilagoditi situaciji, ki je nastala brez ali celo proti naši volji. Za nas je nastalo tudi vprašanje, kako likvidirati naše klirinške terjatve v Italiji. Ko bodo prenehale sankcije, bo Italija uvažala le toliko, kolikor bo izvažala. Zato ne bomo mogli računati z likvidacijo naših klirinških terjatev po redni poti. Likvidirati jih bo treba na drugačen način. Dr. Ulmanski je mnenja, da bi morala država vzeti vso stvar v svoje roke, s posebnimi boni odkupiti naše klirinške terjatve in na drugi strani za ves znesek klirinških terjatev nakupiti v Italiji kakršnokoli blago. V Beogradu so masiranja, da se gospodarstvo ne sme ovirati, nego da se mora svobodno razvijati. Sedaj to ni mogoče. Zaradi tega je bolje, da se tndi pri nas narodno gospodarstvo dirigira-Nam to sicer ni simpatično, a je za en. krat nujno. Zveza ČSR z Rusijo n! zveza z boljševizmom češkoslovaški zunanji minister o zvezi ČSR z Rusijo in odnošajih do boljševizma Praga, 25. junija. w. Zunanji minister dr. Krofta je danes v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice z zaključnim govorom končal zunaje-politično razpravo. Njegova današnja izvajanja so bila zlasti glede obrambe češko-ruske zveze zelo ostra. Dr. Krofta je med drugim izjavil: Popolnoma napačno je sklepati iz zveze Češkoslovaške s Sovjetsko unijo na razmerje do komunistov doma. Najodločneje je treba zavrniti trditev, da zunanje ministrstvo ščiti komuniste in vpliva na državne organe v njihovo korist. Nikakor se ne strinjam z izvajanji govornikov slovaške ljudske stranke in Henleinove nemške stranke, češ da grozi Češkoslovaški nevarnost od svetovnega komunizma. Če- škoslovaška zunanja politika ni nikdar prikrivala, da odklanja boljševizem in se zato tudi ne boji strahov, ki jih vidijo pristaši Hlinkove in Henleinove stranke. Jaz sam sodim kot zgodovinar, da bo v svetovnem boju raznih političnih, socialnih in gospodarskih družabnih redov končno zmagal družabni red, ki bo ia človeštvo bolj koristen, bolj zdrav in bolj pameten. Predlog Henleinove stranke o nevtraliziran ju Češkoslovaške po švicarskem vzorcu ne pride v poštev, ker za to ne zadostuje samo volja one države, ki naj bi bila nevtralizirana, temveč je potreben tudi pristanek onih držav, ki bodo nevtralnost garantirale. Tega pa za Češkoslovaško ne bo m< t,oče dobiti. Dardaneiska konferenca odgodena Sestala se bo zopet bržkone sredi julija — Nasprotstva med Anglijo in Rusijo Montreux. 25. junija, o- Dardaneiska konferenca je bila z današnjo dopoldansko <=•?-jo prekinjena in se bo nadaljevala po zasedanju sveta in skupščine Društva narodov najbrže šele okrog 15- julija. Ofioiel-no 'se utemeljuje odgoditev konrerence z dejstvom, da mora večina delegatov sodelovati na zasedanju v Ženevi, v diplomatskih krogih pa ne prikrivajo, da je prišlo do od-goditve v glavnem zaradi težkoč, ki so ee pojavile pri podrobni razpravi turškega predloga konvencije, ki naj uredi bodoči režim v Dardar.elah. Ker so ee v teku razprave pojavila docela nova vprašanja, so biie delegacije najbolj prizadetih držav prisiljene zahtevati od svojih vlad mrva navodila- Na drugi strani nekatere države tudi ne žele, da bi se defir.itivno sklepalo o tako važnem vpraJaniu brez Italije, ki pa pred ukinitvijo sankcij odklanja vsako aktivno sodelovanje Odmor, ki je zaradi te prekinitve nastal v delu konference, stori v znaku hude zakulisne borre- Konferenca se je razdelila v dva tabora lenega vodi Rusija, drugega Anglija. Rusija zahteva zase takšne privilegije, da Anglija name ne more pristati. Rusija zahteva popolnoma svoboden prehod svojih vojnih ladij skozi Dardanele. je pa proti temu. da bi se enake pravice priznale drugim zainteresiranim državam. Stališče Anglije podpirajo skoro vse podpisnice lozanske mirovne pogodbe razen Francije ter nekaterih balkanskih dr- žav, ki podpirajo zahteve Rusije. Zdi se, da bo v takem položaju odloOrtno stališče, ki ga bo zavzela Italija. Na današnji dopoldanski seji so prišla nasprotstva med Anglijo in Rusijo ter tudi Japonsko zelo očitno do izraza, foložaj se da reasumirati na dve točki; Turčiji se ie posrečilo postaviti na dnevni red vprašanje revizije dosedanje konvencije ter so zainteresirane države razen Italije priznale, da sedanja konvencija ne ustreza več sodobnim potrebam, da je bila pobuda Turčije za revizijo lozansse pogodbe potrebna ter da je v tej smeri našla pod-poto vseh zainteresiranih držav. I?a drugi strani je že splošna razprava o turškem načrtu odkrila nesoglasja skoraj vseh zainteresiranih strank glede določitve ostalih bistvenih točk. ki naj tvorijo novo pogodbo, v prvd vrsti točke 6, ki se tiče vs*opa v Črno morje. Posebno se v tem pogledu opaža neskladnost med Rusijo, .»aponsko, Anglijo. Francijo in odsotno Italijo. Stališče Turčije je 'ako rekoč nevtralno v sporu med Anglijo Japonsko in Kustjo. Turški uradni krogi so si v svesti, aa »o v načelu dobili pristanek na svojo tezo ter so zadovoljni, da se je razprava začela In da ie že prva splošna debata ugotovila, da ?Rex« je Degrelle zato objavil program, ki je radikalnejši od vseh dosedanjih, zanašajoč se Pri tem na vpliv, ki ga imajo — sodeč po prvih vo. litvah — ekstremna gesla na volilno maso. Kaj hoče Degrelle? V svojem glasilu navaja štiri osnovne zahteve svojega rob. tičnega programa: postopno zboljšanje življenja belgijskega ljudstva, jezikovni mir, novo zunanjo politiko in ustavno reformo. Prvo hoče doseči z »zaščito domačega ognjišča« v smislu zboljšanja higienskih razmer in zgraditve najmanj 75.000 cenenih stanovanj, s standardiziranjem najem, nine, z uvedlbo obvezne »karte dela« po vzgledu italijanskega fašizma, ki naj za. ščiti osnovne plače, zagotovi pravično razdelitev dela v vseh njegovih oblikah in varuje zlasti de!avca, kmeta, malega trgovca i nimalega tndustrialca, poroče. nim ženam pa prepove vsako delo; in končno z zaščito prihrankov potom naj. strožje kontrole kredita in bančnega poslovanja. Jezikovni mir hoče doseči z reciproč. nim priznanjem vrednosti in spoštovanjem obeh glavnih belgijskih kultur ter s pre. pustitvijo popolne svobode osmim enoje-žičnim belgijskim pokrajinam glede ure. aitve notranje uprave po lastnih ž;!jah in potrebah. Zur,8njo politilto postavija na naslednje osnove: 1.) zaščita neodvisnosti in popolne avtonomije Belgije in Koag* nasproti katerikoli zunanji sili, 2.) likvidacija vs?eh posledic zadnje vojne ter praktično zavarovanje mirovne politike in 3.) reor. ganizacije izvozne politike in trgovskega zastopstva v tuji.»i. Za ustavno reformo predlaga Degrelle popolno ukinitev dosedanjega parlamentarnega zastopstva, ki naj bi ga zamenja, lala vlada strokovnjakov z zmanjšanim političnim vplivom; vlada naj bi bila v stalnih stikih z maso; v posameznih deželah pa naj bi bile pokrajinske uprave izvoljene tako, da bd njih sestava odgo. varjala značaju vsake dežele posebej. Dr_ žavna reprezentančna zbornica naj bi bila po številu svojih članov in po svojih funkcijah skrčena na minimum; zasedala naj bi le dva meseca v letu, toliko da izglasuje državni proračun in nujne po. sebne zakone. Poleg nje pa naj bi se osnoval državni korporacijski svet, ki pa naj bi tudi imel samo podrejeno vlogo. Degrelle se ne spušča v podrobnosti, kako naj bi se tj njegovi programi v praksi izvedli, človek bi mislil, da bo ta površnost škodovala njegovi borbj, toda v resnici je ravno nasprotno: Degrellovi šlagerji užigajo tem bolj, ker si jih vsak lahko razlaga po svoje. Zaradi tega je pri nedeljskih pokrajinskih volitvah po številu glasov zopet napredoval v primeri z volitvami 24. maja, priboril pa si je 78 pokrajinskih mandatov od skupnega števila 704, kolikor štejejo poslancev vse pokrajinske skupščine skupaj. Značilno je, da gre reksistično naraščanje zaenkrat le na škodo katoliške stranke, ki je pri pokrajinskih volitvah izgubila 94 mandatov, tako da jih je 16 oddala celo drugim strankam, v prvj vrsti komunistom in flamskim nacionalistom. Ta porast glasov v kratkem razdobju štirinajstih dni je bil povod, da je Degrelle že izdal novo parolo, s katero nadaljuje svojo propa. gando z vso vehemenco: »Volitve! Nove volitve! Volitve do končne zmage!« Vidi se, da Degrelle vsaj v svoji taktiki močno posnema Hitlerja, čeprav je svetovno na. zorsko njegov hud nasprotnik Za Abesinijo — Albanija Italijanski vpliv na albanske javne zadeve postaja vedno večji — Posojila za strateške namene Rim, 25. junija- (United Press) Dočim ie italijanska vojaka z osvojitvijo Abesinije osredotočila pozornost 6veta nase, so italijanski diplomati na tihem razširili italijansko varuštvo nad Albanijo ter zvezali ta važni dositop na Balkan še tesneje z Italijo. Istočasno, ko so v Rimu praznovali padec Adlis Abebe, so bile med Italijo in Albanijo izmenjane ratifikacije 9 pogodb in protokolov, katerih končni namen je nadaljnja utrditev italijanske pozicije napram Grčiji m Jugoslaviji. Te pogodbe se tičejo v glavnem cele vr" ste posojil mali državi kralja Zoga, ki znašajo skupno približno 60 milijonov švicarskih frankov in so določena za izvedbo na. črtov, ki jih je Italija sama določila v podrobnem. Med drugim gre za izpopolnitev pristanišča v Draču, da bi se olajšale trgovinske zveze med obema državama, in za zgraditev novega cestnega omrež.'a, s katerim naj bi «e zboljšale prometne razme. re v Albaniji, kar pa bo povsem strateškega pomena. Lani so prišle albanske finance v talk položaj, da je smatrala Italija za potrebno poseči vmes- Po težavnih pogajanjih, ki so trajala ves čais vzhodlno-afriške vojne, so bile sklenjene pogodbe, s katerimi se je Italija zavezaila, da bo kreditirala gotove vsote za pospeševanje kmetijstva, izpopolnitev prometnih zvez in druga javna dela v Albaniji in sicer v nekaitenih primerih brez obresti, v drugih pa za nominalno obrestno mero 1 odstotka na leto. Posojilo iz 1- 1931 v znesku 100 milijonov zlatih frankov, od katerega je bilo izplačanih 20 milijonov, je bilo preklicano, obenem pa se je Italija odrekla povračilu vseh do 1. aprila 1. 1933 posojenih zneskov. Italija 6e je izjavila pripravljeno, da pokrije za sanacijo albanskih financ celotni državni primanjkljaj v proračunskem letu 1934/35. ki znaša 9 milijonov zlatih frankov, Albanija pa se je zavezala da bo vrnila vse kredite, ki so jih dovolile zasebne in javne organizacije v Italiji. Italija daje Albaniji kmetijsko posojilo 10 milijonov zlatih frankov, ki se bo izplačalo v petih letnih obrokih in siceT ne samo v gotovini, temveč tudi s poljedelskim orodjem in vsakršnim za kmetijsko produkcijo koristnim rnaterijalom. Za to posojilo bo plačevala Albanija en odstotek obresti, an ortizacija pa se bo šele pričela po 9 le. tih in naj bi bila izvršena v 50 letih. Po- sojilo je zajamčeno z letnimi plačili uradne italijanske petrolejske agencije »Agip« za izkoriščanje albanskih petrolejskih vrelcev. Z drugimi besedami 6e to pravi, da utrjuje to poljedelsko posojilo italijansko kontrolo nad albanskimi petrolejskimd zakladi. Z nadaljnjo konvencijo se je Italija zavezala, da bo dovolila za razvoj pristanišča v Draču kredite v nedoločeni višini. Za izpopolnitev pristanišča naj bi se zgradila razna skladišča, dobavili stroji za na-tovarjenje, signali in sploh v^e, kar je potrebno za moderno luko- Vojaški strokovnjaki poudarjajo glede na to, da bodo te izpopolnitve v Draču ustvarile za Italijo važno pristanišče, ker bodo omogočile iz-krcevanje večjih eet, če bi prišlo kdaj do spora z Grčijo ali pa Jugoslavijo. Poseben dogovor določa osnovanje albanskega tobačnega monopola pod italijanskim nadzorstvom, kakor tudi ureditev albanskih državnih dolgov italijanskim gradbenim podjetjem, ki jih bo po večini prevzela italijanska vlada. Celotni rezultat teh pogodb obstoja v razširjenju italijanskega vpliva na vse albanske javne posle. V dogovorih se vojaška vprašanja ne omenjajo odkrito, priznavajo pa, da bo velik del posojil uporabljen za načrte, ki naj bi izpopolnili mobilizacijsko sposobnost Albanije v primeru vojne. Inozemski opazovalci pričakujejo, da bo Albanija z novim italijanskim denarjem zvezala vse strateško važne točke z dobrimi cestami. Na grški strani zatrjujejo, da bo dal denarja uporabljen za zgraditev utrdb ob grški in jugoslovenski meji. Stavka bolgarskih trgovcev in obrtnikov Sofija, 25- junija, o. Na pobudo trgovinske zbornice je bila danes proglašena stavka vseh trgovcev in obrtnikov. Vzrok je ukinitev zakona o normiranju najemnine za trgovske in obrtniške lokale. Več t;s~č trpovcev se je dopoldne zbralo pr ^d trgovinsko zbornico, odkoder so v sprevodu demonstrativno odšli v mestni park, kjer so nameravali imet.i protestno zborovanje, policija pa je takoj nastopila in razgnala demonstrante. Stavka šoferjev, v kateri sodeluje okrog 6000 ljudi, še vedno ni končana. Beležke Zahteva po zakonu o banovinskih samoupravah Novosadski »Dan« priobčuje članek senatorja in bivšega bana Dake Popoviča o potrebi, da se da banovinam čim širša samouprava in to čim prej. Senator Popovič izvaja med drugim: »Dosedanji centralizem je spravil naše politično življenje v zagato, iz katere ga more izvesti s polnim zaupanjem v politično zrelost našega naroda samo uveljavljenje zakona o banovi nski samoupravi. Naša ustava daje zelo široke okvire za samoupravno življenje, a te ustavne odredbe je treba že vendar enkrat oživotvoriti. Zato smatramo zakon o banovinskih samoupravah za najvažnejši, ki ga je treba brez odlaganja predložiti narodnemu predstavništvu v razpravo in odobritev.« Hrvatski „Napredak" se ustanovi tudi v Sloveniji Glavno glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« poroča, da se bo v Sloveniji ustanovila podružnica znane hrvaitske kulturno politične organizacije »Napredak«, ki stoji pod posebno zaščito sarajevskega škofa g-dr. Šariča. Ustanovni občni zbor bo v ponedeljek 6. julija v Ljubljani v hotelu Štruklju, udeležila pa 6e ga bosta tudi dva zastopnika osrednje organizacije iz Zagreba- Stjepan Radič in hrvatska narodna cerkev Beograjska revija »Javnost« citira iz pisma, ki ga je pisal 12. aprila 1925. pokojni Stjepan Radič Nikoli Pašiču, ta-le značilni odstavek: »Ne morejo Hrvati v pravoslavje, pa to tudi ni potrebno, ker bi tu bile takoj velike in močne protiakcije. Ali jaz sem vedno o tem razmišljal, da bi bilo potrebno ustanoviti hrvatsko cerkev, neodvisno od Rima, nacionalno.« »Obzor« navaja ta citat n ostro napada »Javnost«, ker ga je priobčila. Očita ji, da hoče citat izkoristiti v neke posebne svoje namene. Končno pa pravi: »... Stjepan Radič se je utegnil v svoji politični borbi posluževati zaradi taktike tudi besed, ki jih beleži »Javnost«. Toda to ni bilo bistvo njegove politične borbe. To je bila trenutna taktika, o kateri je Radič mislil, da mu je potrebna. Hrvatski kmetje slave Radi-ča v prvi vrsti zato, ker ga smatrajo za predstavnika svojih narodnih in političnih ciljev in ker verujejo, da je zaradi teh dal tudi svoje življenje. Zato so simpatije beograjske »Javnosti« do antiklerikalizma bratov Radičev zelo prozorne, to tem bolj, ker so se danes docela spremenile v tem oziru razmere in ker hrvatsko duhovništvo požrtvovalno in nesebično podpira borbo za uveljavljenje upravičenih zahtev Hrvatov.« Politiki združene opozicije v Južni Srbiji Poročali smo že o turneji dveh voditeljev srbskega zemljora'lni5kega krila združene opozicije dr. Dragbljuba Jovanoviča in Milana Pribičeviča po vardareki banovini-»Politika« poroča sedaj, da sta oba gospoda svojo turnejo, ki je trajala okrog 10 dni, zaključila in v sredo prispela v Skopiie. Obiskala bosta sedaj še Kosovo polje, od tam pa krenila na agitacijsko potovanje v Črno goro. Po informacijah istega lista je sedaj krenil v Južno Srbijo tudi staroradi-kalski voditelj g. Ranko Trifunovač, bivši ban vardareke banovine. Svoj prvi shod je imel v Prilepu, kjer ie zlasti pouaarja! potrebo, da se nemudoma reši tasco zvano hrvatsko vprašanje. Otširno je govoril tudi o vzrokih, zakaj so etaroradikall izstopili iz JRZ. Bivši minister Vujič o politični situaciji Nar. posl. inž. Vujič, prometni minister v Jevtičevi vladi, je imel v svojem volilnem okraju Petrovgradu več političnih sestankov, na katerih je informiral svoje somišljenike o splošnem političnem položaju in o političnih dogodkih v zadnjem času. Posebno je naglašal, da je v interesu države m nujna potreba, da se vodi jugoslovenska nacionalna politika. Narod je prišel do pre-čanja, da je mogoče samo v bratski slogi in ljubezni doseči dobre rezultate na nacionalnem, socialnem in gospodarskem polju. Jugoslavija bo močna in bo uživala ugled v mednarodni politiki samo kot nacionalna država. Spori in prepiri med brati so povzročili sedanje obupno gospodarsko stanje. Zato je fronta vseh pozitivnih nacionalnih elementov edina rešitev in edini izhod iz sedanje težke situacije. Razprava proti ubijalcu Karla Brkljačiča Hrvatski listi poročajo: V zapore okrožnega sodišča v Ogulinu so iz Gospiča prepeljali Stevana Pejnoviča, ki je pred meseci ubil bivšega poslanca Radičeve stranke Karla Brkljačiča. Za razpravo o tem zločinu bi bilo sicer pristojno okrožno sodišče v Gospiču bilo pa je za ta proces delegirano okrožno sodišče v Ogulinu, da se s tem onemogočijo vsi morebitni zunanji vplivi. Razprava bo konec meseca julija ali v začetku avgusta. Bolgarski »Junaki" v Jugoslaviji Beograd, 25. junija, r- Sokolskega zleta v jSuboNci se bo udeležilo tudi okrog 200 članov in članic bolgarske organizacije »Junak«. V Beograd bodo prispeli v soboto v prvib popoldanskih urah. vendar b)do te-koj nadaljevali pot v Subotico. F** pa se bodo na povratku ustavili za pol dnevi v Novem Sadu in za cel dan v Beogradu, kamor bodo prispeli v torek zvečer. V sredo dopoldne bodo priredili skuon-) z beograjskim Sakolstvom veliko manifestaci-o, združeno z mogočno povorko po beoo aretaciji odanali v zapore šentlenaršk^ga sodišča. Doslej je pri zasliševanju vztrajno zanikal svojo krivdo, nj se mu pa posrečilo, da bi bil izkazal svoj alibi. Pri zaslišanju je njegova žena orožnikom priznala, da nedavno ni bilo njenega moža. šele pozno se je vrnil v družbi soseda Zaslišani sosed ie izpovedal, da sta omenjenega večera popivala v neki gostilni, izključuje pa, da bi se bil Jože tačas odstranil od njega in da bi bil mogel izvršiti grozno umoretvo. Težkoče preiskave so pretežno v tem ker ni bilo doslej mogoče točno ugotoviti dneva, oziroma noči. kdaj je bil Karel Verbošt umorjen. Jože Verbošt je nekaj let služil za hlapca. Pred leti pa se je oženil v Zitencili pri Jurovskem dolu z neko vdovo, s katero sJ.a imela v zakonu otroka. Ker ie imela njegova žena še iz prvega zakona otroka in je morala skrbeti za njegovo doto, je to povzročilo možu precej skrbi. Danes nepreklicno zadnjikrat! 2 uri burnega smeha! Vesela Škota Stan Laurel In Oliver Hardy Film, ki je imel rekorden uspeh po vsem svetu. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, tel. 22-21 Borbe dobrovoljcev za Jugoslavijo Odmor dobrovoljcev med maršem v Dobrudžo Jugoslavija se ni rodila na političnih zborovanjih in diplomatskih konferencah. Jugosloveni smo v preteklosti na bojnih poljanah izgubili svoje stare male narodne države, zato smo si le na bojnem polju mogli priboriti svojo veliko uedinjeno ju-gostovensko državo. Od ustanka Črnega Jurija, vožda Karadjordja, pa do preboja solunske fronte so jugoslovenski vstaši, četni ki. dobrovoljci in bojevniki bili nosil, ci in borci ideje nacicfaalno-socialnega osvobojenima vaega jugoslovenskega ljudr strva. Karadjordjev vnuk Peter Mrkonjič, dobrovoljec francoske vojske, je organiziral iin vodil pokret dobrovoljcev vstašev in je dal vstaj bosansko-hercegovske raje pravi smisel. Ko pa je dvignila Srbija tega najidealnejšega dobrovoijca na kraljevski prestol, so šli dobrovoljci-četni-ki v Južno Srbijo pripravljat tla za veliko borbo, ki naj bi prinesla narodu svobodo po petstoletnem suženjstvu. Za časa bal kanske vojne so prihajali mladeniči in možje .vojaki in zdravniki iz prečanskih krajev v Srbijo ter stopali v službo Srbov in Bolgarov. Ti pokreti so bila velika priprava za dobrovoljsko gibanje jugoslovenskega naroda. Gibanj«? dobrovolj Cev se je hitro širilo in dobilo svoj pravi pomen v organiziranih vojaških edinicah. y Srbiji 30 nastali posamezni odredi, ki so šteli kakih 12.000 dobrovoljcev, in so se v vrstah srbske vojske udeležili bojev na Ceru, kj©r je padel tudi >Preporodo-vec< in eden prvih slovenskih dobrovoljcev Avgust Jenko. H odredi so Se umikali čez Albanijo in so bili priča srbske narodne katastrofe. Pozneje se je iz njih na solunski fronti ustvaril velik dobrovoljski odred pod povel jstvom vojna Popoviča — vojvoda Vuka, ki je dosegel krono svojih uspehov 1916, ko je skupno s srbskimi bataljoni zavzel visoki Kajmakča-lan. Do največjega razmaha pa se je razvil organizirani pokret vojnih dobrovoljcev v Rusiji, kc se je zbralo iz vrst avstrijskih Jugoslovenov (vojnih ujetnikov) nad 50.000 mladih in krepkih bojevnikov v I. in D. srbsko dobrovoljsko divizijo. Tri velike armade — avstrijska, nemška in bolgarska — eo se morale združiti, da so zlomile nadčloveški odpor male hrabre Srbije. Toda niti tedaj Srbija ni kapitulirala, temveč je šla v izgnanstvo, žrtvujoč samo sebe za idejo osvoboditve in združitve Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na temelju te svete ideje se je izvršila spontano po vsem svetu mobilizacija vsega raztresenega naroda. Organiziral se je dobrovoljski jugoslovenski pokret vsega jugoslovenskega naroda v emigraciji. To. da so se bivši državljani, vojaki in oficirji Avstro-Ogrske od vseh strani v množicah javljali za borbo proti Habsbur-žanom, je presenetilo ves svet. Da so tlačeni narodi v političnem in vojaškem smislu zapuščali v trumah Avstrijo in fronto centralnih sil ter se afirmiram na strani Srbije in njenih zaveznikov, je dalo značilen pomen in realno podlago temeljnemu vprašanju vojne in vprašanju obstoja avstrijske monarhije. Najrevolucianar-nejši čini svetovne vojne so bila sodelovanja Srbije in zaveznikov z jugoslovansko emigracijo, sodelovanja zavezniških držav z revolucionarnimi komiteji tlačenih narodov Avstrije ter uvrščavanje dobrovoljskih edinic v srbsko in zavezniško vojsko. Na tisoče jugoslovenskih in slovanskih dobrovoljcev je bilo tudi v ruski, francoski, italijanski in ameriški armadi. Solunska fronta pa je postala fronta jugoslovenske nacionalne revolucije. Kljub težkemu položaju na vseh zavezniških frontah so prihajali vedno novi vojni dobrovoljci. Prihajali so tudi in Severne in Južne Amerike in celo iz Avstralije, kjer so zapuščali dore službe tn rodbine. Po ruski revoluciji je krenila I. dobrovoljska divizija, ki Je v strašnih bojih v Dobrudži zadivlla s svojim junaštvom ves svet, z Odese v Ornem morju preko vse Zemeljske obJe na svoj končni cilj, — na planinski venec Solunskega zaliva, da je izpopolnila in osvežila vrste izmučenih herojev srbske vojake. Septembra 1918. so že vse združene armade izvršile tisti strahoviti ofenzivni sunek, ki je stri tako močno utrjeno bolgarskenemško fronto. Jugoslovenska divizija sestavljena Iz samih vojnih do-drovoljcev je drvela kakor orkan, tesno objeta 6 srbsko vojsko, to je prodrla v rekordnem času 40 dni, po nepopisnih Oficir ji-dobrovoljci v Murmanu spopadih, borbah in izgubah, do Save in Dunava. Vsi vojaški strokovnjaki naši in tuje, soglašajo v tem, da predstavlja ta čin najvišje v zgodovini vojne. Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše avstrijske monarhije, prežeti z idejo jugoslovenske skupnosti so se kot dobrovoljci prostovoljno identificirali s Srbi, z vojsko jugoslovenskega Piemonta, in so prevzeli že med vojno srbsko državljanstvo o prisegi vernost} in zvestobe kralju Petru. Ramo ob rami z junaki nesmrtne Srbije so šli v borbi na življenje in smrt proti združenim stoletnim sovražnikom vsega jugoslovenskega naroda. Pod vodstvom takratnega regenta Aleksandra, nesmrtnega Viteza to Uedinitelja. se je sredi vojne zmede in gorja uedinil jugoslovenski narod ▼ vojaškem ozira. Iz srb. Domače vesli * Poldrugi mMijon Din nagrad za umetnine v Narodni skupščini. Predsednik narodne skupščine je razpisal po sklepu režijskega odbora natečaj za izdelavo umetniških del v novem poslopju narodne skupščine. Pravico do udeležbe imajo samo umetniki državljani kraljevine Jugoslavije, ne glede na to. ali žive pri nas ali v tujini. Nalečaj obsega dve vrsti umetniških del, ki se bodo izvršila v notranjost! poslopja narodne skupščine, in sicer slikarstva de'a, ki se bodo izvršila v presti v veliki in mali dvorani ministrskega sveta, v klubski dvorani in bifeju, in ki naj predstavljajo momente iz našega narodnega življenja in narodne zgodovine. Izbira idej je prepuščena umetnikom. Druga skupina obsega marmornate kipe in sicer štiri iz telega domačega marmorja, ki na; predstavljajo držav- SSPŠIPGi mseM no ureditev in zakonodajo v osebnostih kneza Kralja, kralja Tomislava. carja Dušana in kralja Petra Velikega OevoDoditelja. Prav tako bodo stali v dvorani štirje kipi iz belega domačega marmorja, ki naj simbolno predstavljajo poljedelstvo, obrt in industrijo in pomorstvo. Razen tega sta v načrtu še dva dekorativna lika v pozlačenem bronu na glavnih stopnicah; predstavljala bosta Pravico in Prosveto. Nagrajeni prispevki in modeli ostanejo last narodne skupščine, umetniki si pa pridrSe do njili umetniško lastnino. V razsodišču je Izmed Slovencev konservator dr. Fr. Štele. Za slikarska dela so razpisane prve nagrade (skupaj z izvršitvijo dela) v skupnem iz-no-n ni 5.000 Din, nadalje je razpisanih 8SO.OOO Din prvih nagrad za kiparska dela. Potem so razpisane še posebne druge in tretje nagrade katerih skupni iznos je o o.."00 Din, za kiparska dela pa skupno 30.000 Din Vsega skupaj je torej razpisanih 1.578.000 Din nagrad in vse naše umetnike opozarjamo na razpis v ^Službenih novinalK br. 142 od 24 t.m. Za šport in sončenje Crema universal „SLA TO J A" Velika doza Din 12.—, manjša doza Din 6.— * Vsem podeželskim udeležencem proslave razvitja dobrovoljskega prapora na Vi-d»v dan v Ljubljani sporočamo, da bo konec sprevoda ob pol 13. url. * 351eil zavarovan. * Porod na pisalni mizi sodnije. V sre-skem sodišču v Bosanskem Brodu se je pripetil zanimiv dogodek. Prebivalci vasi Un-ke blizu Broda so sodišču ovadili neko mlado vdovo, da je pred kakimi desetimi dnevi rodila zdravo dete. katero je baje umorila in zakopala nekje blizu svoje hiše. Vdovo so orožniki takoj zaprli in uvedli preiskavo. Osumljena žena je detomor baje priznala in vsepovsod okrog njene hiše so kopali, da bi našli novorojenčkovo truplo. Ko pa so osumljeno vdovo privedli v Bosanski Brod na sresko sodišče, je takoj izjavila, da je vse izmišljeno. Trdila je. da je sicer noseča, a da še ni čas poroda. Odredili so zdravniški pregled in, ko je prišel zdravnik, so vdovo napadli krči. Kar v sobi sodišča so ■KINO IDE A I. Danes poje znamenita koloraturna pevka Carla Spletter v filmu POSLEDNJA ROŽA po motivih vesele opere »Marta«. Predstave ob 16., 19. in 21.15. Znižane cene: Din 2.50, 4.50, 6.50. BI jo položili na pisalno mizo in tam je porodila zdravo dete ženskega spola, * Skalaški dom na Vogla je zopet stalno odprt in oskrbovan od 28. t. m- dalje. • Tovarna JOS. RE1CH spreiema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelava Iz Ljubljane u— Ravnateljstvo prve državne realne gimnazije poziva učence zavoda, da se udeležijo pogreta pokojnega direktorja Mazija Josipa, ki bo v soboto 27. t.m- ob 17. Zbirališče ob 16.30 na južnem delu dvorišča. Ravnateljstvo tudi prosi dijake-pevce. da pridejo k pevski vaji danes ob lo. v kemijsko dvorano. u_ Vsem nacionalnim organizacijam' Vsaka organizacija naj pošlje na slavnostni občni zbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev 28. l.m. ob 10- v magistratni dvorani" po dva zastopnika. Večje število zastopnikov je nemogoče, ker ta dvorana ni velika. Ker pa bo prostor pred magistratom blokiran od ppliciie. naj dvignejo organizacije v pisarni Akcijskega odbora, Šelen-burgova ul. 3-1 (Narodna odtirana) 27. t m. med 8. in 12. ter 14. in 16. uro po dve legitimaciji za svoje zastopnike. Brez teh legitimacij zastopniki ne lodo mogli priti na magistrat. Akcijski odbor. u— Starejšinska organizacija »Preporoda« poziva stare in mlade Preporodovce k razvitju prapora dobrovoljcev na Vidov-dan, 28. t. m. Zbor za slavnostni sprevod bo ob 10 v Vegovi ulici. u_ »Soča« — matica naznanja svojemu članstvu, da naši dobrovoljci razvijejo na Vidov dan svoj prapor, dar Ni. Vel- kralja Petra II. Naša dolžnost je, da polnoštevilno počastimo to slovesnost. Pridite vse in vsi (dobrodošle tudi narodne noše) v nedeljo 28. t.m točno ob 9-15 v drevoredu Zvezde na Kongresnem trgu nasproti časine tribune proti nunski cerkvi pod naš prapor, da se udeležimo tudi mi sprevoda z Zvezo jugoslovenskih emigrantskih udruženj. Odhod od tu pred magistrat točno ob 9.45. Udeležba obvezna! Odbor. u— Klub Primork vabi članice in prijateljice. da se udeleže v primorskih nar>4-nih nošah razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v nedeljo 28 t.m. Odtor. u— Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda opozarja vse svoje članstvo na razvitje prvega dobrovoljskega prapora, ki bo na dan 28. t. m., ter želi, da se kar mogoče mnogobrojno udeleži te svečanosti naših herojev. u— Predvajanje »Berlinske reportaže« se zaradi tehnične preureditve zvočne naprave preloži na sredo 1. julija ob 20.30 v Delavski zbornici. u_ Promcnadni koncert. Jutri ob pol 21. uri bo promenadni koncert poštarske godbe pred trnovsko cerkvijo. Cerkev bo razsvetljena. u— Opozorilo. Obveščavamo gospodinje, da se vrše vsak petek zvečer ob 20. v ra-dionski poslovalnici na Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, ki so čez dan zaposljene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo drevi ob 20. v rs^dionsko poslovalnico. u— Risarsko in zemljepisno razstavo priredi prva državna realna gimnazija v Vegovi ulioi 27. in 28. t.m. v risalnlcl II- nadstropja. Vstop bo prost. Starši ln prijatelji vljudno vablieni! (Razpis službenih mest pri mestnem poglavarstvu ljubljanskem. Razpisuje se:; 1) eno službeno mesto pogodbenega uradnika s trgovsko izobrazbo in najmanj 10-ietno prakso v trgovsko industrijskem knjigovodstvu. 2) eno službeno mesto zafasnega pragmatičnega desinfektorja II. kat. l. plač. stop. Prošnje je vložiti najkasneje do U. julija 1936- pri personalnem oddelku mestnega poglavarstva ljubljanskega. Natančneje v Službenem listu dravske banovine z dne 27. t. m. u_ Gospodinje! V tej neznosni vročini kuhajte samo na električni kuhalna plošči (rešoju). Prisostvujte predavanju danes ob 16. na Bregu 8- u_ Poizvedbe za pogrešanim Marnom. Preiskava o pogrešanem Viktorju Marnu je za enkrat dospela na mrtvo točko, zakaj doslej še niso mogli najti dozdevno v Savo vrženega trupla Viktorja Mama. Čudno je, da so našli njegovo obleko, v katero naj bi bil oblečen, ko je usodno noč odhajal z doma svojega brata, popolnoma nepoškodovano in neokrvavljeno. Prevladuje mnenje, da je moral biti Viktor oblečen v kako drugo obleko. Preiskava se vodi tudi v drugi smeri- n_ Prostovoljna dražba Koslerjeve hiše. Za 24. t.m- dopoldne je bila določena prostovoljna javna dražba Koslerjeve hiše št 3 v Šelenburgovi ulici. Izklicna cena je bila 3.000.000 Din. Dražba pa se ni vršala, ker ni balo interesentov. Danes ob 16., I9.15 in It« Autentični film o življenju in koncu največjega GANGSTERJA AMERIKE DILLINGE B-ja Narodni junak št 1 Rdeča banda na delu! Vstaja v temnici! Strojne puške v akciji! Redka senzacija o podvigih otmenih gangsterjev! Senzacija nad senzacijo! Elitni kino Matica — Tel. 21-24 Pride t »ČRNA KRILA" Iz Celja e— »Nova Doba« bo izšla zaradi preobilice nujnega dela v tiskarni namesto danes šele jutri ob 14. e—Rezervni oficirji se obveščajo po celjskem pododboru UROIR, da bo služba božja na Vidov dan 28. t.m. ob 8. v cerkvi sv-Danijela, ob pol 9- v cerkvi sv. Save in ob 9. v evangeliski cerkvi. Vsi gg.^ rezervni oficirji se opozarjajo, da je udeležba obvezna. e_ Dramski odsek Sokola v St. Pavlu pri Preboldu bo ponovil danes, v petek ob 20.30 v Zadružnem domu v St. I'avlu Kref-tovo dramo »Herman Celjski«. Ta nadvse odlična drama ie pri premieri vseskozi uspela, zarad' česar je pričaKovati drevi obilnega obiska. Dramski odsek bo ludi gostoval jutri v Žalcu, v nedeljo v Mozirju, na praznik 29. t-m. pa v Gornjem gradu. Kakor se čuje, vlada povsod veliko zanimanje za gostovanje, in upamo, ua se bodo igralci povsod krepko uveljavili. Agilnemu dramskemu odseku želimo mnago uspehu! e— Vpisovanje novincev za L razred mestne deške osnovne šole v Celju bo v torek 30. t m od 8. do 12. in od 15. do lb. v pisarni šolskega upraviteljeva (2. nadstropje). Pred vpisom v šoli je treba privesti vsakega otroka k zdravniškemu pregledu, ki bo istega dne v 1. nadstropju Zdravstvenega doma. e— V celjski bolnišnici je mnrl včerai v starosti 46 let g- dr. Vilmoš Uher, uradnik v ministrstvu v Budimpešti. Pokojnik je bival nekaj časa v Rogaški Slatini. Dne 11. t.m. je odšel zaradi abscesa v Želodcu v celjsko bolnišnico, kjer je v četrtek podlegel. Truplo bodo prepeljali v Budimpešto. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 2(1.30 velefilm >Viva VillaU in zvočni tednik. Iz Maribora ar— Marmornato spominsko ploščo kralju Uedinitelju so slovesno odkrili včeraj dopoldne na tukajšnji prvi drž. dekliški meščanski šoli v okviru svečane proslave za-vodove 60-letnice. Po maši, ki jo je imel v stolnici ob 8. zjutraj škof dr. Tomažič, kjer je imel slovesno pridigo prvi slovenski ka-tehet na zavodu msgr. Vreze, so se zar vodove učenke in nastavnice ter odlični gostje podali v šolo kjer je na zavodovem hodniku v drugem nadstropju s prisrčnim nagovoru in v navzočnosti mariborskih od-ličnikov z mestnim poveljnikom generalom M. Milenkovičem na čelu zavodova ravnateljica Zora Klavžarjeva odkrila lepo mra/-mornato spominsko ploščo nesmrtnemu krar lju Uedinitelju. Potem ko je pevski zbor učenk odpel »Bože pravde« in po deklama^ ciji učenke Maraževe je bil v telovadnici ostali del proslave s pevskimi in rajalnimi točkami ter slavnostnim govorom nastavnice Jugove. Z vsemi tremi himnami se je slovesnost zaključila. Potem ko so izrekli čestitke k jubileju škof dr. Tomažič, mestni podpredsednik F. Zebot in nadzornik Alt. so 6i navzočni predstavniki ogledali lepo razstavo ročnih del. a— Pobrežje kralju Uedinitelju. V nedeljo 5. julija odkrije pobreška Narodna odbrana v osnovni šoli na Pobrežju spominsko ploščo kralju Uedinitelju. a_ Novi inženjerji Mariborčani. Na poljedelski fakulteti v Zagrebu so diplomirali Mariborčani Bulinar Josip, Martin Mastnak in Albin Orthaber. čeetitamos a_ Na Vidov dan bo v slarokatoiiški cerkvi služba božja ob 9. un. a— Slovensko obrtno društvo poziva celokupno obrtništvo Maribora in okolic«, da se vsi, ki se želijo udeležiti s svojimi izdelki obrtniške razstave ob priliki Mariborskega tedna, prijavijo v pisarni društva v Vetrinjski ulici štev. 11/1 do 1. julija, ker se poznejše prijave ne morejo več upoštevati. a— Novi brod v obratu. Številni kopalci iz Studencev in delavci iz Kamnice se s pridom poslužujejo novega broda, ki spaja studeniško stran z Mariborskim otokom- a— Livarji na Muti stavkajo. V borbi za zboljšanje svojih mezd so pričeli stavkati livarji v Evlertovi livarni na Muti. Pogajanja so v teku. skih. črnogorskih in dobrovoljskih polkov Se je ustvarila organska celota — v ognju pekla moderne vojne se je rodila jugoslovenska vojska. Ta vojska je v strašnem zaletu s prebojem solunske fronte prebodla podlo srce Avstrije. Tisti, ki so to vojno izzvali, so v nji tudi propadli. Izrazvalin gnilega habsburškega cesarstva je vzklil čudovit kosovski božur — jugoslovenska kraljevina. Zaradi jugoslovenskega vprašanja je prišlo do vojne, z jugoslovansko zmago pa se je vojna tudi odločila. Jugoslovenska vojska kot nositelj jugoslovenske narodne in državne misli je s svojimi žrtvami in s svojo zmago uresničila stoletne sanje in veliko misel najboljših sinov svojega naroda. Ta naša narodna vojska je največje delo naše nacio. nalne revolucije- Med srbsko vojsko in med vojnimi dobrovoljci ne sme in ne more biti nobene razlike- Dobrovoljci vstaši in regularni srbski bojevniki, so se v neštetih vročih borbah tako pomešali med seboj da jih ni bilo več mogoče razlikovati. V skupnem trpljenju in skupni zmagi so se tako povezali in uedinilL da so postali ena duša, eno telo ,eno samo veliko tovarištvo. Tako Srbija kakor Jugoslavija sta delo velikih kladivarjev — dobrovoljcev vstašev čet-nikov in bojevnikov s Karadjordjem ln Petrom Mrkonjičem na čelu. Danes je treba imeti mnogo domišljije :n dobre volje, da se more človek za- misliti kakih 20 let nazaj v preteklost. Kdor ne ve, kakšen ogromen pošasten polip je bila tedaj Avstrija, ne mor«5 prav razumeti, da je že tedai sama odločitev prestopa iz avstrijske vojske v dobrovoljske odrede pomenila veliko Junaštvo in stavljanja na kocko ne saimo lastnega mladega živrtjdnja temveč tudi usode bratov, sester in roditeljev. Po obupnem pogaženju Srbije leta 1915, po strahovnem umiku skozli Albanijo, po nepričakovanem porazu Rusov z izgubo Poljske in zavezniških neuspehov na vseh frontah so se zamajali tudi najtrdovrat-nejši jugoslovenski in slovanski optimisti v Avstriji. Stališče slovanstva je bilo videti brezupno. Zato so bili redki tisti, ki so imeli toliko moči, da so vztrajali v veri, da bo čez tri leta ležal do zob oboroženi in izvrstno organizirani kolos centralnih sil strt v prah in pepel in da bo že konec leta 1918. odmevala po ulicah Beograda, ; Zagreba in Ljubljane skupna jugosloven-| ska himna »Bože pravde. ..«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastave slave .. Lahko bi bilo petkrat več dobrovoljcev, toda za puške so zgrabili samo tisti, ki so v začetku vojne kakor preje in pozneje trdno verovali v državno uedinjenje Srbov. Hrvatov in Slovencev. Kdor je omahoval v dvomih, ta je ostal ali v ujetniških taborih Rusije, ali pri svojem varnem poklicu v Ameriki, ali kjerkoli izven meja | Avstrije. če je torej v dobrovoljce prišla ; približno ©na petina tistih, ki bi lahko prišli, če bi bili hoteli, je jasno, da zasluži ta petina petkratno priznanje, ker je ravno tako kakor izgnana manjšina iz STbije pokazala ▼ najhujšem času ogromno moralno kvaliteto. Ti borci niso verovali samo v vstajenje Srbije, temveč celo v ustvaritev kraljevine <■ Jugoslavije z vsemi Srbi, Hrvati in Slovenci pod že-zlom dinastije Karadjordjevičev. To so bile visoko leteče misli, ki so predstavljale maksimum jugoslovenskega programa. Dobrovoljci so prinesli vedro svežost v vrste izmučenih Srbov, e svojim nastopom pa so razmahnili odločne zahteve naroda v jugoslovansko in slovansko širino. Vsa vzvišenost in večna vrednost dobrovoljskega pokreta je v veliki etični ideji. če je bilo treba junaštva za vstop med dobrovoljce, je bilo to junaštvo potrjeno v vseh nastopih dobrovoljcev na bojnem polju skupno s srbskimi bojevniki. To so bili izredni čini, kakršnih zgodovina ne pozna mnogo. Pota naših dobrovoljcev 60 bla mnogo bolj trnjeva in krvava kakor pota češkoslovaških in poljskih legionar jev Vrhunec požrtvovanja vojnih dobrovoljcev predstavlja poleg preboja solunske fronte Dobrudža V strahotnih borbah na nož so septembra 1916. izgubili v treh tednih od 20.451 ljudi 245 oficirjev in 8086 vojakov, kar je 40 odstotkov vsega števila ljudi I. srbske dobrovoljske divi-} zije ali 50 odstotkov števila borcev — 1 pešoev. Ena sama dobrovoljska divizija je premagala vso m. bolgarsko armijo, ki je bila v vojaškem oziru iste kakovosti. Uspeh zmage v Dobrudži je bil, da so bile kljub porazu Romunov s solunske fronte odpoklicane na pomoč 4 bolgarske divizije, ena konjiška bolgarska divizija, dve turški in ena nemška pehotna divizija — vsega 96 bataljonov, 29 eska-dronov in 70 baterij — in to ravno ▼ času. ko se je srbska vojska, pomožena z dobrovoljci, pojavila v Solonu. Bogzna, kako bi bila potekla borba leta 1916. na solunski fronti če bi stala tam popolna IU bolgarska armija, ki jc bila v Dobrudži razkropljena. Bolgarski general Kariceski je napisal: če ne bi bilo našega poraza v Dobrudži, ml Bolgari ne bi bili nikdar izgubili Vodene, Kajmakčalana in Bitolja. V borbah v Dobrudži so sodelovali tudi številni Slovenci. K*e v borbah za veliko bodočnost naša kri ni tekla? Slovenski milijon je vedno razkošno razsipal svoje žive sile kadar je šlo za velik« stvari. Dal je tudi v svetovni vojni nad lOcjO jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev —< premnoge že krije hladna zelena ruša na bojiščih po vsem svetu ali pa v domači zemlji. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, spijo svoj junaški sen na tužnih dobruških poljanah: rezervni podpor. Vladimir Kobler is Kozjega rez. podpor.; Franjo Kolarič tz Sv. Bolfenka pri Središču Franjo Bračič, rez. podpor, iz St V'da pri Planini; pod-narednik Batič Anton iz Gorica; Mohar a_ Strela in nevihte nad Mariborom. 0 priliki predvčerajšnje nevihte je strela udarila v falski daljnovod med Limbušean in Selnico ter med Racami in PragersKim. Vsako škodo so preprečila avtomatska stikala. V Studencih pa je zopet udarilo v drog električne napeljave in so varovalke prj vseh hišah pregorele. Strela je udarila tudi v neko hišo na Kralia Petra cesti, povzročila pa je le manjšo škodo a— Domačije gorijo. V Dobrovcih na Dravskem jx>]ju je upepelil požar posestniku Jerneju Vitku gospodarsko poslopje z vsem inventarjem in trpi Vitek škodo 26.000 Din. V Selenburgu pri Guštanju pa je posestniku Valentinu Cegovniku ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje. Ce-govnik ima škode za 70.000 Din. a— Kdo je utopljenec? Drava je naplavila pri Vuhredu truplo neznanega moškega srednjih let, ki je bil že najmanj 14 dni v vodi. Ker je truplo že močno razpadlo, ni bilo mogoče ugotoviti utopljenčeve identitete. Pokopali so ga na vuhr^dskem pokopališču. a— Na pragu hiše obešenega so našli v Dolnjih Lakošah poljedelca Martina Knau-sa. Vzrok samoumora ni znan. Zadnja pot Jakoba Žemljica Gornja Radgona, 25. junija. Minili torek popoldne so se zbrali pred Zemljičevo domačijo v Radencih neštevilni pogrebci, da bi spremljali na zadnji poti moža, ki ga je smrt ugrabila sredi plodnega dela na narodnem in gospodarskem področju. Pred hišo žalosti v Radencih je opravil blagoslovitev zemskih ostaDkov ka-pelski župnik g. Škofič, nato pa so pevci pod vodstvom g. Kvirina Pertla zapeli žalost inko »Vigred se povrne.« Dolg sprevod, kakršnega ne pomni Kapela, odkar je umrl kapelski župnik in dobrotnik kanonik g. Meško, je krenil nato po glavni cesti iz Radencev proti vinorodnemu gričku Kapelskemu vrhu. V sprevodu so korakali kapelski uniformirani veterani z zastavo, številni uniformirani gasilci edinio vsega gornjeradgonskega sodnega okraja, župani številnih občin, zastopniki raznih društev in ogromna množica občinstva. Pred krsto je nosil uniformiran gasilec radenske sra-silske čete, katere ustanovitelj je bil pokojnik, dvojno odlikovanje pokojnika, reda sv. Save in jugoslovanske krone na črni blazinici Pred pogrebom je priletelo iz ljubljanske smeri letalo in krožilo dalje ca-sa nad domačijo pokojnega Jakoba Zemljiča. Iz letala je padel na dvorišče, kjer je bilo zbrano že številno občinstvo, lep, z narodnim trakom povit šopek z listkom, na katerem je izrekel sožalje bivši narodni poslanec g. dr. Stane Rape. Ob odprtem grobu sta se poslovila od pokojnika župnik g. Škofič in g. Janko Štuhec v imenu občinskega odbora velike radenske občine. Nato pa je orisal nevenlji-ve zasluge pokojnika in se poslovil od njega z ganljivim govorom ravnatelj meščanske šole v Ljutomeru g. Jan Baukert, ki je končal govor z besedami: »Naj mu bo žemljica na tem mestu Slovenskih goric lahka, kakor mu je bila nekdaj draga in mila«. Govorili soi še narodni poslanec g. Avpnst Lukačič, g. Janko Čirič. upravitelj radenske šole g. Mihalič in bivši banovinski svetnik in tesnejši sodelavec pokojnika g. Skuhala Franc iz Križevcev. Pevski zbor je zatem zape! Berrarjevo nagrobnico »Jamica tiha, kotiček mira«, nato pa so padci domače grude na krst« odjeknili v zadnji pozdrav dobremu m zaslužnemu možu. Časten mu spomin! Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Franjo iz Ljubljane; Potočnik Boris, narednik; Maje*? Jakob kaplar; Fon L, kaplar; škof Franca redov in žgajner Franc. Na posledicah vojne ln bojev sta umrla Kumelj Ciril in Ločnik Viljem, oba ▼ Odesi. Podporočnik Stanko Erhartič iz Celja j« bil od granate težko ranjen., da je imel 20 ran ln je po čudovitem naključju ušel smrti. (Umrl je pred nekaj leti na Dunaju.) Z izredno hrabrostjo se je odlikoval bosanski Slovenec podpor. Vinko Janež iz Sarajeva, ki je bil odlikovan z visokimi ruskimi, rumunskimi, srbskimi m francoskimi odlkovanji za hrabrost. (Umrl je po vojni v domovini.) Se mnogo drugih je. ki so bili junaki na svojem mestu ob najtežjih urah člove škega življenja ... V Dobrudži ležijo t'" slovenski fantje in spijo svoje večno spanje .tesno objeti z vojnimi tovariši Srbi, Hrvati, Čehi, Rusi — pa tudi z bivšimi sovražniki Bolgari. Tam ta na solunskih krših stoji grob neznanega slovenskega dobrovoljca brez razkošnega spomenika, brez križa in cvetja na gomili. Od usode prizanešeni živi tovariši «o postavili najintimnejši spomenik ▼ svojih srcih tistim hrabrim slovenskim fantom, ki so bili vse prej kot surov] vojaki, ki pa so z neugasljivim zanosom polagali svoje življenje na oltar skupne domovine Jugoslavije, ki je bil njihov ideal in simbol ljubezni do rodne matera. GoipodaritTo Pasivnost nase zunanje trgovine v maju Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v mesecu maju. V tem mesecu je naš izvoz v primeri s prejšnjim mesecem ponovno nazadoval, kar je deloma sezonski pojav, vendar pa je padec izvoza letos znatnejši, tako da precej zaostajamo za lanskim majem. Skupaj smo v maju izvozili 206.857 ton (lani 316.488) v vrednosti 219.8 milijona Din nasproti lanskim 297.3 milijona Din. Po vrednosti je bil torej letos v maju naš izvoz za 261% manjši nego v prejšnjem maju. Naš uvoz je bil v maju nadalje precej velik. Znašal je 324.3 milijona Din, vendar pa je zaostajal za lanskim uvozom v maju, ki je dosegel izreden obseg 369.1 milijona Din. Tako je bil uvoz letos za 12% manjši v primeri z lanskim majem. Ker je uvoz v manjši meri nazadoval nego rzvoz, se je pasivnost naše trgovinske bilance v preteklem mesecu še povečala in je znašala 104.5 milijona Din, dočim smo lani zabeležili pasivnost v višini 71.8 milijona Din, predlanskim pa pasivnost v višini 75.8 milijona Din. Čeprav je bil v maju uvozni presežek izredno velik, vendar je treba upoštevati. da je ta mesec skoraj vedno pasiven; na drugi strani pa nam statistika ne izkaže ločeno, koliko je v tem mesecu znašal uvoz zlata, ki bi ga bilo treba odbiti od skupne vrednosti uvoza. V prvfh petih mesecih letošnjega leta se je naša trgovinska bilanca gibala takole (v milijonih Din): izvoz nvoz saldo januar 288.8 342.5 — 53.7 februar 215.0 293.8 — 78.8 marc 345.6 420.0 — 74.4 april 268.5 326.0 — 57.5 maj 219.8 324.3 — 104.5 jan.-maj 1936 1337.7 1706.5 — 368.8 » » 1935 1532.8 1464.4 + 68.4 » » 1934 1350.9 1428.2 — 77.4 > > 1933 1182.0 1045.4 + 136.6 » > 1932 1125.4 1187.4 — 52.0 V prvih petih mesecih letošnjega leta je dosegla pasivnost naše trgovinske bilance 328.8 milijona Din, dočim smo lani v teh petih mesecih zabeležili za 68.5 milijona Din aktivno bilanco, predlanskim pa je pasivnost znašala tudi le 76.2 milijona Din. Kakor smo že ponovno omenili, pa si na podlagi teh številk še ne moremo ustvariti prave sodbe, ker je treba še odbiti uvoz monetarnega zlata, o čemer pa še nimamo podatkov. V celoti je bil naš izvoz v prvih petih mesecih po vrednosti za 195 milijonov ali za 127% manjši nego lani. To zmanjšanje moramo pripisati sankcijam proti Italiji. Škoda pa je še večja, kajti oe ne bi bilo sankcij. bi bila vrednost vsega našega izvoza letos gotovo še večja, nego lani. Navzlic znatnemu zmanjšanju v primeru z lanskim letom pa je letos naš izvoz le za malenkost zaostajal v primeri z izvozom v prvih petiih mesecih leta 1934. Pasivnost naše zunanje trgovine v letošnjem letu pa bi bila navzlic padcu izvoza ra-zmeroma majhna, če bi se naš uvoz držal na višini lanskega leta. V resnici pa je bil uvoz za 242 milijonov ali za 16.5% večji nego lani in je pasivnost nastala predvsem zaradi večjega nvoza. To povečanje uvoza ima svoje posebne vzioke. V prvih mesecih letošnjega leta. je bil zlasti velik uvoz tekstilnih sirovin. ker so tekstilne tvorniee proti koncu leta. ko se je ustavil uvoz bombažnega prediva iz Italije, porabile vse zaloge in je bilo treba te zaloge nanovo napolniti. V začetka aprila pa je prišel odlok finančnega ministra o uvedbi uvozne kontrole, kar je zopet uplivalo na povečanje nvoza. ker so se uvo7niki založili z blagom, glede kateresra je obstojala verjetnost, da bo prišlo na listo o uvozni kontroli. Končno je še omeniti, da smo tudi letos nvozili pre- cej zlata, ki ga je prenesla Narodna banka iz depojev v Parizu in čigar vrednost je upoštevana v skupni vredno&ti uvoza. Izvoz lesa Tudi v maju je bil naš izvoz le6a zelo slab in se je še zmanjšal v primeri z aprilom. Gradbenega lesa smo izvozili le 3892 vagonov. Naš izvoz gradbenega lesa se je v prvih petih mesecih letošnjega leta v primeri z istimi meseci prejšnjih dveh let gibal takole (v vagonih); 1934 1935 1936 januar 6574 4477 2735 februar 6821 5187 3479 marc 7550 7821 4530 aprf' 8062 8810 5497 maj _7176_9503_ 3892 pet mesecev 36.183 35.798 20.133 v milij. Din 293.4 294.1 170.1 Izvoz gradbenega lesa, ki je lani v maju pred uvedbo visokih uvoznih carin v Italiji dosegel rekordno količino 9500 vagonov, je letos v maju padel na 3890 vagonov. Po vrednosti pa znaša padec od lanskih 80-2 milijona Din na 34.1 milijona Din. V prvih petih mesecih pa imamo pri izvozu gradbenega lesa primanjkljaj nasproti lanskemu in predlanskemu letu za okrog 16.000 vagonov, v vrednosti pa za preko 120 milijonov Din. Tudi ostali izvoz lesa je bil v aprilu slab. Tako smo drv izvozili le 121 vagonov nasproti 1257 vagonom v lanskem maju- Zaradi sankcij je morda najhuje trpel izvoz drv iz naše države, kajti letos smo v petih mesecih izvozili vsega 464 vagonov drv, dočim je lani v teh mesecih znašal izvoz drv 5572 vagonov. Prav tako je zaositajal izvoz oglja, ki je v maju znašal 125 vagonov (lanii 188), v prvih petih meseoih pa 446 vagonov (899). Izdelkov iz lesa smo v maiju izvozili le 16 vagonov (lani 77), v prvih petih mesecih pa 207 vagonov (lani 316). Edino izvoz pragov je bil letes večji. Tako smo v maju izvozili 96.000 pragov (ilami 38.000) v vrednosti 3.5 milijona Din (lani 14); v prvih petih mesecih t. 1. pa smo izvozili 345.000 pragov (lami 120.000) v vrednosti 14.5 milijona Din (lani 4.5). Ostali izvoz Izvoz konj se je gibal na lanski višini in smo v maju izvozili 3007 Konj (lani 3077). Tudi izvoz goveje živine je bil le za malenkost manjši nego v prejšnjem letu, kajti vsega smo izvozili 2828 giav nasproti 2984 v lanskem maju, pri Čemer pa je treba poudariti, da smo v maju prea dvema letoma izvozih še 5287 glav govedi. Izvoz svinj je nadalje zelo živahen in smo v maju izvozili 22.000 svinj (lani 18.900) v vrednosti 28.6 milijona Din (lani 21.6). Kakor v prejšnjih mesecih, vidimo tudi v maju znatno zmanjšanje izvoza žive perutnine, in sicer na 14 vagonov (lani 61). 2iva perutnina je preje šla v glavnem v Italijo. Izvoz svežega mesa (zaklane perutnine) pa je znašal 71 vagonov (lani 74) v vrednosti 7.7 milijona Din (lani 8.8). Povečal se je izvoz svinjske masti od lanskih 3.9 na 6.3 milijona Din in tudi izvoz jajc od lanskih 132 na 157 vagonov odnosno od 11.1 na 12.1 milijona Drn, Izvoz surovih kož pa se je dvignil od lanskih 3.9 na 9.3 milijona Din. Pšenice tudi v maju nismo izvažali, dočim je lani znašal v maju izvoz 8.1 milijona Din. Prav tako je bil malenkosten izvoz ostalega žita (lani 2.9 milijona Din). Tudi izvoz koruze se je skoro ustavil, kajti v maju smo izvozili le še 27 vagonov koruze nasproti 3596 vagonom v lanskem maju. Samo pri izvozu žita in koruze znaša primanjkljaj 36 in pol milijona Din. S tem v zvezi je nazadoval tudi izvoz otrobov od lanskih 2.6 na 1.0 milijona Din. Konoplje smo v maju izvozili za 6.2 milijona Din (lani za 9.4). Kakor se zdi, smo vse zaloge konoplje že razprodali, kajti izvozna konjunktura za konopljo je spričo sankcij še vedno ugodna, pa nimamo več blaga za izvoz. Izvoz bakra je bil večji nego lani in je znašal 29.7 milijona Din (lani 16.3), prav tako izvoz rud, ki je znašal 16.8 milijona Din (lani 13.7). Precej pa je nazadoval izvoz cementa, ki je lani v maju znašal še 6.3 milijona Din, letos pa le 2.5 milijona dinarjev. Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t-m. zaznamuje malenkostno povečanje zlate in devizne podlage za 1.7 na 1538-5 milijona Din. Pri tem se je zlato v iresorih banke povečalo za 3 milijone na 1472 milijonov, devize v podlagi pa eo se zimanjšale ia 1 milijon na 9 milijonov Din. Znatno pa je narasla postavka deviz izven podlage. Že prejšnji teden smo tu zabeležili povečanje za 40 milijonov, novi izkaz pa zaznamuje nadaljnje povečanje za 34 na 408 milijonov (lani 184). Kakor je znano, vsebuje ta po stavka odkupljene nemške marke, grške drahme. italijanske lire itd., torej predvsem zamrznjene terjatve v inozemstvu. Kovanj denar v niklu in srebru je narasel za 16 na 440 milijonov, tako da je sedaj v »btoka le za 760 milijonov kovanih novcev, to je za 14o milijonov manj nego lani ob tem časa. Posojila, ki so ee v prejšnjih dveh tednih 6krčila za 32 milijonov, kažejo v poslednjem izkazu nadaljnje zmanjšanje, toda le za 1 milijon na 1590 milijonov (lani 1775). Obtok bankovcev se je v tretji četrtini junija zmanjšal za 51 milijonov, tako da je znašal 22. t- m. 4699 milijonov, to je za 284 milijonov vee nego pred enim letom in za '667 milijonov več nego pred dvema letoma. Vzporedno opažamo v izkazu povečanje obveznosti na pokaz, in sicer za 69 na 1753 milijonov (lani 1405); naiasli so predvsem privatni žirovni računi za 53 na 838 milijonov (lana 606), obveznosti na pokaz po raznih računih za 6 na 896 milijonov in obveznosti nasproti državi za 10 na 18 milijonov. Skupna vrednost zlate in devizne podlage z oficielno premijo znaša 1977 milijonov, kar predetvalia 30.63 odst. kritja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (prejšnji teden 30.68 od6t); kritje v samem zlatu pa znaša 29 30 odstotkov. Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! [ riniti dotično blago samo do onega roka, ki je naznačen v samem pooblastilu, in samo iz one države, ki je na pooblastilu označena. Izdano pooblastilo za uvoz je obenem pooblastilo za plačilo dotičnega blaga, ki pa se sme izvršiti samo na oni način, ki je naznačen v pooblastilu. O priliki plačila mora uvoznik predložiti vse listine, ki jih zahteva devizni pravilnik, in vrhu tega pooblastilo Narodne banke. Pooblaščeni zavod pa se mora najprej prepričati, ali je pooblastilo izkoriščeno, kar je razvidno iz zaznambe carinarnice, nakar mora pooblastilo shraniti v arhivu. Pri obročnih plačilih pa mora na pooblastilu samem označiti vsoto in datum nakazila. Domači uvozniki lahko na podlagi izdanih pooblastilo za uvoz izvršijo plačilo tudi v naprej, podpisati pa morajo običajno obvezo. = Hmeljski nasadi poškodovani pb toči. Če je hmeljska rastlina srečno ušla gladovnemu bolhaču in jo sedaj branimo zakrknjene peronospore ter jo hočemo tudi braniti pred grozečim rdečim pajkom, tedaj jo čaka pri sedanjih vremenskih razmerah nova nevarnost toča. Čitali smo da je pred kratkim ta šiba božia neusmiljeno uničila poljske pridelke in hudo oklestila vitko hmeljsko rastlino v okolici Škofje vasi pri Celju in tako spravila hmeljar(a ob zadnio uteho pri teh itak žalostnih razmerah. Kaj mu je storiti? Hmeljarsko drušivo mu priporoča: 1.) da odreže z ostrim nožem vse uničene, pa še ne odpadle rastlinske dele. 2.) da izgoji novo glavno panogo, ali pa uporabi izmed morda še ostalih naičvrstejšo v to svrho, 3.) da skrajša vse nižje stoječe panoge, da se okrepi glavna, 4.) da potrosi vsaki rastlini po 5 do 10 dkg čilskega so-litra in 4 do 6 dkg 40odst. kalijeve soli (za fosfor je prepozno in 5.) da prav visoko ob-siplje rastline, skrbno uničuje plevel in zemljo jx»novno zrahlja 6 kultivatorjem in brano. Hmeljarsko društvo. = Ponovno znižanje diskonta v Franciji. Francoska banka, ki je že v ponedeljek znižala diskont od 6 na 5%, je včeraj sklenila ponovno znižanje od 5 na 4%. = Tečaj marke v turističnem prometu za julij. V zvezi s tujsko-prometno pogodbo med našo kraljevino in Nemčijo se je naša Narodna banka sporazumela z nemško obračunsko blagajno, da se v bodoče ob koncu vsakega meseca določi za turistična plačila tečaj nemške marke za prihodnji mesec, pri čemer naj bo osnova približni tečaj marke v zasebnem kliringu. Narodna banka sedaj sporoča, da je za mesec julij določen tečaj 14 Din za eno marko, kar približno ustreza sedanjemu tečaju marke v zasebnem kliringu. = Mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Zavod za pospešrvanje obrti Zbornica za TOI v Ljubljani priredi za mizarske mojstr in pomočnike mizarski strokovni tečaj za kalkulacijo. Tečaj bo v prostorih Tehnične srednje šole v Ljubljani pod vodstvom profesorja Janka Lenarčiča, in sicer ob nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne od 5. julija do 6. septembra t. 1. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se javi najkasneje do 4. julija t 1. pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani, ali pa na dan pričetka tečaja pri vodji tečaja ea Tehniški srednji šoli (vhod čez dvorišče). Gospodarske vesti = Definitivna rešitev vprašanja kmečkih dolgov. Kakor znano, napovedujejo v Beogradu novo definitivno rešitev vprašanja kmečkih dolgov. Narodna banka je že zaključila svojo anketo o stanju kmečkih meničnih dolgov pri bankah in bo dobljeno gradivo služilo kot podlaga za rešitev tega vprašanja. Od dobro informirane strani se doznava, da ne obstoja nikaka namera, da bi rešitev tega vprašanja zahtevala kake žrtve na eni ali na drugi strani. Potrebno je le vprašanje definitivno rešiti, da se pomaga vsemu našemu gospodarstvu, ki je v veliki meri odvisno od kmeta kot največjega konsumenta. Pri reševanju pa se bo upoštevalo tudi stanje malih gospodarstvenikov, trgovcev in obrtnikov, ki so se morali zadolžiti, ker so dajali kmetu blago na kredit. Na merodajnih mestih gre namera za tem, da se tem malim trgovcem in obrtnikom olajša njihov položaj. Tudi zatrjujejo, da kr. vlada ne bo reševala tega vprašanja brez sodelovanja gospodarstva, odnosno njenih predstavnikov. Postavila bo le osnovne principe, ki se naj upoštevajo pri končni odločitvi. — Danes se prične uvozna kontrola. Z današnjim dnem se prične izvajati uvozna kontrola v smislu odloka finančnega ministra od 6. aprila. Za uvoz blaga, označenega v posebnem seznamu, ki smo ga objavili v »Jutru« 13. t. m., je od danes naprej potrebno predhodno pooblastilo Narodne banke, če pride blago iz neklirinške države, dočim je uvoz tega blaga iz klirinških držav (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Turčija, Francija, češkoslovaška, Švica in Španija) nadalje prost. Uvozniki se morajo zaradi uvoznega pooblastila obrniti neposredno na Narodno banko in morajo prošnjo na uradnem obrazcu vložiti za vsak posamezni pred- i met in državo posebej. Uvozniki, ki bodo dobili pooblastilo Narodne banke, bodo mogli na podlagi pooblastila uvoziti in ca- Borze 25. junija Na ljubljanska borzi so oficielni tečaji deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu eo se avstrijski šilingi trgovali po 8.99. angleški funti pa so se nudili po 245.75. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-92. v angleških funtih po 245 in v španskih pezetah po 6-65, dočim so se grški toni nudili po 29. Nemški klirinSki čeki 6o se nekoliko dvignili in so bili v Ljubljani zaključeni po 14.05. v Beogradu po 13-9874 in v Zagrebu po 14.00, odnosno za 15. julij po 13.91, za konec julija po 13.8750 in za 15. avgust po 13.85- Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 371 in 372 (v Beogradu po 372 — 373-50). Promet je bil še v 7odst. Blairovem posojilu po 76.50 in ▼ 8odst. Blairovem posojilu po 80. Devtze Ljubljana. Amsterdam 296101 — 2975.61, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 739.47 — 743 53, Curih 142422 _ 1431.29 London 219.27 — 221.32 Newyork 4340.47 — 4376.68, Pariz 28861 — 290.05, Praga 181.06 — 182.16. Curih. Beograd 7. Pariz, 20 2660, London 15.4375 Newyork 307.25, Bruselj 51.90, Milan 24.25 Madrid 42, Amsterdam 208.10, Berlin 123-60. Dunaj 57.25, Stockholm 76.60, Oslo 77.5750, Kobenhavn 68.9250, Praga 12.72, Varšava 56-70. Budimpešta 60.50, Atene 3.90, Bukarešta 2-50. Efekt Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 372 _ 373, 4 odst. agrarne 47 den.. 6 odst. begluške 69.50 den., 7 odst. invest. 82 den., 7 odst. Blair 76.50 — 77, 8 odst. Blaiir 86 — 87; delnice; PAB 233 _ 235, Trboveljska 140 den., Šečerana Osijek 120 — 135- Beograd. Vojna škoda 371 _ 572 (372 — 373.50), za sept. 370 — 371-50 (371.50 — 372.50) 6 odst. begluške 70.25 — 70.75(70 _ 70 25). 7 odst. invest. 83.50 _ 84-50, 7 odst. stabiliz. 84 den., 7 odst. Drž- hip. banka 87 _ 88, 7 odst Blair 76 — 77 (76.50), 8 odst. Blair 85.50 — 86-50. Narodna banka 6260 PAB 235.50 — 238 (235 _ 237) Blagovna tržišča 2ITO -f Chicago, 25. maja Začetni tečaji: pšenica: za julij 95.125, za sept. 96.625, za dec. 97.25; koruza: za julij 67, za sept 65.375, za dec. 60.875. -f Winnipeg, 25. junija Začetni tečaji: pšenica: za julij 83.625, za dec. 84.375. + Novosadska blagovna borza (25. t m-) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 119—121; oolica Sombor in ba-naitsika 118—121, baška ladja Tisa 122 —124, ladja Begoi 120—122; slavonska 120 —122- Oves: baški sremskd in slavonska 104—106. Koruza: baška, sremska in bamaitska 99—102. Moka: baška in bana/t-ska »Og« in »Ogg« 195-^205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 115—125, »8« 105—107.50. Otrobi: baški, sremski m banatski 98—102. -f Budimpeštanska terminska borza (25. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za julij 11.42 — 11.43, za avg. 11.60 — 11.61. BOMBA2 + Liverpool, 24. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 6.58 (prejšnji dan 6.64), za dec. 6.10 (6.17). + Newyork, 24. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12.06 (12.181 za dec. UM CllMi. Din Rada se peni, še boli osvežuje, izdatna pri uporabi« NIVEA PASTA ZA ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. smrti po ureditvi bolnišnice Ošaben bo danes pokopan - Razprava dr. Zalokarja Ljubljana, 23. junija Tragična smrt železniškega čuvaja Edvarda Ošabna, ki je včeraj zjutraj ob obžalovanja vrednih okoliščinah preminil na kirurškem odldelku naše bolnišnice, je v naši javnoesfci vzbudila mnogo iskrene pozornosti in sočut ja. Jutri ob 16. bo pogreb nesrečnega pokojnika izpred mrtvašnice na Zaloški cesti, a tudi ko se bo zemlja zgrnila nad njegovo krsto, bo pravda njegove tragedije ostala živa, dokler ne bo odpravljeno vse gorje, kar se ga druži z vprašanjem našega osrednjega zdravstvenega zavoda. Včeraj smo zapisali, da se cinizem drži vsega, kar se tiče tega našega nacionalnega žiivljenjskega problema, in vsa znamenja v resnici kažejo, da pri odločujočih instancah ni dovolj živega odgovornega razumevanja pri reševanju tako važnih vitalnih zadev- Našim oitaiteljem bo še v speminu, kako odločno so se naši zdravstveni strokovnjaki, zvezani z akademsko mladino in z najširšimi sloji prebivalstva; borili pratii vsakršnem-u knparjenju obče državne bolnišnice, ker takšno zasilno reševanje samo odlaša končno rešitev v neskončnost. Posebej so se naši zdravstveni strokovnjaki izrecno izrazili proti kakršne-mukoli prizidavaiju v stari bolnišnici, temveč so nasvetovali rajši gradnjo provizo. ričrrih lesenih paviljonov, ki ne bi zahtevala prevelikih finančnih sredstev, pa bd začasno do neke mere le odpomogli zlu. Kakor v potrditev, da pobude strokovnjakov pri odločujočih instancah nič ne veljajo, pa smo pred kratkim culi, da je gradbena naloge, kakor si jo je nadela Akoija za razširjenje bolnišnice, že sama po sebi 'težavna. A kako malo konkretnega upanja še ostane takemu plemenitemu prizadevanju, kakor ga kažejo naši zdfravniki in vrisoko-šoici. če vidimo, da tako važni činitelji, kakor je n- pr. mestna občina ljubljanska, vsemu treznemu razumu in strokovni izkušenosti na kljub forsira neke svoje separatne naonte, ki ne gredo za nič manj absurdnim namenom, kakor da naj se stara razpadajoča šentpetrska kasarna spremeni v nekakšno duhu in potrebam časa ustrezajočo bolnico. Ob krsti nesrečnega rodbinskega očf^» delavca Edvarda Ošabna, nam šele p^taija jasno, koliko gnile jalovosti tiči v v6eh — na videz še "tako dobro mišljenih — javnih zasnutkih, če se jih drži več strankarske svojeglavost kakor treznega preudarka in zdrave volje. * V najnovejši številki »Zdravniškega vastnika« je upravnik državne ženske bolnišnice prof- dr. Alojz Zalokar objavil posebnega zanimanja vreden članek »Pomamj-kanje postelj in sociala služba v naših bolnicah«. iz kaiterega posnemamo zaradi njegove pereče aktualnosti nekaj misli: Stanje bolnic v dravski banovini, posebno pa v Ljubljani, je v resnici težavno. O tem so si na jasnem naši najmlajši univerzitetni študentje, naši bolniški zdravniki, ki pišejo obupna poročila in naše občinstvo, ki ne more razumeti dejstva, da morata na eni bolniški postelji ležati po dva ali pa še po več pacientov. Ta ugotovitev ne potrebuje mnogih dokazovanj Toda ko za- program za povečanje kirurškega oddelka, | čnemo premišljevati in računati, kako naj u: ----—----1 1------------------ bi se nevzdržno stanje izboljšalo, že naletimo na težave- Pesimisti delajo načrte za zasilne barake, adaptacije srednjeveških poslopij za prizidke in naidzidke. optimisti pa sanjarijo -po modemi novi velebolnici. Pesimistom so naklonjeni oni, ki imajo v rokah denarna sredstva in poznajo gospodarski položaj, optimistom pa se pridružujejo strokovnjaki, zdravniki in arhitekti in široki sloji prebivalstva. Kaj se bo uresničilo? Bojimo se, da se bo zadeva zavlekla itafco. kakor se je zavleklo osuševanje Ljubljanskega barja. Že Valvazor je poročal mnčne zgodbe v načrtih za to delo, pa še danes skoraj ne vidimo njenega konca. Toda siila ie že trenutno velika in fcaikojšnia bitna odpomoč ie potrebna. Zato je zelo upravičeno, da iščemo poti, po katerih bi &e djala takoj omiliti naša bolniška mizeri. ja. Postavitev lesenih paviljonov je možna in se lahko hitro izvrši. Precejšen kos dela bi bil s tem opravljen, a potrebno je storiti Še kaj več. — H kokretnim pobudam, ki jih prof. dr- Zalokar navaja v svojem članku, se »Jutro« še povrne. ki je v resnici prvri kamen spodtike vse naše bolniške vede. že odobren v tem smislu, da dohi staro poslopje enonadstropni prizidek, v kaiterem bo prostore za 150 novih postelj. Ta krpa, ki celotnega vprašanja v resnici niti za las ne bo premaknila z mrtve točke, bo bržkone za dolgo ostala ves progfam. ikri nam ga je bilo mogoče re-aliziraiti Kakor smo culi, je v ta namen že votiranih dva in pol milijona dinarjev, čeprav v terminu, kdaj mislijo začeti zidati, in o drugih podrobnostih, še niihče ne ve poročati- A skoraj nič manj kakor kirurški oddelek so — v pravem pomenu besede — krvavo potrebni razširitve in zboljšanja tudi vsi drugi oddelki po vrsti. Naša bolnišnica ima tudi svoj opazovalni oddelek, ki pa mu je že nekaj časa vsakršno redno delovanje onemogočeno. Ker je trajno prenapolnjen, se je moral ta oddelek sprejemanju mnogih pacientov, pa naij bi šlo še za tako težke kočliive primere. zapreti. Spričo gospodarske krize in razrvanih političnih razmer, je izpolnitev tako velike Spomini ob 30 letnici Sokola v Ribnici Ribnica, v sredi junija. Trideseto leto poteka, odkar so se po krasnem zagrebškem sokolskem zletu zbrali v zavedni Cenetovi gostilni ribniški možje, da položijo temelj ustanovitvi sokolskega društva. Od Ljubljane v smeri preko Ribnice do tedanje hrvaške meje še nismo poznali rdečih srajc. Klic pripravljalnega odbora ni bil zaman! Staro in mlado je prihitelo v sokolske vrste, dobro se zavedajoč in dejal bi, na lastnem hrbtu čuteč, da stojimo na braniku proti nemškemu valu iz Kočevja, ki je čedalje tesneje ogražal kompaktno naseljene slovenske kraje in je šel v svoji naduti oholosti celo tako daleč, da je izdajal in razširjal zemljevide, na katerih je nemška »frankfurterica« objemala naše kraje skoraj do Velikih Lašč. Prav iz teh razlogov je bil prvi občni zbor 1. 1906. ogromno obiskan in čisti izraz razpoloženja nacionalnih ljudi. Soglasno izvoljeni odbor je bil novemu drnStvn poroštvo, da ribniški Sokol ni mrtvo rojeno dete, temveč enakovreden drug že obstoječim društvom, ki mora brezpogojno pognati čvrst« korenine po vsej lepi ribniški dolini. Prvi starosta društvu je bil pokojni brat dr. A. Schifrer, ki je staro-stvoval celih 25 let. Pod njegovim odločnim vodstvom je razvile mlado društvo že prihodnje leto 1907. svoj prapor. Oh tej priliki se je vršil župni zlet. torej prvi javni telovadni nastop, pri katerem pa so se že pokazali sadovi telovadnice. Nastopili smo že z našimi telovadci in deco. Pa kako skromno smo začeli telovaditi v delavnici br. Pakiža. Majhna in tesna je bila sobica in še celo peč smo si postavili sami iz podarjenih pločevinastih škatelj. Pa vendar so izhajale pod veščo roko prvega našega načelnika br. Onstelna Juvanca klene vrste telovadcev, ki niso samo uspešno tekmoval! pri raznih nastopih, temveč so bili krepka podlaera za vse naše pomejše sokolovanje. Naj ho tn le še omenjeno, da vodi naš Gustel kot 651etnik vrsto starejših bratov. Kako široko se je razmahnilo ribniško sokolje gnezdo, dokazuje to. da je že po 3 letih pristopilo k ustanovitvi odsekov ▼ Sodra žici in Velikih Laščah, kamor smn pošiljali dobre vaditelje, da pripravijo tla za bodoča društva. Tn ko smo prestopili mejo kočevskeea jezikovnega otoka, da se zaneti v Kočevju samem iskra sokolske ideje, je bilo naše navdušenje na vrhuncu. Leta 1906. izvoljeni odbor je takoj v začetku pojmoval vee naloge in razdelil delo po odsekih. Poleg dramatskega, pevskega in godbenega odseka pa je bil najvažnejši odsek za zgradbo lastnega doma. To zamisel je sprožil br. Ivan Arko st, ki je prevažni od«ek vešče upravljal do uresničenja stremljenj po lastnem krovu. Marsikatera želja po vrčku piva in klobasi, marsikatera zabava je našla z zadovoljstvom pot v puščico sklada za sokolski dom. In tako je raslo: para za paro, kamen za kamnom! S pomočjo on vseh. zlasti pa x nepreoenl^vo nakkmjo- nostjo osvedočeae pobornice vsega dobrega in naprednega, naše posojilnice, se dviga ob kolodvorski cesti mogočna, krasna stavba našega doma, ki je in ki naj bo še poznim rodovom znak, kaj 66 da z dobro voljo in ljubeznijo doseči. Ko gledam nazaj v preteklost, se mi vrstijo v spominu imena premnogih bratov in sester, katere že davno krije hladna gruda, ki pa so bili v naših vrstah vztrajni in nesebični delavci; mnogo pa jih hodi od ustanovitve še med nami, pokriti s sivino časa, ki vedrih in živahnih pogledov motrijo s dobrohotno kritiko današnji sokol&ki rot. kateremu so dali smernice baš oni. Vsem tem bratom m sestram, tudi onim. ki jih je I speljala pot življenja iz naše srede v širni svet za vsakdanjim kruhom, veljaj ob 301et-nici bratska zahvala, prepričajii naj bodo, da vse njihovo delo ni bilo brezplodno. Sokolska ideja se je široko razmahnila po naši dolini m k temu bo vsi po svojih močeh prispevali najboljše. Ko stopamo v 30. leto našega sokolova-nja. je razmotrival društveni odbor, na kak način bi se najdostojnejše proslavil jubilej. Osvojiti si je moral splošno zamisel oele sokolske družine, da se postavi viden spomenik preteklosti, ki pa naj tudi jasno kaže v bodočnost, po katerih potih vodimo naša dejanja. Spomnimo naj se njega, pod čigar vodstvom., veščim in nedosegljivim, smo začeli graditi našo skupno domovino. Tu nam je dal na razpolago vse svoje bogato znanje brat Franjo Repič. akademski kipar, da vli-je Iz brona trajni lik pokojnega našega kralja Uedinitelja. Vsi smo se oklenili navdušeno te lepe zamisli in začela se je intenzivna denarna zbirka skoraj izključno samo med nami, ki je ponovno pokazala, kako neprecenljiv nam je spomin na našega kralja Mučenika. Zbirka je pokazala že v teku tedna tak uspeh, da se je odbor lahko odločil za uresničenje naših želja. Z vso vnemo se je začelo preurejati prostor, določen za spomenik; brat Repič pa se je lotil z vso vestnostjo nadarjene duše poverjenega nra dela in pred nami je zrasel prekrasen lik. izražajoč v obrazu in gesti vso srčno milino pre-rano ugrabljenega vladarja — Sokola. 12. julija bomo odkrili spomenik! Pokroviteljstvo je prevzel br. dr. Pero Zec, namestnik kraljevega namestnika in senator, ki bo sam prišel v našo sredo. Lepšega slavja ob naši 30!etnici si ne moremo želeti, kakor da »e oddolžimo za mučeniško prelito kraljevsko kri. Poudariti hočemo ponovno in svečano, da smo bili Sokoli vedno in povsod vdani Njemu, ki- nas je uedinil, in sedaj, ko Njega ni več. hočemo isto verno vdanost ohraniti Njegovemu sinu. našemu mlademn kralju Petru II. Se več! Pri odkritju tega našega spomenika hvaležnosti hoSe-mo spet priseči, da nam je večno sveta kraljevska oporoka, podana nam na pragu Njegove smrti: Čuvajmo Jugoslavijo! A. J. K upuJtfi domače May> j Jubilej marseljeze Danes pred sto leti je umrl v Choisy-le Roiju blizu Pariza Rouget de Lisle, ki se je narodil 10. maja 1760 in se je posvetil inženirskemu poklicu. Služil je v tem svoj-stvu pri vojakih, toda poglabljal se je čedalje bolj v umetnost, zlasti v poezijo ln glasbo. Kljub temu bi bil danes morda pozabljen pesnik in glasbenik, da ni zložil ognjevite marseljeze, francoske narodne in vojaške himne Rouget Lisle S to pesmijo si je Rouget de Lisle ovil glavo z vencem nesmrtne slave. Francija je počastila stoletnico smrti stvaritelja marseljeze z velikimi svečanostmi. Priredili so celo film z naslovom »Rojstvo marseljeze«, ki so ga predvajali v neštetih kinematografih. Na naši sliki vidimo kip de Lisleja, ki stoji na javnem trgu sredi Pariza. Usoda »nebesnih bolh" Zgraditelj tega cenenega letalskega tipa je preprost samouk — Samopomoč zračnih amaterjev — če je izumitelj siromak brez denarja Poročali smo že o odredbi francoskega letalskega ministra Cota, ki prepoveduje rabo in graditev najmanjših športnih letal, tako zvanih »nebesnih bolh«. Ta prepoved je obrnila pozornost na zgraditelja tega »ljudskega letalskega tipa«, Henrija Migneta, ki je pred letom dni za svojo konstrukcijo prejel red Častne legije. Mignet je preprost mehanik, samouk, ki si je z vnetim proučevanjem in neštetimi poskusi s papirnimi modeli pridobil veliko izkušenj v gradnji letal. Brez vsake podpore in strokovnega šolanja je po štiriletnem delu zgradil novovrstno lahko letalo, ki mu je spočetka pridobilo samo naslov — norca. Mignet pa se ni brigal za posmeh, delal je dalje in predlansko leto je v pariškem aeronavtičnem salonu razstavil lastno letalo, s katerim je bil preletel že 2000 kilometrov. Tedaj je prišla slava prav tako hitro kakor prej roganje. Ustanovil je zvezo ne-imovitih ljudi, bi radi imeli svoje .etalo, in jih je učil, kako naj gradijo. Lansko poletje je že več nego 5000 »zračnih amaterjev« imelo svoja letala, ki jih niso veljala več nego 5000 frankov in so bila opremljena z motorjem 20 k. s. Nosilne ploskve teh »nebesnih bolh« so v nasprotju z običajno konstrukcijo upognjene malo navzgor, kar olajšuje drsalni polet. Repa ta letala nimajo, temveč samo preprosto krmilo. Manipulacija z mehanizmom je zelo preprosta. Samo en vzvod je potreben za krmarenje v vodoravno in navpično smer. »Nebesna bolha« tehta komaj 120 kg, dvigne pa se lahko v višino 1800 m in opravi lahko brez pristajanja pot 3000 km. Na uro preleti 96 km in porabi za to samo 9 1 bencina. Sedaj so ta letala, kakor rečeno, prepovedali, in sicer zato, ker se je z njimi primerilo preveč nesreč. Letalsko ministrstvo pa namerava na podlagi Mignetove konstrukcije zgraditi nova lahka letala za splošno rabo, tako da Mignetovo življenjsko delo ne bo brez pomena. POUK ZA POČITNICE Draga, zapiši si vse. kar si pozabila. Pošljem za teboj. Ne kupuj na letovišču vsega, kar vidiš, temveč dobro poglej. kaj kupiš Ne zaupaj tistim, ki dvorijo. Vse, kar pripovedujejo ni res. Vem \z lastne izkušnje. Ne brzojavliaj za denar To povzroča stroške in nima uspeha. Če ne prejmeš nekoliko dni mo.ega pisma. se ne vznemirjaj. Kdo ve kani je pošta pismo založila! Lansko leto ie takšno moje pismo celo izročila moii prijateljici. Če odložiš poročni prstan, ga shrani tako, da ga ob odhodu najdeš. Ohrani mi zvestobo kakor tt jo ohranim jaz. Proti lastni volji v zraku Sovjetskega pilota Kosonka ki se je nad Svevdlovskom spustil v višini 700 m s padalom proti tlom. so nenadno zgrabili dvigajoči se zračni toki in ga zvrtinčili v višino 1100 m. 21 minut je moral tako proti svoji volji prebiti v zraku, končno pa je pristal brez vseh hujših posledic 10 km od kraja, kjer se je njegovo padalo odprlo. Idealna zakonca Sistem enega samega otroka ograža srečo v zakonskem jarmu Neki ameriški list se je obrnil na svoje poročene čitatelje in čitateljice s pozivom, da bi mu pisali, ali je njih zakon srečen. Odgovore, pa naj bi bili pozitivni ali negativni, naj bi stvarno uvemeljili. žirija bo sestavljena iz odličnih juristov, zdravnikov, psihologov in sociologov. Prejel je odgovorov velik kup. Pet med temi je žirija — odlikovala. Prvo nagrado sta prejela neka zakonca 0'Donnelova. »Imava tri otroke,« pišeta v svoji razlagi, »in meniva, da so otroci važen pogoj za srečo v zakonu. Sva nasprotnika sistema enega samega otroka. En sam otrok je v smrt... Katastrofalna maska za narkozo V nekem hotelu na Dunaju so našli mrtvega stroj, inženjerja Ludovika Jen-sona, ki je bil prispel dva dni prej s češkoslovaškega. Sprva so menili, da je mož izvršil na nenavaden način samomor. Preko ust in nosa je imel namreč poveznjeno masko za narkozo, kakršno rabijo za težke operacije. Maska je bila z gumasto cevjo zvezana s posodo, v kateri je bil eter. Pare tega etra so moža usmrtile. Maska in plinski balon sta bila popolnoma nova. ugotovili so, da ju je Jenson kupil v neki trgovini dan prej. Policijska preiskava te smrti pa je dognala precej presenetljive vzroke smrti. Dokazano je namreč, da inženjer ni bil izvršil samomora, temveč gre le za usoden konec svojevrstnega eksperimenta. Jenson je prišel na Dur-aj, da bi izvršili tam na njem težko operacijo, ki se je je silno bal. Posebno narkoza, ki bi jo morali uporabiti pri tej operaciji, mu je zbujala silen strah. Da bi najprvo sam preizkusil, kako je v takšni narkozi, je kupil masko in posodo z etrom. Poskus je v večerni uri izvršil v svoji hotelski sobi. Ko so začele etrove pare, ki jih je vdihaval, učinkovati, ni imel več moči, da bi se osvobodil maske, in je zaspal v smrt. vedno v nevarnosti, da ga bosta starša raznežila ali pa da bo osamljen in postane za življenjsko borbo negoden. Sprva sva se hotela zadovoljiti z dvema otrokoma, sedaj sva vesela, da sva se odločila za tri. Važno jamstvo za najino neskaljeno harmonijo vidiva v tem, da najine skupnosti nisva razširila nikoli v trikot. Noben tuji mož, nobena tuja ženska se nista nikoli vrinila med naju.« Ta nagrajena zakonca ne povesta, koliko časa sta že poročena. Nagrajenca - drugo nagrado sta pred dvema letoma slavila svojo zlato poroko. Filemon in Bavcis sta se v teku svojega 52-letnega zakona kakor pišeta v svojem pismu, prepirala samo sedemkrat: prvič, ko se je mož malo preži-vahno zanimal za lepo prodajalko, drugič, ker je žena prevneto plesala z mladim častnikom, tretjič pa je šlo za ime prvemu otroku, dvakrat zavoljo izbere poletnega letov'šča, in dvakrat, ker je mož menil, da žena ne gospodinji dovoli štedljivo, med tem ko je ona seveda ogorčeno izjavljala, da ji mož daje premalo denarja za gospo-dinienje. Toda ti prepiri niso skalili zakonske sreče, sreče, ki sicer ni zadostovala za prvo. a je vseka ko drugo nagra- do. Kakor na filmskem platnu . Cigansko ljudstvo je iz dobe faraonov Ciganski pesnik hoče ustvariti ciganski narod času, ko so faraoni vladali Rumunski ciganski voditelj in pesnik La-zuriea se bavi z mislijo, da bi svoje rojake združil v narod. Jedro tega naroda naj bi bilo 500.000 do 700.000 ciganov, ki živijo danes v Rumuniji, državi, ki ima največ tega nomadskega ljudstva na svetu. Čeprav živijo tudi rumunski cigani danes še svoje prosto življenje, je opaziti v njih vodstvu veliko spremembo. Danes ne stoje več na čelu njihovih poedinih rodov stari poglavarji, temveč intelektualci. Eden med temi ciganskimi intelektualci je George La-zurica. Slovi kot nadarjen pesnik in časnikar. pa namerava izdajati pod imenom »Ne-amail Romilar« ciganski list., ki bo začel izhajati še leto?njo jesen. Ta list naj bi bil glasnik vseh ciganov na svetu in jih bo pozival. naj se spet zavedo svojega plemena. Po trditvah Lazurice so cisrani kot narod „€mi orel" se je vdal Italijanski listi poročajo, da do3pe te dni »črni orel«, zamorski pilot in polkovnik Hubert Fauntleroy Julian iz New Yorka v Italijo. Julian je bil, kakor znano, v službi abesinske stvari in nekaj časa tudi letalski minister Haileja Selassija. Sedaj se je kot bivši abesinski državljan poslužil svojih pravic kot državljan novega imperija in si je pri italijanskem konzulatu v New Yorku preskrbel italijanski potni list. obstojali že t nad Egiptom. Merežkovski meša Danteja z Mussolinijem Ruskj pisatelj Dimitrij Merežkovskj se mudi že nekoliko tednov v Toskani, kamor je prispel, da dovrši svoje najnovejše delo >Dante Alighieri« V tem delu hoče podati Dantejeve nazore o italijanskem imperiju in pokazati, kako si Mussolini prizadeva uresničiti ta imperii v skladu z idejami velikega poeta. Tenorist dunajske opere Rihard Tanber se je te dni vnovič poročil v Londona. Njegova najnovejša žena je angleška filmska igralka Diana Napierova Rotnbarder na prekomorniku m. V Southamptonu se je te dni primerila nenavadna katastrofa. Neko angleško bombno letalo, ki je manevriralo nad pristaniškem, se je po'nesreči nenadoma znašlo nad prekomornikom »Normandie«. Vrtinci nad ogromnimi dimniki, ki dovajajo ladji zrak, so ga zajeli, da se jim ni moglo izviti. Zaradi nižine, v kateri je aeroplan letel, ni imel pilot prilike, da bi se umaknil dovolj daleč in letalo je padlo na kljun ladje. Pilot je k sreči ostal živ, letalo pa je »Normandie« odpeljala s seboj v Francijo in ga bo izkrcala pri svojem povratku v Anglijo Trčenje v predoru Strahovita železniška nesreča v Španiji Poročali smo že, da se je primerila v Poratferradi na španskem huda železniška nesreča. Galicijski brzi vlak je zavozil oied vožnjo 90 km na uro v predoru v tovorni vlak, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Vlaka sta se zarila drug v drugega. Izpod razvalin so potegnili 17 mrtvih ln nad 20 .hudo ranjenih, reševalna dela pa še niso končana. Govorijo celo, da je mrtvih okoli 50 potnikov. Nesreča se je po vsej priliki primerila zaradi tega, ker je železniški uradnik, ki mu je bila poverjena manipulacija s signali pozabil zadržati brzi vlak na zadnji postaji pred predorom dokler ni privozil tja tovorni vlak. Poleg tega je vozil brzi vlak s povečano brzino zaradi tega, ker je imel precej zamude, kaitero je hotel izenačiti s hitro vožnjo. Katastrofa je zbudila ogromno pozornost. Španija sočustvuje z žrtvami tem bolj. ker so se po nesreči v temnem predoru odigravali prizori, ki mejijo na blaznost. 33 let Fordovih avtomobilov Tri četrt milijarde dolarjev čistega dobička Eden izmed vodilnih uradnikov Fordove družbe je te dni, ob 33-letnici, ko ie Henry Ford začel graditi avtomobile, podal po radiu statistiko o Fordovih dohodkih v Zedinjenih državah. Od tistega časa je Ford prodal ze 24 mili- Ne ženi se premlad! Doncolnski škof Hicks je dejal na nekem posvetu svojim mladim diakonom: »Vsem mladim duhovnom svetujem, naj bi se ne poročili prezgodaj, šele v zrelejših letih izbira človek lahko bolj premišljeno in tako, da mu bo bolje ustrezalo.« jonov C00 tisoč avtomobilov, za Katere je prejel 12,,950,(00 C00 dolarjev. Od tega je šlo 12,,105,000.000 dolarjev za material, plače, davke in sorialne dajatve, od ostalih £45 milijonov dolarjev je treba 00 milijonov za posebne izdatke odračunati tako da ostane 785 milijonov čistega dobička za 33-let-no produkcijo. A A M N E S T O T O E osem..?, devet»*.9 deset Out • • V nestrpnem pričakovanju rezultata Sodnik v boksarskem matchu med Schmelingom in črncem Louisom proglaša tekmo za končano ter izjavlja, da je Schmeling zmagal A n n y O n d r a, filmska igralka in žena boksarja Maksa Schmelinga je pričakovala radijskega poročila o uspehu matcha Schmeling-Louis v berlinskem stanovanju ministra za propagando dr. Goebbelsa in njegove žene Neka pesnica, ki nekoč ni bila neznana, je oesrto potovala, ob vsakem potovanju pa je točno tretji dan poslala svojemu možu, vrlemu trgovcu, pičimo, češ da je to in ono nakupila, pa ga prosi za pošiljko denarja. Ko je nekoč spet odpotovala, ji je pisal mož drugi dan: »Draga, v odgovoru na tvoje jutrišnje pismo, pošiljam priloženo pet stotakov ... « VSAK DAN ENA .m»šsJi-^ >Glej ga, glej, že zopet trenira za svoj tekmovalni tek na razdaljo sto metrov...« (»Humorist«) Z ANE GRET: 5 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Drugi dan po prihodu podpolkovnika McCollocha v Fort Heary so biH poklicali naselnike s pomladnega dela na poljih, in ta mah so vsi vne*o spravljali svoj premični imetek, ki so ga hoteli rešiti požigal-ske plamenice rdečekožcev. za varno tramovje kla-dare. Ženske so imele polne roke dela. ko so oskrbovale otroke, snažile puške, vlivale svinčenke im opravljale vseh nešteto reci. ki so iim iih morali moški prepustiti, ker so Jih klicale važnejše dolžnosti. Podpolkovnik Mc Colloch. Jona^an in SiOas Za-ne :so bili že zgodaj zjutraj odrinili vzdolž reke. vsak v svoio stran, da hi se bistro ogledali do sovražniku. Polkovnik Zane je nameraval ostati v svoji lastni hiši in jo braniti zato je bil spravili v trdnjavico samo konje in goved. Sam. stari zamorec, je vlačil svežnje sena v ogrado. Stotnik Boggs ie bil poslal nekaj oglednikov nadzorovat cesto, in med temi ogledniki je bil tudi mladi mož z imenom Clar-ke, ki je bi! prišel s podpolkovnikom iz Forta PiHa. Ne glede na to. da je nosil Alfred Clarke vojaško lovsko uniformo, ie že njegova vnania prikazen izdajala mladega človeka, ki sta mu trdo delo in s^a-danje naselnikov neznani. Tako so vsai mislili pionirji, ko so opazovali njegovo skladno hojo. svetlo polt in gladke roke. Kdor mu ie pa skrbneje pogledal v izrazite črte, je dobil kaj ugoden vtis; ženskam je ugajal odkriti, pošteni pogled njegovih sinjih oči, moškim dobrodušnost njegovega obraza im tisk) neopredeljivo nekaj, po čemer mož spozna moža, da je pravega kova. Iz Forta Pitta n; bil prevedel nič drugega kakor svojega konja. zalo. črno, čistokrvno žival, ki ie bila, kakor je sam priznaval, vsa njegova last. Ko je prosil polkovnika Zana za mesto v njegovi posadki, je rekel, da je rodom iz Virginije. vzgojen pa v Fi-ladelfijd; po očetovi smrti se mu ie mati znova omo-žila, in to ga je hkratu s prirojeno ljubeznijo do pustolovščin pripravilo. da ie pobegnil m prišel iskat sreče med drzne pionirje in zvite divjake na meji. Razen treh mesecev službe pod generalom Clarkom ni še ničesar vedel o graničarskem življenju, a brezdelja se je bil naveličal; bil ie močan, ukaželjen in se ni ogibal dela. Polkovniku Zanu. ki se je hvalil, da je dober poznavalec ljudi, se je mladi človek takoj priljubil; dal mu je puško in vse ostalo ter mu rekel, da obmejna dežela potrebuje pogumnih in iskrih mladih fantov in da bo gotovo našel srečo, ako je prinesel s seboj krepko roko in voljno srce. Ce bi bil kdo prerokoval Alfredu Glarku usodo, ki mu jo ie pripravila bodočnos1. bi bil najbrže Dri tisti priči zajahal svojega vranca ter spravil medse in med vas na meji kar moči mnogo milj; ker pa ni bilo nikjer nobenega preroka, je veselo stopal usodi naproti. Nekega svetlega pomladnega jutra je stopal po cesti, ki je vodila ob robu lazu. kake četrt milje o'd trdnjavice. Veslno, kakor so mu bili naročili je pazil na oni breg reke. Za gornjim koncem otoka, ki mu je ležal malone nasproti, je delala reka širok ovinek, ki ga skozi okna trdnjavice ni bilo moči pregledati. Reka je bila od nalivov zadnjega časa močno narasla, in kupi grmovja, debel in vsakovrstne navlake so plavali z deročim tokom. Kunci in druge živalice, ki jih je bila očividno povodeni zalotila na kakem otoku ter jih prisdiila, da so se zaupati plavju, če niso hoteli utoniti, so ždele na plavajočih hlodih in grmih. Ko je Clarke slučajno vrgel oči po cesti, je zagledal konja, ki je dirjal proti njemu. Najprej je mislil, da je kak sel. ki prihaja k nie-mu, potem ie pa opazil, da ie bil konj indijanski poni, jezdec pa mlado dekle, ki so mu dolgi črni lasje vihrali v vetru. »Halo! Kaj vraga pa to pomeni? Videli je. kakor da bi bila Indijančica. Jaše pa izvrstno, kdor koli je.« Stopil je za gručo lovorjevih grmov ob robu ceste in počakal. Kcnj s svoio jahalko se je hitro bližal. Ko s*a bila le še nekaj korakov vsaksebi, ie skočil iz zasede, in ker se je poni ob pogledu nanj splašil in vzpel na zadnje noge. ga je zagrabil za uzdo in mu potegnil glavo nzdol. Ko je pogledal kvišku, je srečal začudeni in zmedeni pogled najlepše dvojice oči, ki mu jo je bila sreča ali nesreča kdaj pokazala. Betty je začudeno gledala mladega moža. in Alfred se ni čutil dosti manj presenečenega in osuple- ga od nje. A Betki, ki je bila malokdaj v zadregi za besedo, se je hitro vrnil dar govora. >Nu, sir! Kaj pomeni to?« je ogorčeno vprašala. »To pomeni, da morate na žalost obrniti konia in se vrnft v trdnjavo,« je odgovoril Alfred,ki se mu je takisto vračala prisotnost duha. Toda slučaj je hotel, da je bila prav ta cesta Bet-kino najljubše jahališče. Cesta je vodila skoraj miljo daleč po najvišjem grebenu griča ter odpirala očem krasen, neoviran razgled na reko. Bety morda ni bila slišala smrtnikovega povelja, da ne sme nihče zapustiti trdnjave, aH se pa kratkomalo m menila zanj; najverjetnejše je bilo drugo, saj je zmerom ubogala samo svojo lastno voljo. »Izpustite mojega ponija!« Žarka rdečica $ je pla-nfla v obraz, in trznila je za vajeite. »Da se le upate! Kdo vam daje pravico, da me zadržujete?« Izraz, ki ga je Bettv videla na Clarkovem obličju. ni bil zanio nič novega, saj se je spominjala obrazov mladih mož, ki jih je bila spoznala v tetini hiši v Filadelfiji. Bil je lahni, prevzetni smehljaj moža, ki dobro pozna izpremenljive muhe mladih deklet, veselo zaničevanje njenega oblastnega nastopa. Vendar Bstke ni dražil toliko ta smehljali, kolikor hladnokrvnost. s katero je še vedno držal ponija za uzdo. ne meneč se za njene ukaze. »Prosim, le nikar ne vzrojite.« je rekel. »Strašno mi je žal. ker toli zalemu dekletcu ne smem dovoliti, da bi ravnalo po svoji glavi. In zato bom držal vašega ponija, vse dokler mi ne obljubite, da se vr-: note v trdnjavo.« Miiltiirni pregled Petdesetletnica simbolizma Kulturna Francija, vedno ponosna na svoje tradicije in polna širokega umevanja za kult književnosti in njenih genijev, slavi petdesetletnico simbolizma. L. 1886. je skupina mladih pesnikov in pisateljev, vzpodbujena po vzorih Baudelaira, Verlaina in Rimbauda, pričela oznanjati novo pojmovanje pesništva, ki je ostro nasprotovalo modnim smerem naturalizma v romanu in par-nasizma v pesništvu. Baudelairov sivolasi prijatelj Theofil Gautier je tem mladim književnim prekucuhom vzel ime dekaden-ti, češ da njihovo pojmovanje poezije in umetnosti zaključuje celo literarno dobo. Toda Charles Moreae, je že v jeseni 1. 1886. bistro opazil, da novo gibanje ni labodji spev odmirajoče književne dobe. marveč zgodnji petelinji klic novega umetniškega jutra in je mlade zelence imenoval simbo-listi. Ni nezanimivo, da so se ti književni nezadovoljneži pričeli zbirati okoli revije, ki je takrat pod vodstvom Edouarda Dujar-dina krčila pota VVagnerjevi glasbi; bila je »Revue VVagnerienne«, ki se je pozneje prekrstila v »Revue Independante« in ki je prevzela važno vlogo v zgodovini eimbolistov-Eden izmed štirih še živečih ustanoviteljev simbolistične šole, že omenjeni Edouard Dujardin je v najnovejši številki pariških >Les Nouvelles Litteraires« opisal začetke simbolizma in vplive, kj so izzvali ta pesniški upor literarne mladine. Med tel ko so pesniki kakor na pr. Mallarme, Verlaine in Rimbaud prispeli že pred L 1886. neza-vično drug od drugega do pesniških idej in oblik., ki eo postale pozneje načistejši vzor simbolističnega pesniškega stila, je večina simtolistcv dospela k novemu pojmovanju poezije pod vplivom VVagnerjeve glasbe in nemške filozofije, zlasti Schopenhauerja. Dujardin pravi o simbolistični filozofiji: 3-Mallarmeju je bil vnanji svet samo simbol idejnega sveta in je za nas mlade ljudi, kakršni smo bili v letih 1885-86, obstojal samo v toliko, kolikor smo ga zaznavali duševno. Vnanji svet je bil samo dekor, ki ee navija in odvija na pesnikovo povelje. V književnosti tega obdobja ni bilo drugega vprašanja kot vprašanje duše- Vse nas je vodilo v notranje življenje... Toda to notranje življenje, ki se je pri klasikih usmerjalo tja, kjer so videli razum, smo mi iskali y svetu nezavestnega.....« Iz te usmerjenosti je nujno nastala potreba novega pojmovanja poezije, ki ji to vnanji svet (priroda. človek, življenje) samo simbolen odsev. Taka poezija je takisto potrebovala nov j>esniški jezik. Takrat še osamljeni, širši javnosti neznani pojavi, kakor so bili Verlaine, Rimbaud in Mallarme (leta je že pred 1- 1886. spisal eno najkras-nejšik pesnitev simbolističnega sloga, po Debueeyjn komponirano »L'Apres-Midi d'un Fa-jne), so po nastanku književne združbe eimbolistov kmalu zasloveli in se pomaknili v ospredje književnega zanimanja. Simboldsti so se zbirali razen v »Revue VVagnerienne« še v reviji »La VogOe«, ki ie priotčila med drugim tudi Rimbaudove »Iliuminations« in >La Saison en Enfer< in Verlainove »Poetes maudits«. Njihov vpliv na sodobno francosko literaturo je izredno obsežen in neizčrpan, prav tako so oplodili poezijo drugih narodov. Dobrih petnajst let po ustanovitvi pariške šole simbolistov se pojavlja »dekadenca« celo v majhni slovenski književnosti in označuje pesniške začetke Otona Župančiča in Ivana Cankarja. Vpliv simbolizma se čuti v Zupančičevi poeziji tudi pozneje. Ketteja je posebno ogrel takrat še mladi simbolist eden Izmed generacije devetdesetih let. še vedno živeči Mau-rice Maeterlinck. ki dandanes izživlja svojo 6imboli6tično domišljijo v knjigah filozofskih aforizmov, kakor sta njegovi zadnji knjigi »Pred velikim Molčanjem« in ^Peščena ura«. Kako je dandanes s simbolizmom? Edouard Dujardin je izjavil o tem Lelevru: »Simbolizem bi utegnil biti mrtev kot književna formula, živi pa še vedno v svojih vplivih in posebej še v svoji koncepciji, ki jo te prinesel pesništvu«. V najznačilnejšem spisu jx>vojne literature, v Joycovem romanu »UIysse«, vidi Dujardin mojstrovino, chef-d'oeuvre simbolizma. Podobno se izraža drugi, še živeči ustanovitelj simbolistične struje in »inventeur du Vers libre«. iznajdi-telj nerimane poez;je Gustave Kahn, ki meni, da se v romanu simbolizem še vedno nadaljuje, s?cer pa »velika gibanja po navadi rode druga, v katerih nadaljujejo svoje življenje«. Današnja nadaljevalca simbolizma sta po Kahnovi sodbi Duhaniel in Durtain. Petdesetletnico gibanja, ki je v toliki meri poglobilo pesniški pogled in izraz, so proslavili v Parizu z otvoritvijo razstave, na kateri so zbrani številni dokumenti :z pol stoletja simbolistične književnosti. V pariški Veliki operi je imela svečana proslava na programu balet »L'Apres-midi d'un Fau-ne«. ki ga je plesal Serge Lifar, v Comedie Francaise so priredili matinejo, v prostorih Pisateljskega društva pa so ee zbrali v svečani recepciji številni pisatelji, da 6e poklonijo Še živečim veteranom pokreta, ki je dal največja imena v francoski poeziji zadnjih bolet. Črna tožja dekla je vrgla preko slav-nosti simbolizma mrtvaško tančico, ki je pokrila že vse njegove večje predstavitelje: umrl je Henri de Regnier, eden najtanko-čutnejših pesnikov, ki so še ostaii pod častitljivo zastavo simbolizma. Žimbrekovi „Razgovori o književnosti" Najvzornejša slovenska slovstvena reportaža, ki doseza že višino eseja, so Izidorja Cankarja »Obiski«. Pomenljiv dokaz, kako so ee razširila obzorja in stiki s tujimi kulturami, nudi Antona Ocvirka knjiga ntsr-viewov in esejev »Pogovori«. Srbom je dal knjigo inferviewov z domačimi pisatelji pokojni Branimir Cosič (»Deset pisaca, deset razgovora i). Književni intervievv goji tudi hrvatski pisatelj Ladislav Zimbrek, ki je med rednimi knjigami Društva mladih književnika v Zagrebu pravkar izdal prvo knjigo svojih »Razgovorom o književnostk. Francoski vzornik te vrste intervievvistov, az >Les Nouvelles Litteraires« znani Friede-ric Lefevre kaže svoje znanje večidel le v vprašanjih in se po navadi dolgo ne mudi pri opisovanju okolja in osebe; tudi L. Zim-brek se omejuje pri intervievvu na kratka, skoraj novinarska vprašanja in potem v posebnem članku podrobneje obravnava pisatelja in njegovo delo. Izjema je v pričujoči knjigi »Zaboravljeni pieac Hrvatskog Zagorja«, daljši sestavek, ki združuje razgo/ore ž osebnimi spomini na pisatelja Franja Hor-vata-Kiša in obenem tudi podrobneje prikazuje njegovo delo. Tako je prvi, najobšir. nejsi sestavek cela študija o Horvatu-Ki.šu, menda najizčrpnejša o pisatelju, ki je bil pred vojno ena največjih nad mlade hrvatske proze. Zimbrekov spis obuja njegov človeški lik in vrednoti delo, ki je bilo pristen izraz kmečkega življenja v Zagorju- ina golih, puetlfr in siromašnih bregovih, kjer se ne more razviti miselni duh in kjer se rode samo Ceneki in Za plati či...«. (Osebe iz Horvatovih poveeti. Op. poroC.) V nadaljnjem vsebujejo Žimbrekovi »Razgovori o književnosti« interview z nedavnim petdesetletnikom enim najboljših hrvatskih pesnikov celega stoletja, Ljubom VViesncr-jem. Ta Častilec in poznavalec A. G- Mato-ša Je skupaj z Nikom Poličem in Tinom Uievičem med poslednjimi Mohikanci predvojne hrvatske boheme, ki je Imela v A-G. Matošu pariško izkušenega vzornika. Wiesnerjevl odgovori, zlasti pa Žimbrekov članek, razodevajo tragičen položaj poeta, ki bi bil pri ye5jih narodih slavij en ln ek- sistenčno trden mož, pri nas pa mora kot agent prodajati lastne in tuje knjige, da se za silo preživi. »Utvrditi javno, da je neki hrvatski književnik doživio pedeset godina i da leži bespomočno na ulici usred zime bez krova i tople eobe. bez svoga i svoj te, 6 neobskrbljenim djetetom, za koje ne može da plača školovanje, sa sigurnom i jedino sigurnom perspektivom ubožnice—ako bude protekcije! zaista je najcrnia perspekiiva, što je uopče može da ima neki čovjek, a na-pose neki književnik...« (str. 53). — V mnogo boljšem položaju je Milan Begovič, ki se v razgovoru z Žimbrekom dotika začetkov svojega literarnega dela. ee izpoveduje o literarnih vplivih in simpatijah, izraža svoje mnenje o kritiki, o današnji domači in tuji literaturi i. t. d. Zimbrek se v posebnem članku tavi z Begovičem kot novelistom. - -Zadnji intervie\v v tej knjigi Je posvečen N. Poliču, pesniku lani izišle zbirke »Juče-rašnji grad«, enemu najboljših poetov hrvatske Moderne, čigar življenjske perspektive niso dosti ugodnejše od Wiesnerjevih. ln-terview izpolnjuje članek, v katerem Zimbrek s eubtilniin razumevanjem označuje umetniške vrednote Poiičeve lirike. Žimbrekovi »Razgovori o književnosti« so živa knjiga, dokumentaren donesek k gradivu o našem času in okolju, zlasti še o položaju književnosti in književnikov na Hrvatskem. Pisec daje preprostemu, polemičnemu in referativnemu elogu prednost pred umetniškim, nad vsakdanjo aktualnost vzvišenim slogom. S svojo knjigo skuša približati domače pisatelje širšemu občinstvu; z njo ne informira samo, marveč se tudi bori za boljši položaj književnikov in za uveljavi,je-nje literature v narodovem življenju. Borba, ki je plemenita, a v danaišnjih razkroienih razmerah, pod vlado političnih strasti in materialnih interesov, zelo težka, dolgotrajna in osebno nehvaležna. —o. Državno prvenstvo, Jugo-cup in zmešnjave Namestil resnega tekmovanja „sportno-politične" razprtije — Prvenstvo gre kljub vsemu svojo pot naprej — V nedeljo drugi del II. kola Letošnje tekmovanje za državno prvenstvo je že skoraj v znamenju anarhije. Komično pri vsej zadevi je to, da so Zagrebčani na poslednji savezni skupščini strumno glasovali za podsavezno prvenstvo, obenem so se pa med seboj s penalom zavezali, da po tem sistemu ne bodo tekmovali. Sedaj, ko je treba sistem v zaključnih fazah končati, so udeležbo odpovedali. Seveda, eno je pobirati poverilnice v zagrebškem podsavezu z geslcm »podsavezno prvenstvo«, da si gg. Berger in drugi ohranijo pozicijo v podsavezu, drugo pa je s temi poverilnicami žonglirati na savezni skupščini, kjer naj bi bili »preglasovani«, pa bi doma Bvojim backom povedali: delali smo za podsavezno prvenstvo, pa jih je bilo več za ligo; kaj hočete, ne moremo pomagati. Ta otročja politika jih sedaj tepe. Nabavili so igralcev na pretek — tudi po Ljubljani so hoteli »novačiti«, pa se jim ni kaj prida obneslo — sedaj pa so jim ostali stroški brez tekem. Jugocup se krha. Služil naj bi za nekako nadomestilo za odpravljeno ligo. Pa so jo v Zagrebu zopet po-grunta-li: delajo vprašanje glede udeležbe Ljubljane. Prav po nepotrebnem. Ce tekmuje sedem klubov, je vseeno, če je osmi zraven: isto število terminov je za tekmovanje potrebno. Je pa tekmovanje z osmimi klubi bolj zanimivo, ker igrajo na vsak termin po štir,"e klubi, dočim mora ob udeležbi sedmih klub< v vsak termin eden pavzi-rati. In prav rit jih re briga tehnično vprašanje, kako ?g je ljubljanska fuzija izvedla. Po zdravi pameti je (športno) SK Ljubljana naslednica Ilirije in Primorja in sta obe sekciji vse svoje pozitivne športne postavke avtomatično prenesli v novi klub. Če zagrebška pamet te logike ne prenese, jim ni pomoči. Bodo pa igrali brez BSK-a in Ljubljane, kar je najbrž istovetno s tem, da bo vsa stvar padla v vodo. Neglede na vse te peripetije pa igramo dalje — državno prvenstvo. To nedeljo je na sporedu tekma Ljubljana—Krajišnik kot povratna tekma po prvem Rrečanjn v Banjaluki. Po prvem uspehu naših v Banjaluki se splošno pričakuje izdatna zmaga v Ljubljani, da bi le ne bilo presenečenja! Lahko torej z izvestno sigurnostjo pričakujemo. da bomo po Krajišniku gledali tekmo Ljubljana—BSK. Prvo srečanje med obema bi bilo v Beogradu že 5. julija, 12. julija pa bi se igrala povratna tekma v Ljubljani. Tn zopet križamo s tem račune Zagrebčanom. Ti so se namreč domenili z beograjskim podsavezom za dve medmestni tekmi. prvo bi igrali 28. junija v Beogradu, povratno pa teden dni pozneje v Zagrebu. Za tekmo v Beogradu je BSK, ki je ta dan prost, pripravljen dati podsavezu moštvo na razpolago in v resnici je beograjski pod- savezni kapetan določil kompletno enajsto-rico BSK-a kot beograjsko reprezentanco proti zagrebški. Na dan povratne tekme v Zagrebu pa igra BSK predvidoma z Ljubljano (ali pa Krajišnikom) v Beogradu prvo prvenstveno tekmo in seveda ne bo nikakor pripravljen dati svoje igralce za medmestno tekmo v Zagrebu. S to taktiko pa se Zagrebčani ne marajo strinjati, ker bi se v Zagrebu smatrala vsaka beograjska enajstorica brez BSK-a kot druga garnitura, ki gotovo ne bi napolnila igrišča. In-zopet se vidi, kako slabotni so Zagrebčani v sportno-politični taktiki in kako so daleč od realnega življenja. Hočejo uganjati visoko politiko in se gredo športne diplomate, ne vedoč, da terja vsakdanje življenje neprestane kompromise na desno in na levo, zato jih pa razmere same tepejo po notah. Ali se bodo kdaj spametovali? Beseda k zagrebškemu komunikeju Stališče SK Ljubljane do Jugo-cupa — Nefair postopanje zagrebških športnikov, simpatična gesta doslednosti državnega prvaka BSK Zagrebški »Cup-comite«, ki je v nedeljo zboroval skoro ves dan v Zagrebu in je v popoldanskih urah že skoro imel tekmovanje skupaj, tako da je naslednjega dne objavil že termine in pare, je bil nemalo presenečen zaradi strumnega odklonilnega stališča, ki ga je BSK zavzel napram njegovim sklepom. Svoje stališče je BSK formuliral v lakonični brzojavki: »ostanemo neodstopno pri prvotnem predlogu za Jugocup z Ljubljano—BSK«. Svojemu presenečenju je dal ta komite izraza v dolgoveznem komunikeju. ki ga objavlja 24. t. m. in v katerem na dolgo razpreda svojo tezo o neupravičenosti SK Ljubljane, da bi sodelovala v tej konkurenci. Razpravlja o zgodovini nastanka združbe, ki si s tem, da izključuje Ljubljano, per nefas lasti naziv >Jugo-cup komite«, navaja vse konference in njihove datume in sploh vse podrobnosti. Dolgega razpravljanja kratek smisel je le skrajno obžalovanje, da BSK ne sodeluje. To je tudi razumljivo, ker je s tem vsa prireditev ob najmastnejši ocvirek, ker je vendar notorno. da danes n. pr. neka beograjska Jugoslavija še od daleč ne more veljati za polnovrednega zastopnika beograjskega nogometa, splitski Hajduk pa je sam na sebi že davno zgubil nekdanjo privlačnost. poleg teg^, pa sitnari s posebnimi finančnimi pogoji. BSK je s svojim stališčem morda zgubil nekaj zagrebških simpatij, priznati pa mu bodo morali tudi v Zagrebu, da je ostal vsaj dosleden. V Ljubljani pa si je brez dvoma pridobil zaradi svoje odločne neuklonljivo-sti napram zagrebškim zaletelostim ogromno Rimpatij, ki bodo gotovo prišle ob prvi priliki do izraza. Beograjčani so ljubljansko akcijo za saniranje prilik v nogometu od vsega začetka z odobravanjem pozdravili in so neglede na tehnično in formalno izvedbo »fuzije«, ki je bila diktirana po trenutnih prilikah, prodrli v njeno bistvo in takoj ugotovili, da se s »fuzijo« poraja nova športna edinica. ki ob svojem rojstvu prevzema in nadaljuje pozitivne pridobitve in tradicije ilirijanske kot primorjanske nogo- metne sekcije. Stališče SK Ljubljane do »Jugo-cupa« je kaj enostavno. V vodstvu SK Ljubljane »e dobro zavedajo, da morajo ljubljanski sport-Li publiki nuditi tekme. Računali so z dvema srečanjima s Concordijo v državnem prvenstvu. do katerih pa po odklonilnem stališču Concordije ni prišlo. Pri tem je Concordia postopala tako nefair, da svojega sklepa oficielno sploh ni sporočila Ljubljani, tako da je moral klub držati odprt termin in se ni mogel angažirati nikamor niti za prijateljsko tekmo, 4m\ je imel ugodne ponudbe za gostovanja v Ljubljani in izven Ljubljane. V taki situaciji je morala Ljubljana žrtvovati dva dragocena in lepa termina, vmea je bil tudi en praznik, pa je razumljiva nejevolja med ljubljanskimi športniki, ki so se pritoževali, da so z novo situaciio v Ljubljani zginile važnejše in lepše nogometne prireditve. S te strani je razumljivo, da se tudi Ljubljana poteguje za udeležbo v Jugo-cupu. Toda ponuja se ne. Ce mislijo Zagrebčani organizirati tekmovanje čisto privatno, je njihova stvar ali povabijo Ljubljano, ali je ne povabijo. Samo da je še vprašanje, ali bi ostala Ljubljana kar tako mirna ob uzurpaciji naziva »Jugo-cup«, ki brez udeležbe Ljubljane ne bi imel točnega zvoka. V kolikor pa bi želeli Zagrebčani za to tekmovat nje oficielni karakter s tem, da bi patronan-co prevzel JNS, da bi dal tekmovanju potrebno resnost (in — privlačnost!), potem seveda želi Ljubljana biti zraven, ker ima pravico do sodelovanja. Omenjeni komunike silovito napada vodstvo BSK-a, češ, da se je BSK po svojem opolnomočenem delegatu že dokončno vezal, dočim je naknadno prispela brzojavka iz Beograda, ki delegatu prepoveduje sklenitev sporazuma na bazi neudeležbe Ljubljane. Videti je. da Zagrebčani bistva stvari še do danes niso zapopadli in da jih v vsej akciji vodi neka nam povsem neum-Ijiva mržnja napram Ljubljani. Mržnja pa je vsaki uspešni akciji smrten sovražnik. O. C. I MU Zapiski Priznanje Lnji Vojnovičn. Iz Pariza nam poročajo: Francoska akademija Je na svoji seja 18. t.m. nagradila iz fonda za zgodovinska dela veliki spis drja Luja Vojnovioa »Histoire de Dalmaiie«. " Službeno it S. O. Delegirajo se k tekmam 28. t. m.: Ljubljana : Krajišnik stranska sodnika Erlih, Dorčec, predtekma Ca-mernik, Bratstvo: Domžale Hobaher, Laško rLitija Seitl, Grafika : Moste Pečar, Slovan : Zalog Vrhovnik, Kovinar : Amater Straus, Trbovlje: KAC. Božič. K tekmam 29. t. m. se delegirajo: Mars jun : Svoboda jun. Kos, Reka jun.: Korotan jun. Škerlj, pokalni turnir v Mostah I. tekma Vrhovnik, II tekma Pečar. Amater : KAC. Božič. SK Ljubljana. Postave moštev, ki igrajo prvenstveni tekmi proti Krajišniku in Marsu ter na proslavi v, Murski Soboti, so na oknu v tajništvu. — Obvezen sestanek moštva, ki potuje v Mursko Soboto, bo danes ob 20. v tajništvu. Moto - Hermes. Odborova seja danes ob 20. v kavarni »Zvezdi«. Važno zaradi kvalitetne vožnje. SK Slovan. Danes ob 18. obvezen trening za vse igralce. Ice, Jože, Kveder sigurno. Ob 20. Članski sestanek pri Kru-šiču. Važno! SK Jadran. Danes ob 20. bo v salonu restavracije pri Mraku (Derenda), Rimska c. izredni občni zbor. Članstvo se poziva k točni in polnoštevilni udeležbi. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje drugi občni zbor, z istim dnevnim redom, pravomočen ne glede na Število do glasovanja upravičenih Članov. SK Istra, JeŽlca. Danes ob 20. obvezen članski sestanek pri Rebcu. Prinesite članarino! Aprilska (11.) Številka olimpijske propagandne revije »OHmpische Spiele 1936« 'e vredna vrstnica vseh dosedanjih. Uvodni Članek je posvečen olimonjskemu Apolonu. Urednik nadaljuje nato serijo člankov o olimpijskih pripravah raznih držav, to pot skandinavskih. Kratek in jedrnat je članek z glavnimi podatki o amsterdamski olimpiadi 1928, prav tako nadaljevanje vrste člankov. ki so v prejšnjih številkah zgoščeno obujali spomine na potek in izide ter glavne značilnosti modernih olimpiad. S kratkimi posnetki je opremljen kratek propagandni eestavek o jadralnem letalstvu na olimpiadi; ta panoga obeta domačinom kot pionirjem tega športa v Evropi brez dvoma velike uspehe. Vsebino zaključuje Se kratek informativni članek o olimpijskih vstopnicah, katero vprašanje povzroča prirediteljem mnogo težav; letos kaže namreč tako, da bo gledalcev več nego vstopnic in prostorov. Kot vsaka prejšnjih, ima tudi ta številka priključeno olimpijsko beležnlco z raznim zanimivim drobižem o pripravah za velike dneve v Berlinu. Posamezna številka te razkošne športne revije 6tane RM 1.— in "jo razpošilja NemaČki saobračajni biro v Beogradu, Knežev Spomenik 5. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j_ Zlati jnbilej moške podružnice CMD v Ptuju. V soboto 4. julija proslavi naša moška podružnica CMD petaeoetletnico obstanka z veliko narodno veselico v zvezi s kresovanjem na Panorami. Pri prireditvi bodo sodelovali zbor Glasbene matice, mestna godba, znana pirotehnika Tomažek in Miloš, a članice ženske podružnice bodo postregle dostom z izbranimi dobrotami iz haloških goric in ptujskih kuhinj po bajno nizkih cenah. j_ Koncert v parkn. V nedeljo ob U. bo v parku promenadni koncert mestne godbe. ]_ Ogenj t Grajenšfaku. Ptujski gasilci so bili v torek poklicani na pomoč v Gra-jenščak. češ, da je bila velika nevarnost za va6. Izkazalo pa se je. da je gorela stara prazna koča posestnika Franca Mlakarja. | Gasilci so gorečo stavbo takoj pogasili. Posestnik je bil zavarovan. ★ DOLENJI LOGATEC. Pretekli teden se jo ponesrečil na mornariškem letališču Ivan Slabe, mornariški podnarednik 26. hidroavi-onske eskadrile. V soboto so ga iz Splita pripeljali v Logatec in v nedeljo smo ga spremljali na zadnji poti. Kako je bil priljubljen pri vseh tovariših, sta bila dokaz 12 krasnih vencev od oficirskih zborov in tovarišev iz I)ivulj in Splita in obilno spremstvo na zadnji poti. Pogreta so se udeležili predstavniki vojske, Sokola in vseh tukajšnjih oblasrtev poleg številnega občinstva-Zlomila so se ti krila in nič več ne boš letal nad našim sinjim Jadranom. Za teboj pa jokajo neutolažljivi starši, eeetra in brat in številni tovariši, ki si jim bil zvest in iskren prijatelj. Naj ti bo lahka domača žemljica! GORNJA RADGONA. K proslavi lOOletni-ce dole w Stogovcih bo vozu v nedeljo 28. t.m. ob p>»l 14. izpred gostilne pri Pošti na Spodnjem Grisii avto po znižani ceni. Po-setite prireditev! Petrov živinssi eejem bo zatadi praznika v torek 30. t-m., a kramar-ski eejem bo že v ponedeljek 29. t-oi. ZALOG. Po mnogih letih se je preteklo nedeljo tudi v Polju vršila veselica, priredilo jo je glasbeno društvo >Pol.ie«, ki se je nedavno odcepilo od poljske »Prosvete« in nastopa zdaj kot samostojno nepolitično društvo. Na Slomškovo proslavo v Mariboru, ki bo 28. in 29. t.m.. se je. kakor je bilo s pnižnice oznanjeno, prijavilo sedem oseb. Izdajajte stanovanjske pobotnice! Nekdo, ki mu ti predpisi niso bilo znani, je bil na ovadbo obsojen v globo nad dva tisočaka- _ Ker pade letošnji Vidov dan na nedeljo, ee bo brala ialn« maša v soboto 27. Lm-ob & nočni čuvaj, se je plazil proti gumbu za alarm. JI CI €19 f S a patrulja ji otnan v sli le ah. Copyrigrht »Pantheon« & »Jutro«. Z naporom vseh sil je z nosom pritisnil M ffumb. Edina priča vloma, Po vsej banki je zagrmel peklenski trušč alarmnih zvoncev. Vlomilci so nemoteno zapustili kraj svojega dejanja ter se odpeljali z vojvodinim avtomobilom. Skozi gluho noč je drvel vojvodin avtomobil Medtem se je zvezani nočni čuvaj s težavo priplazi) do ravnateljeve mize. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—^ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka >Jutra« JJ^ y znamkah odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanfa, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana* Službo dobi Beseda l Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Ne j ma najsi znesek 17 Din. Izurjeno servirarko zmožno srbohrvaščine, nemščine. po možnosti tudi italijanščine, sprejme takoj Pension c*Nel]y*. Bled. 14088-1 Samostojno knjigovodkinjo z večletno prakso v večjem podjetju, zmožno nemškega dopisovanja, sprejmemo takoj. Ponudbe z referencami in podatki dosedanje prakse na ogl. odd. Jutra pod >ZanesIjiva knjigorodkinja« 14709-1 Krojaški pomočnik za boljša (iela, dobi takoj mesto. Gerjevič Fr., krojač, Brežice. 14735-1 Plačilno natakarico sprejme takoj — gostilna Breznik, Nova vas, Maribor. 14730-1 Frizerko prvovrstno moč. dobro iz-yežbano v železni ondula-ciji in manikiranju, sprejme frizerski salon Fran-chetti Engelbert. Tyrševa št. 30. 1470S-1 Služkinja pridna in poštena, vajena vseh hišnih del in nekoliko kuhe, išče mesto za takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14733-2 Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 Din. sa dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 18 Din. Trovski pomočnik vojaščine prost, vešč slovenskega in nemškega jezika, izvežban v svoji stroki, sprejme vsako, količkaj primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsestransko uporabljiv«. 14665-2 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji PoUk* Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. začne s poletnim poukom v nemščini. Informacije od H3. do 5. 14705-4 Stenografija Akademik poučuje stenografijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tesnopis«. 14734-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje -as-lova 5 Din. Na j mana j ši znesek 17 Din. Vinotoč oddam takoj proti mali odkupnini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14731-6 Prodam kolo dobro ohranjeno znamke »Viktorja«. Žabjok št. 6. 14707-M Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na j ma najši znesek 17 Din. Avto (limusino) Fiat 514, v dobrem stanju skoraj z novim obročem (32.000 km), poceni prodam. Cenj. ponudbe na: Schautz, Muita štev. 19. 14093-10 Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na j ma najži znesek 17 Din. Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki tudi štika, poceni naprodaj v Novi trgovini Tjrrševa 36. 14732-39 Obrt 67 Miha je bil namreč priletel v spalnico gospoda pl. Bizgulinskega, ki je pravkar še sladko spal in sanjal. Telebnil je na posteljo, ki se je pod njegovo težo sesula in podrla. Gospod pl. Bizgulinski, ne vedoč, kaj se godi, je zakričal kakor obseden. Trgovino manjšo, eksportno, staro, dobro uvedeno, prodam v Zagrebu. Potreben kapital 70.003. Kupec se več mesecev uvaja v posel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabno. 14736-6 Avtomatsko tehtnico 3 kg, novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno prodam«. . 14701-6 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Moško kolo dobro ohranjeno, kupi Kopač Ivan mehanik, Ljubljana. Frankopanska ul. 21. 14731-11 Damsko kolo Adler«, luksuzen pok roman model, tovarniško novo, naprodaj za Din 1250. Fiignerjeva 7, desno. 14733-111 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Ne jmanajši znesek 17 Dim. Plise, en tel, ažur gumbe, gumbnlce. :rvono grame, Izvr&i 'rkoj Matek h Mike«, Ljubljana poleg aotels Štrukelj. — Zepnl rebeL, plenice, ročna del*. 169-30 V najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na jmanajši znesek 17 Din. Trgovino z mešanim blagom ali prazen lokal z inventarjem, v mestu aH na deželi, vzamem v najem takoj aii pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 35«. 141115-17 Lokali Beseda 1 Din, darvek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Dim. Lokal i dvema prostoroma, na zelo prometni točki, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 7-J9«. 14728-19 Mlajšo dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bližini liceja« 1473V2B V Celju sprejme učiteljska rodbina dva dijaka na stanovanje z dobro oskrbo in vestnim nadzorstvom. Naslov vseh posl. Jutra. 14633-32 V Celju sprejme prvoSolca v vso oskrbo bivša oCiteljica-vdova, k sinu prvof olcu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14717-23 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi zneeefc 17 Dim. Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja najbolje ta takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLANINSEK. ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova nI. 14 L nad. Telefon 35-10. — Znamke t odgovor. 14080-16 □□□□□□□□□□□□□□ Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik '□□□□□□□□□□□□ne Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dim. Najmanajši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje podstrešno, oddaim 1- avgusta na Blein-pisovj oestf št. 9. Vprašati II. na-iftr., levo. 14702-21 Stanovanje sobe io kuhinje, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jetra. 14727-31 Sobo odda Beseda 1 Dim, davek 3 Dim za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Dio. Sobo z dvema posteljama, v sredini mesta, blizu Tivolija, oddam takoj m čas počitnic. Gajev a 3/H, lev«. 14711-23 Dve stanovanji štirisobno in trisobno, 8 pritiklinami, v centru, oddam takoj ali 15. julija. Poizve se Sv. Petra cesta pri GORICAR. 1473^21 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, oddam takoj ta Din 18} mesečno. Florjanska 33, L nad str. 14718-23 Sobo strogo sepadranOj vhod s stopnišča, opremljeno, oddam 1 ali 2 osebama. Pod-rožnik, Večna pot 14. 14703-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, ▼ I. nadstropju vile, pri cerkvi Sv. Jožefa, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14663-33 Stanovanje 2 sob in kuhinj«, s plinom in elektriko, oddam 1. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14714-31 Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dve mlajši dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34683-32 2 opremljeni sobi solnčni, vsaka g posebnim vhodom, kopalnica na rai-polago, oddam na Sv. Petra nasipu 43. 14733-33 Informacije Beseda 1 D5m, dnvek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanajSi znesek 17 Din. V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Akademik 3, Avto, Cena, Cista m zanesljiva, C. S. R., Dobro preskrbljena, Diskretnost zajamčeoa, Dober kupec, Deloma knjižice Dobro ohranjen, Di- skrecija, Dobra gospodinja. Dobra [Java, Diskrecija častna zadeva, Energična, Gostilno oddam. Gospodinjstvo, Hi|K>teka, Industrija 2090, Jamomerec, Izplač-ljivo v gotovini. Iskrena ljubezen. Krasna gostilna, Ljubiteljica otrok, Lepo delo in eksistenca, Ljubezen 15 Ločeni računi, Letovanje, Ljubljančan, Ljubljana. Lepo, Mesto, Mlada simpatična, Merkur, Mladi izključeni, Mirna stranka 838, Marljiv, Mirni dom, Mlada turistka, Mala družina, Novost, Navedite ceno Nedeljski izleti,, Per-fekten, Pension, Poznanstvo. Planinska tovarižiea. Potencirano delo. Plačam pol leta naprej. Pekarna. Promet, Poštena vajenka, Posredovalci izključeni, — Popolna oskrba, Promet 50, Prodajalka, Priljubljena, poštena Priroda, Rezervar, Redno plačujem. Razpoložljiva gotovina, Separirao vhod, Sigurno 36, Stenografija, S, Soba 1936, Sreča, Solnčno zračno, Šofer mehanik, Točen plačnik, Tovarna. Takoj 40, Takoj rabim. Takoj nujno Tiskovina, Takoj 427, Takoj 888, Takoj denar. Trafika, — Ugodna prilika, Visoke obresti, Vesten uradnik. Varčna, V letu 1036, Večje podjetje, V gotovini, Zanesljiva in perfektna. Zavarovalnica Zanesljiva 600, Zračno 356, Zaupna moč, Začetnica, Štev. 40 do 90.000, 200.000, SM, 338, 30, IpOO kv. m, 350, 1GO.OOG, 60, <308, 16788. Beseda 1 Din, davok 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanajši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša I i s t e r i. t, d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV PETRA C. 14. KLI5EJE ENO IN VEČBARVNE farfa- SV.PETRA NASIP ST. 23 Iz Novega mesta n— Zahorik Kazimir in njegova petčlanska družba pred sodiščem. y veliki bivS porotni dvorani novomeškega okrožnega sodišča se bo vršila v petek 3. julija velika kazenska razprava proti Kazimiru Zahori-ku in njegovim petim tovarišem, ki so obtoženi hudih zločinov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 2q. uri. 27. junija Sobota: Plesna produkcija So le Mete Vidmarjeve. Izven. OPERA Začetek ob 2q. uri. 26. junija. Petek: Othelo. Red B. Gostuje Marij Šimenc. □□□CDOODCJDDlIOa INSERIRAJ V „ JUTRU" Kupimo hranilne knjižice češke industrijalce banke tekočem računu pri njej. Gre za višje podružnice v Ljubljani ah dobroimetja v zneske. Ponudbe z navedbo zneskov, cene m plačilnih pogojev na oglasni oddelek lista pod »Razpoložljiva gotovina Maribor«. OLLA biser higiene RADIO Sobota. 27. junija Ljubljana 11; Šolska ura: Vidovdanska proslava (II. drž- deška meščanska šola). — 12: Pester program na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13; Cas, spored, obvestila. _13.15: Plošče. — 14; Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. _ 18.40; Pogovor s poslušalci.__19: Čas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. — 1950; Plošče. — 2010-. Zunanjepolitični pregled (dr. A- Kuhar). — 20.30: Kvintet Hmtadra domače napeve. _ 21: Prenos rz Subotice: Slavnostni koncert o priliki otvoritve sokolskega zleta V odmoru: čas, vreme, poročila, spored. — Po končanem prenosu reproduciran koncert plesne glasbe. Beograd 18.20: Klavirski koncert. _ 20-30: Narodne pesmi. — 21; Prenos slavnostnega koncerta iz Subotice—22.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.45; Koncert orkestra. — 20; Ženski pevski kvartet. — 20-30: Violinske skladbe. — 21: Prenos i* Subotice. — 23; Lahka godba orkestra. — Praga 20.45: Lahka godba orkestra. — 21-30: šaljapin na ploščah. _ 22.15: Lahka godba. — 22-30; Plesni orkester. _ Varšava 19.30; Iz poljskih oper. — 21; Glasbeni mozaik. — 22.15; Ples. 23; Zborovski koncert. — Dunaj 12: Plošče. — 1535; Zborovsko petje. — 1650: Ploš5e po željah. — 19.30: Koncert orkestra in solistov. — 20.45: Humor. _ 21; Zvočne slike. _ 22-35; Neznane mojstrske pesmi. — 23.20; Plesni orkester. _ Berlin 19; Spevoigra. — 20.10: Zabaven večer v letovišču. — 24; Plesna muzika. — Miinchen 19.40: Beethovnova >Nem-ški plesi«. — 20.10: Program po željah poslušalcev. — 22.30: Plesni orkester. _ Stuttgart 18.30; Pevski koncert. — 19: Pol-tni mozaik. — 20.10; Gledališki večer. — 2*2-40: Vedra glasba. — 24; Ples poletne noči- — Mirno je v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, papa, brat, star papa in tast, gospod Jlazi direktor I. državne realne gimnazije, član glavnega prosvetnega sveta pri ministrstvu prosvete, imejiteIj reda sv, Save III. stopnje. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto 27. junija 1936. ob 5 uri popoldne izpred hiše žalosti, Vegova 4. V LJUBLJANI, 25. junija 1936. Mujoče družine MAZI, JURKOVIČ, PERNE. Umrl je naš ljubljeni direktor, gospod jesip mMax f Dobrega, vzornega šefa ohranimo v najlepšem spominu. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. ~ 0a Narodno tekamo d. d. kot tekanuija Stane JezerSek. - Za Jneeratnl del Je odgovoren Alo* Novak. - Val T Ljubtfr*.