LETO VII. ŠT. 9 (298) / TRST, GORICA ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 2002 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 0,9:i€ (1800 LIR) www.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 ZAMENJAVA ODGOVORNEGA UREDNIKA It-remi ti^i <■ OB PREHODU Kot v svojem komunikeju uradno sporoča Zadruga Goriška Mohorjeva, založnik našega tednika, je pred tednom dni prišlo do novosti v našem uredništvu. Dosedanji odgovorni urednik dr. Drago Legiša je zlasti iz zdravstvenih razlogov dal nepreklicno ostavko s tega mesta, na katerem je bil od vsega začetka izdajanja našega lista (januarja 1996). Vtem letu je namreč prišlo do združitve dveh takratnih slovenskih tednikov, Katoliškega glasa in Novega lista. To vse z namenom, da se z novim skupnim tednikom okrepi glasilo, ki je izraz slovenskega, demokratičnega, pluralističnega duha, ki temelji na krščanskih vrednotah in modernih kulturnih smereh zahodnega sveta. Če se danes poslavljamo od odgovornega urednika dr. Draga Legiše, naj tu spomnimo predvsem na njegovo dolgoletno časnikarsko pot. Drago Legiša je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja skupno z dr. Engelbertom Besednjakom, nekdanjim poslancem v rimskem parlamentu, urejeval tednik Novi list. Kasneje pa je bil glavni urednik časnikarskih programov na Radiu Trst A. Prav tako je bil tudi dolgo let član vodstva vsedržavne zveze časnikarjev in je s tem iznašal tudi probleme slovenskega novinarstva. Med drugim je gotovo njegova zasluga, da so lahko slovenski časnikarski kandidati polagali v Rimu strokovne izpite v slovenskem jeziku. K njegovi časnikarski razgledanosti in formaciji je gotovo pripomogla tudi njegova prejšnja poličnoupravna pot. Dr. Legiša je bil namreč vrsto let kot predstavnik SSk devinsko-nabrežinski župan, prej pa še tržaški pokrajinski svetovalec iti odbornik. Vloga našega zamejskega tiska je nedvomno velika in dragocena. Ze skoraj dobi o stoletje so slovenski časopisi na ortškem in Tržaškem bili vodilni glas v javnem življenju ! nnorskih Slovencev. Brez njih bi si ne mogli misliti 1'azvoja in rasti Slovencev najprej še v dvojni monarhiji in potem v Italiji. In to je in mora biti naš slovenski tisk tudi danes, namreč glasnik naših narodnih zahtev in pričakovanj. Zato je danes tudi Novi g/as eden od zvestih priče val-cev današnjega slovenskega utripa v zamejstvu. Obenem pa sedanje zamenjave oz. novosti pomenijo tudi neko idealno kontinuiteto našega časopisa. Danes se Drago Legiša poslavlja od nas kot odgovorni urednik, prav gotovo pa ne kot prijatelj in sodelavec. Prepričam smo, da bo kmalu spet prijel za pero in tako z bistroumno in modro časnikarsko žilico naprej bogatil list, katerega soustanovitelj je bil. Prisrčna hvala mu za vse, kar je zanj v teh letih naredil. Novemu odgovornemu uredniku Juriju Paljku pa voščimo kolegi in prijatelji, da bi s to novo pomembno zadolžitvijo dal (kot že do zclaj) svoj doprinos za razvoj in rast našega tednika. Jurij Paljk je med drugim znan kot pesnik in sploh literarni ustvarjalec pa še umetnostni kritik. Ob vsem tem je gotovo zelo primerna oseba, da lahko v svoji novi vlogi še bolj prispeva in koristi razmahu Novega glasa. Odhajajočemu odgovornemu uredniku še enkrat naj-lepšci hvala. Novemu odgovornemu uredniku pa izražamo najboljše želje za plodno rast in uspeh našega tednika. ANDREJ BRATUŽ Svojim sorojakom Nadiških dolin posvečam to zgodovinsko delo, s katerim hočem razpihati žerjavico, ki še nekoliko tli pod pepelom časa... Upam, da bodo drugi z večjo strokovnostjo poglobili ta vprašanja, tako da se ne bosta izgubila ponos in ljubezen do svobode, ki so nam jo zapustili naši predniki. MSGR. PASKVAL GU/ON 11.4.1909-25.2.2002), POSVETILO IZ KNIIGE "L/UD/E NADIŠKIH DOLIN", VIDEM, 1974 dr. Drago Legiša UPRAVNI SVET ZADRUGE GORIŠKE MOHORJEVE je na redni seji v četrtek, 21. februarja, z obžalovanjem vzel na znanje nepreklicni sklep dr. Draga Legiše, da odstopi, ker iz zdravstvenih razlogov ne more več opravljati dolžnosti odgovornega urednika. Zato je upravni svet soglasno odločil, da mesto odgovornega urednika zaupa časnikarju Juriju Paljku, v prepričanju, da bo ta notranja izbira najboljše jamstvo za ohranjanje usmeritve in opredelitve Novega glasa. Dalekovidnemu pobudniku za združitev Novega lista in Katoliškega glasa dr. Dragu Legiši izrekamo vse priznanje in hvaležnost za delo, ki ga je opravljal kot odgovorni urednik Novega glasa od prve številke 11. januarja 1996 do danes, ko zapušča vodstvo našega tednika. S svojo izkušenostjo, prodornostjo, umirjenostjo, zavzetostjo in vztrajnostjo je dal tudi temu tedniku svoj neizbrisni pečat. Pri tem mu je v priznanje, da je pri Novem listu prej in sedaj pri Novem glasu zgledno skrbel za vzgajanje novih časnikarjev, ker se zaveda vloge, ki jo ima demokratičen in jasno narodno ter krščansko opredeljen list v našem prostoru in času. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnje sodeloval z nami ter s svojimi tehtnimi komentarji in razmišljanji bogatil naš list. Novemu odgovornemu uredniku Juriju Paljku pa želimo veliko uspeha pri tej novi zadolžitvi. Jurij Paljk V TRSTU IN GORICI / OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE ŽLAHTEN SPOMINSKI MOZAIK IVA KORSIC V našem zamejstvu je pognala že globoke korenine skupna izvedba osrednje proslave ob dnevu slovenske kulture, katerega pomembnost morda še izraziteje občutimo predmejci, ki nam je zgodovina skozi stoletja trosila nič koliko grenkih zrn in s tem o-grožala našo življenjsko limfo. Prav letošnje praznovanje (podprla ga je Banca di Cividale-Kmečka banka) je bilo spodbuden vzgib za člane društev, zborov in glasbenih šol, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveze slovenske katoliške prosvete-Gorica in Slovenske prosvete-Trst, da s skupnimi močmi pokažejo trdoživo ustvarjalno moč, ki se pretaka iz roda v rod, še posebno po žilah naših velikih osebnosti. Dvema takima mojstroma, ki sta nam zapustila trajno, svetlo sled na glasbenem vsemirju, skladateljema in pevovodjema Lojzetu Bratužu, mladi, nedolžni žrtvi črnega terorja, ob 100-letnici rojstva, in Ubaldu Vrab- cu, trdoživemu kraškemu "viharniku" ob 10. obletnici smrti, je bila posvečena osrednja proslava, ki je potekala pod eteričnem, nadčasovnim geslom V jasnini zvoka v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 23., in v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, 24. februarja. Scenarij za to skoraj dveurno glasbeno, dramsko, recitacijsko in pevsko sliko - pri njej je sodelovalo nad 110 nastopajočih - , ki seje izognila ustaljenim kalupom tovr- stnih prireditev, si je zamislila in režijsko uresničila Maja Lapornik, znana kulturna delavka, šolnica in zagnana mentorica dramskih skupin iz Nabrežine in Mavhinj terena izmed pobudnic zamejskega amaterskega gledališkega festivala. Odrsko podobo (scensko jo je izoblikoval Boris Grgič) je kot poklon našemu nenadkriljivemu besednemu velikanu Prešernu uokvirila z njegovimi stihi Pevcu, ki jih je uglasbila in jim s tem dala sodobnejšo podobo izva jalka Andrejka Možina ob kla virski spremljavi M. Sancina ir violončela A. Sluge. V nadalj njem izvajanju pa sta se najpre posamič, nato združeno poja vljala oba glasbena ustvarjalca Bratuž in Vrabec, ki sta v boga tem snovanju ubirala različne glasbene stopinje; le-te pa sc vodile do istega čudovitega ci Ija, do "jasnine zvoka", ki pre sega vse zapreke. —— STRAN 6 Enotno in skupno podprimo prizadevanja Jeremitarjev! (STRAN 10) Alojz Tul DESETLETNICA ČISTIH ROK... Ivan Žerjal / intervju BRANKA SULČIČ tržaški škof msgr. Evgen Ravignani MSGR. UKMAR: RAZPIS POSLOVILI SMO SE OD SESTRE MIRJAM Andrej Černič ZLATO ODLIČJE NEPOŠTENOSTI 2 ČETRTEK, ‘28. FEBRUARJA 2002 POLITIČNO DOGAJANJE V ITALIJI DESETLETNICA ČISTIH ROK IN NOVI UPRAVNI SVET RAI ALOJZ TUL V Italiji se že dolgo časa vodijo polemike in razpravljanja o sodnih postopkih v okviru t.i. "čistih rok", ki so se začeli pred desetimi leti in obračunali s celo vrsto politikov, drugih javnih delavcev in gospodarskih operaterjev. Podkupnine zlasti pri oddajanju javnih del pa tudi drugih poslov so zavzele takšen obseg, da so se sami sodniki znašli v nenavadnem položaju. Po svoji dolžnosti so se odločili, da začnejo dosledno sodno preganjati omenjene pojave podkupovanja in ustrezno kaznovati kršenje zakonov. Kot znano, je sodstvo s tem povzročilo pravi potres v glavnih takratnih vladnih strankah, ki sta bili Krščanska demokracija in Craxijeva socialistična stranka. Politično praznino, ki je tako nastala, je spretno izkoristil finančni in gospodarski mogotec Silvio Berlusconi s svojim novim političnim gibanjem Naprej, Italija, na čelu katerega se je prvič povzpel na oblast leta 1994. Na lanskih parlamentarnih volitvah je prodorno zmagal in prevzel krmilo vlade v svoje roke. V dialektiko z opozicijo je vpletel omenjene pro- cese "čistih rok" in očital sodnikom, da so z njimi šli predaleč. Pri tem se čuti tudi sam prizadet, ker so proti njemu kot podjetniku še vedno v teku sodni postopki. V obrambo zakonitosti in pravosodstva je bilo minulo soboto v Milanu mogočno množično javno zborovanje, ki ga je organizirala revija "Micro-mega" in se ga je proti vsakemu pričakovanju udeležilo 40 tisoč ljudi. To pomeni, da je vprašanje v državi še vedno občuteno in da ga ni mogoče kar tako spraviti z dnevnega reda. Na zborovanju je zbrani množici spregovoril tudi znani bivši sodnik Di Pietro, ki je med drugim dejal, da je treba na začeti poti vztrajati. IMENOVANJE NOVEGA UPRAVNEGA SVETA RAI Predsednika poslanske zbornice in senata Pierferdinando Casini in Marcello Pera sta konec minulega tedna končno izbrala nove člane upravnega sveta radijske in televizijske hiše RAI in s tem rešila vprašanje, ki je kar nekaj časa razburjalo politične duhove v državi. Problem ni bil namreč povsem enostaven, kajti izbirati je bilo treba med osebami, ki naj bi od- ražale uravnoteženost odbora tako glede njihove pripadnosti vladnemu ali opozicijskemu polu kakor tudi glede njihove umestitve v okviru strankarske opredeljenosti. V kolikšni meri sta uspela združiti omenjene interese, bo sicer pokazalo njihovo bodoče konkretno delovanje, vendar kaže,da je bilo v glavnem spoštovano načelo pluralnosti. Imena novih upraviteljev RAI so naslednja: Mario Baldassa-re (bivši predsednik ustavnega sodišča in politično blizu Doma svoboščin), ki bo zelo verjetno izbran za predsednika, Ettore Albertoni (blizu Severne lige), Carmine Donzelli (blizu Levih demokratov), Marco Sta-derini (Krščansko demokratski center) in Luigi Zanola (Marjetica). Generalni direktor naj bi postal Agostino Sacca kot izraz Nacionalnega zavezništva. Predstavniki političnih strank različno ocenjujejo sestavo novega upravnega sveta, pri čemer velja omeniti, da so največ očitkov izrekli na račun ne vedno jasnega nastopanja predsednikov zbornice in senata, tako da je bilo potrebno posredovanje prodpredsednika vlade Finija in vladnega podtajnika Lette. Leva sredina vidi v tem dokaz, da omenjena predsednika nista bila v izbiri povsem avtonomna. Nobena skrivnost pa ni, da je predsednik vlade Berlusconi pritiskal, naj se imenovanje izvrši čimprej. PAPEŽEVA PRIZADEVANJA ZA NOVO EVROPO "EVROPA NE SME IZGUBITI SVOJIH KORENIN!" "Evropa potrebuje Kristusa, da ne bo padla v moralno temo!" To je glavna misel, ki jo je izrekel papež Janez Pavel II., ko je v soboto, 23. t.m., sprejel mednarodno delegacijo, ki se je na Montecitoriu v Rimu udeležila Mednarodnega foruma. Papež Janez Pavel II. je dejal, da Evropa ne sme izgubiti svojih korenin in ne svojega obraza, kajti "Evropa potrebuje Jezusa Kristusa, da ne bo izgubila vsega tistega, kar jo je delalo veliko v preteklosti". Sveti oče je tudi poudaril, da je "proti vsaki logiki zgodovine in žaljivo je dejstvo", da je bila iz Evropske listine črtana vsaka izrecna o- memba veroizpovedi in krščanstva. "Zasluga krščanstva je, če so se v zavesti Evrope uveljavile vrednote o dostojanstvu in nedotakljivosti človeka, o svobodni zavesti, o dostojanstvu dela in delavca, o pravici vsakega človeka do dostojnega in gotovega življenja in posredno do delitve zemeljskih dobrin, ki jih je Bog namenil vsem ljudem na Zemlji," je poudaril sveti oče Janez Pavel II. in se tako odločno zavzel, da bi bilo v temeljni evropski listini to tudi zapisano. Papež je namreč že ničkolikokrat doslej poudaril, da je ena od temeljnih vrednot Evrope prav krščanska misel, evangelij. V svojem nagovoru papež m izključil drugih dejavnikov, ki so bili odločilni za današnjo Evropo, poudaril pa je pomen in vlogo krščanstva pri nastajanju današnje Evrope, čeprav je tudi dejal, "da so bili katoličani včasih zelo počasni pri sprejemanju krščanskih vrednot." "Prav zato danes katoliška Cerkev ponovno in z novim žarom ponuja omenjene krščanske vrednote Evropi, ki tvega, da bo sicer padla v ideološki relativizem in bo podlegla moralnemu nihilizmu in bo tako imela za dobro tisto, kar je slabo in bo jemala za slabo tisto, kar je dobro." Predvsem zato se je papež zavzel za tako Evropo, ki bo temeljila na krščanskem izročilu in na vrednotah evangelija. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 5 33 177 FA X 0481 536 978 E-MAIL gorica(<"noviglas.it uprava crt noviglas.it 133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL trst#noviglas.it www.noviglas.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA 42€, SLOVENIJA 46€, INOZEMSTVO 62€, PRIORITETNA POŠTA 83€ POŠTNI TEKOČI RAČUN 10 6474 9 3 CENA OGLASOV PO DOGOVORU FiC SLOVENSKA SKUPNOST / TISKOVNO SPOROČILO SLOVENCI ČAKAMO FOTO KROMA Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji v Nabrežini obširno obravnavalo položaj Slovencev v Italiji po zadnjih hudih napadih na pravice naše skupnosti, zlasti glede jezika v javnosti, naše zemlje in političnega zastopstva. Tajništvo izraža veliko zadovoljstvo nad prvim uspehom priziva SSk na deželno upravno sodišče zaradi osebnih izkaznic v tržaških okoliških občinah. Pri tem obžaluje, da se prizadeti župani niso priglasili za postopek na sodišču v obrambo dvojezičnih izkaznic. Zelo negativno zvenijo vse tiste izjave, ki ljudem mešajo pojme glede bistva spora o izkaznicah. Zaščitni zakon jasno poudarja, da se raven zaščite slovenske manjšine z novimi določili nikakor ne sme znižati in da ostajajo v veljavi vsi že sprejeti zaščitni ukrepi. O tem govorijo tudi mednarodne obveznosti Italije, na katere se sklicuje zaščitni zakon. V štirih tržaških občinah so torej obvezne dvojezične izkaznice nedotakljive, v vseh ostalih občinah, kjer živi slovenska manjšina, pa bo treba čimprej dati ljudem možnost izbire med italijansko in dvojezično izkaznico. Scajo-lov odlok torej ne pomeni delnega, pomanjkljivega uresničevanja 3. odstavka 8. člena zaščitnega zakona, temveč predstavlja hudo kršitev že uveljavljene pravice, glede samega uresničevanja zaščitnega zakona pa ne prinaša prav nič! Če je kdo v času sprejemanja zaščitnega zakona v Rimu barantal z dvojezičnimi izkaznicami, je barantal s pravicami, s katerimi pravno sploh ni mogel razpolagati, da o moralni upravičenosti takega početja ne govorimo. Slovenska skupnost je na seji tajništva tudi obnovila vso podporo Rumitarjem v boju za lastno zemljo in prihodnost, o čemer je nedavno opozorila tudi vsedržavno javnost prek juž-notirolskega poslanca Brugge-rja, ki je pred parlamentom in vlado nastopil v neposrednem televizijskem prenosu. Tisti nastop je nedvomno tudi spodbudil vlado, da je sprejela pravilnik za delovanje paritetnega odbora. Zamuda pri imenovanju samega odbora - in torej pri izvajanju zaščitnega zakona -pa ostaja nedopustna. Veroiomnost desnosreoin-ske večine na deželi glede določil, ki naj bi z novim volilnim zakonom vsaj olajšala, če že ne zajamčila zastopstvo Slovencev v deželnem svetu, ne bo utišala Slovenske skupnosti v prizadevanju za dosego te temeljne manjšinske pravice. Pri tem so na voljo politična, a tudi pravna sredstva. Stranka obžaluje, da njenih realističnih predlogov ni podprla vsa zamejska skupnost, saj bi tako imeli še večjo težo. Glede predlogov za novo organiziranost slovenske manj- I šine, ki sta jih izdelali SKGZ in SSO, bo Slovenska skupnost podala svoje pripombe. Kot edini slovenski politični organizaciji v Italiji ji gre v novih oblikah skupne organiziranosti vsekakor priznati mesto, sorodno vlogi krovnih organizacij. Vloga izvoljenih predstavnikov se postavlja na drugi ravni in jo je treba še poglobiti. Sicer pa je SSk svojčas že izdelala model neposredno izvoljenega skupnega zastopstva, ki ostaja nedvomno vreden poglobljene razprave. O pripravah na občinske volitve v Gorici in Krminu je na seji deželnega tajništva SSk poročal goriški pokrajinski tajnik Mirko Špacapan, o volitvah v Devinu-Nabrežini pa sta govorila tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik in devinsko-na-brežinski občinski svetovalec Viktor Tanče. VELEPOSLANIK VOLK OBISKAL NAŠE PREDSTAVNIKE Veleposlanik republike Slovenije v republiki Italiji, g. Vojko Volk, se je sredi februarja, med obiskom v Trstu, sestal s predstavniki slovenske manjšine. Ti so mu predočili probleme zaradi odloka italijanskega notranjega ministra Scajole v zvezi z ukinjanjem dvojezičnih osebnih izkaznic v štirih tržaških občinah. Zaskrbljujoče je, da se ministrov dekret sklicuje na Zakon o javni varnosti iz leta 1931, obenem pa pozablja na veljavne mednarodne sporazume ter ud zaščitni zakon. Predstavniki slovenske manjšine so izrazili zaskrbljenost zaradi počasnega uveljavljanja zaščitnega zakona ter opozorili na težave pri oblikovanju deželnega volilnega zakona, ki v sedanji obliki ne zagotavlja zastopstva slovenski manjšini v deželnem svetu. Veleposlanik Volk je predstavnikom manjšine zagotovil, da bo Slovenija vztrajala pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, ki jih ima Italija do slovenske manjšine. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE NUJNA OHRANITEV ČLENA 18 Veliko vprašanje je, ali bodo sindikati v boju za ohranitev člena 18 zdržali. Kot je znano, člen 18 določa, da delavec ne sme hiti odpuščen brez upravičenih oziroma tehtnih razlogov. Vlada pa že nekaj časa vztraja s predlogom, da je omenjeni člen nujno spremeniti, ker da je delavec preveč zaščiten, kar ovira razmah podjetništva in s tem celotne državne ekonomije. Ni potrebna kakšna posebna strokovnost za ugotovitev, da predlagana ošibitev člena 18 prelomno spreminja italijansko družbo in to v smislu zaostritve družbenih odnosov. Zato ne more biti presenetljivo, da so se sindikati tovrstni spremembi uprli, vprašanje pa je, ali bodo v tem prizadevanju složni ter v dovolj izraziti meri deležni zadovoljive podpore najširše javnosti. Na vsak način je upravičeno trditi, da bi morali ohranitev nespremenjenega člena 18 braniti z vsemi sredstvi in s čim večjim številom vplivnih družbenih dejavnikov. Člen 18 je namreč še kako ključen in bi s svojimi napovedanimi dopolnili v tolikšni meri preobrazil družbo, kot si je v tem trenutku težko predstavljati. Pač pa je že v tem trenutku mogoče z gotovostjo trditi, da hi zmanjšal pravice delavcev ter ogrozil njihovo siceršnjo varnost. Tukaj gre za desettisoče in stotisoče družin, ki bi bile ob sedanjo zaščito. Raven socialne države bi se na ta način slej ko prej prelomno znižala, potem ko je na marsikaterem drugem področju, v zadnjem desetletju na primer vsaj na zdravstvenem, že utrpela občutne izgube. In socialna varnost je ena temeljnih vrednot, če že ne prav osrednja vrednota človeške družbe, saj ščiti državljane z namenom, da ne hi bili gmotno ali solidarnostno ogroženi. Za to varnost je primerna zaščita delovnega mesta seveda bistvenega pomena in prvi pogoj. Seveda, marsikdo bo pripomnil, verjetno najprej kar vlada sama, da je zaščita delavca, se pravi človeka, ki po sprejetem dogovoru opravlja svoje delo, preživela dediščina preteklosti in to tiste z levim ideološkim predznakom. Današnja družba da si takšne zaščite ne more privoščiti, takšna zaščita stane preveč, zahteve trga so velike in neusmiljene in imajo prednost, zatorej je treba storiti vse, da bo proizvodnja kar največja istočasno pa tudi čim cenejša. Resnica je, da v zaščiti državljana na delovnem mestu ni nič ideološkega, v tovrstni zaščiti je mogoče prepoznati le družbeno solidarnost do človeka in spoštovanje do njega. V kolikor je ta ista zaščita bistveno okrnjena, pa zanesljivo lahko govorimo o zmanjšani družbeni solidarnosti in o zmanjšanem spoštovanju do človeka nasploh. Člen 18 je torej os, z okrnitvijo katere bi se, in to ne na bolje, spremenila družba v celoti. Zaradi tega in predvsem zaradi vrednot, ki bi jih morali poglabljati in ne jim odmerjati vsem manj prostora, pa hi se morali v bran obravnavanega člena postaviti čim številnejši dejavniki najširše družbene javnosti. AKTUALNO SSk: REFERENDUM ZA JEREMITIŠČE Slovenska skupnost bo v naslednjih dneh podprla izvedbo akcije Standrež-cevza predstavitev ljudskega posvetovanja o namembnosti tovornega postajališča in nadaljnji usodi zaselka Je-remitišče. Treba bo zbrati sto podpisov in določiti pet predlagateljev referenduma, ki bo imel samo dve vprašanji. V prvem bodo občani lahko izrekli svoj "da" ali "ne" preosnovi avtopor-ta v smislu boljše uporabe že obstoječih struktur brez nadaljnjih razlaščanj in s smotrnejšo uporabo razpoložljivih trideset miljard lir za ohranitev delovnih mest in zaposlitve. V drugem vprašanju pa bodo občani lahko pritrdili ali ne ohranitvi Jere-mitišča, z vsemi poslopji in zemljišči, kot je danes. Župan bo v petnajstih dneh po uradni predstavitvi posvetovanja moral sklicati odbor garantov, ki se mora izreči o umestnosti referenduma in njegovi zakonitosti. Smisel akcije je v pridobivanju časa in v tem, da je ovira občinski upravi pri nadaljnjih posegih na slovenski zemlji. Ze junija tega leta bo namreč stopil v veljavo nov zakon, ki določa povsem drugačna pravila za razlastitve, s tem pa bodo tudi naši Jeremitarji končno rešeni pretežkih občinskih bagrov. Slovenska skupnost torej vabi že zdaj goriške Slovence, naj se udeležijo prve faze za predstavitev referenduma, to je zbiranja potrebnih sto podpisov. Prvo zbiranje bo prihodnjo nedeljo, 3. marca, po maši ob 11. uri na trgu pred cerkvijo v Štandrežu. SSO-SKGZ: ZASKRBLJENOST ZLASTI ZARADI POTEZ DEŽELE V petek, 22. februarja, se je na sedežu Slovenske kultumo-gospodarske Skr'C V Trstu sestala koordinacija KGZ in Sveta slovenskih organizacij. a sestanku, ki sta ga vodila predsednika Sergij Pahor in Rudi Pavšič, je bil podan pregled sedanjega stanja, govor pa je bil tudi o nadaljnjih pobudah za uresničevanje zaščitnega zakona. Manjšino v tem trenutku še posebej skrbi novi zakon, ki ga je deželni svet F-Jk sprejel 25. januarja in ki predvideva - samo za organizacije in ustanove v okviru SKGZ in SSO - obrazložitev tudi za tiste finančne prispevke, ki prihajajo iz ustanov in organov iz tujine. Iz posegov Pavšiča in Pahorja je izhajala potreba po čimprejšnji operati-vizaciji telesa, ki bi skrbelo za uresničevanje zaščitnega zakona. Do prve preizkušnje v tem smislu bo prišlo že v kratkem, ko bo deželna vlada F-Jk imenovala svoje člane v paritetni odbor. Deželna vlada namreč ne misli imenovati vseh članov, ki jih predlagata krovni organizaciji. Če bo svojo namero uresničila, bo prišlo do priziva, ki pa bo moral doseči tudi pravni uspeh. Sicer je bila pri tem poudarjena potreba po ohranitvi in utrditvi sodelovanja med krovnima organizacijama. Ne sme se popustiti ne pri vprašanju imenovanj v paritetni odbor in niti pri drugih vprašanjih. Omenjeni so bili zlasti poskusi razlaščanja v Jeremitišču. Ru-mitarjev manjšina ne sme pustiti o-samljenih in je treba odločno reagirati, med drugim s pošiljanjem telegramov vsem oblastem in odgovornim. Na petkovi seji so ugotovili, da je predlog krovnih organizacij o novem modelu skupnega predstavništva naletel na odobravanje. Predlagano je bilo, naj se v to predstavništvo vključijo tudi slovenski zastopniki krajevne Cerkve in slovenski člani paritetnega odbora. Prisotni so tudi pozitivno ocenili nedavno programsko konferenco Slovencev v Italiji. Že je bila imenovana delovna skupina za reševanje vprašanj, ki bi do poletja morala obdelati večino področij. Krovni organizaciji sta predlagali tudi porazdelitev finančnih sredstev med organizacije manjši-n>, Oddaja sledi aktual- ni problematiki v zamejstvu z zanimivi-m' pogovori. Uro OGNJIŠČE pred oddajo so čestitke in pozdravi naših poslušalcev, kjer lahko svojo čestitko brezplačno pošljete v eter. Telefon: 003865 6281114. Nova oddaja Graditelji je na sporedu vsako nedeljo ob 10.30. Predstavlja najpomembnejše primorske graditelje slovenskega doma, ki so vse svoje moči zastavili za obrambo slovenstva. Dokumentarno feljtonska oddaja skuša predstaviti zamolčane in pozabljene Primorce, med katerimi je veliko duhovnikov. V nedeljo, 3. marca, bo oddaja predstavila življenje in delo znamenitega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. Osrednja informativna oddaja je na sporedu vsak dan ob 15. uri. Med novicami so tudi take, ki jih drugi "neodvisni" mediji izpuščajo. Radio Ognjišče lahko poslušate na UKV frekvencah 107,5-Sveta Gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). POZOR: Oddajnik na Tinjanu je po novem močnejši, tako da je slišnost na Tržaškem boljša kot prej! NOVA FILMSKA SEZONA GORICAKINEMA 2002 Stekla se je filmska sezona Kinoa-teljeja GoricaKinema GoriziaCinema 2001/02. Poteka v kinodvorani Vitto-ria na Travniku v Gorici, in sicer v novi in najudobnejši dvorani številka 2, vedno s pričetkom ob 20.45. Vstopnica stane 4.20 evrov. V četrtek, 28. t.m., bo na večeru XVI. Film Video Monitorja predvajana največja slovenska uspešnica sezone, film Vojka Anzeljca Zadnja večerja; 7.3. bo na vrsti starosta portugalskega filma Manoel De Oliveira s filmom Vrnitev domov. V četrtek, 14.3., je najavljen avstrijski film Ljubka Rita v režiji Jessice Hausner; 21.3. bo predstavljen film Sladke sanje Saša Podgorška, lanskega dobitnika Festivala slovenskega filma v Portorožu. Tel. 0481 33580; mail@kinoatelje.it. PRIMORSKA POJE V soboto, 2. marca, se začenja 33. revija pevskih zborov Primorska poje, ki bo letos obsegala 28 koncertov v različnih krajih Primorske, ne glede na državno mejo. Sodelovalo bo 170 pevskih zborov, od katerih jih je 53 zamejstva. V zamejstvu bo prvi koncert v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu. V nedeljo, 10. marca, pa se bosta na Trbižu srečali Primorska in Koroška poje. V občinskem kulturnem centru bodo nastopili trije primorski in ravno toliko koroških zborov ter domača pevska skupina. Gorica bo gostila to revijo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v nedeljo, 17. marca. Kot prejšnja leta bo Primorska poje obiskala prvo nedeljo v aprilu tudi videmsko pokrajino z nastopom zborov v cerkvi sv. Florjana v Za-varhu v Terski dolini. Dva dni prej pa bo revija v Trebčah. V petek, 12. aprila, se bo šest zborov predstavilo v Športno kulturnem centru Danica na Vrhu sv. Mihaela, nasjednji dan pa v Zgoniku. Standreška župnijska dvorana Anton Gregorčič bo gostila zbore v petek, 19. aprila, Marijin dom pri Sv. Ivanu pa v nedeljo, 21. aprila. Revijo Primorska poje prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. KOROŠKA POJE Krščanska kulturna zveza iz Celovca prireja v nedeljo, 3. marca 2002, v Domu glasbe v Celovcu že tradicionalno revijo Koroška poje, letos že 30. po vrsti. Letošnja revija je posvečena 100-letnici rojstva pesnice in učiteljice Milke Hartman in dr. Joška Tischlerja, dolgoletnega predsednika Slovenske prosvetne zveze, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in ustanovnega ravnatelja Slovenske gimnazije v Celovcu. Koncert bodo oblikovali razni zbori iz Podjune in Roža s pesmimi Milke Hartman, ki so jih uglasbili razni skladatelji. Zvezo slovenske katoliške prosvete bo zastopal Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice, ki bo pod vodstvom Bogdana Kralja tudi sodeloval na tem priložnostnem koncertu Koroška poje 2002 s skladbami na besedilo Milke Hartman. Prisotnost primorskega zbora na tej pomembni pobudi Krščanske kulturne zveze utrjuje že dolgoletno plodno sodelovanje med Primorci in Korošci. FOTOGRAFIJE IZ NIZA ODSEVI V Mestni galeriji v Novi Gorici (lepa, okrogla galerija je v stavbi Gledališča) bodo v torek, 5. marca, ob 20. uri slovesno odprli fotografsko razstavo Antonia Živkoviča. Umetnika in fotografije iz ciklusa Odsevi bo predstavil eden vodilnih slovenskih likovnih kritikov in domačin Brane Kovič, ki je prispeval tudi kritiški zapis o umetniku 'n njegovem fotografskem opusu v spremni katalog razstave. Antonio Živkovič je po rodu iz Trbovelj, odraščal je v Novem mestu, v Ljubljani dokončal fakulteto za elektrotehniko, je letnik 1962, a je že od leta 1989 član Društva fotografov Slovenije. Je svobodni kulturni delavec-fotograf, za svoja fotografska dela je prejel vrsto nagrad. Fotografsko razstavo v nizu Odse- vi sestavljata dva dela. Osrednji del razstave predstavlja mozaik fotografij v velikosti dva metra in pol krat Iri metre in pol. Sestavlja ga 784 fotografij manjšega formata, ki dajejo kot celota (gledano od daleč) podobo industrijske krajine. Mozaik bo prvič razstavljen javnosti. Drugi del razstave pa sestavlja petdeset fotografij formata 30 krat 40 centimetrov. Drugi c el razstave pa je bil že predstavljen v mali galeriji Cankarjevega doma. KULTURNI CENTER BRATUŽ / PRVA ANTOLOŠKA RAZSTAVA DEL ANTONA MIHELIČA ODKRIVANJE MIHELIČEVEGA LEPEGA SVETA V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so minuli petek, 22. t.m., odprli lepo in sploh prvo antološko razstavo likovnih del slikarja Antona Miheliča ob dvajseti obletnici njegove smrti. Razstavo je priredilo združenje Ars iz Gorice, je pa sad večmesečnega napornega dela prof. Joška Vetriha, prof. Vide Bitežnik in prof. Hijacinta Jusse, ki so na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini našli zasebne zbiralce likovnih del, da so le-tiposodili Miheličeva dela za lepo razstavo. Odprtja razstave se je udeležilo ogromno ljudi, kar je najlepši dokaz, da je v naših krajih še veliko ljubiteljev umetnosti, izjemno število razstavljenih slik pa priča o navezanosti slovenskih ljudi na slikarja, o katerem je na razstavi zelo lepo spregovoril v slovenskem in italijanskem jeziku prof. Joško Vetrih. Predvsem pa je pomembno, da je ob razstavi izšel lep katalog razstave v dveh jezikih in z izborom reprodukcij Miheličevih del in s prvim, nepopolnim, a zato še toliko bolj pomembnim popisom njegovih likovnih del, ki jih hranijo ljubitelji lepe umetnosti na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini. Razstava je prav zato še toliko pomembnejša, saj vrača spomin na slikarja, ki je prišel živet v naše kraje iz Škofje Loke, je živel od slikanja in je pri nas ustvaril najlepša dela. Miheličeva razstava je lep primer razkrivanja in odkrivanja bogastva, ki ga hranimo pri nas, in je tudi izjemno lepo dejanje društva Ars, ki je iz pozabe potegnilo dobrega slikarja, mu tudi popravilo krivico, saj je minulih dvajset let njegovo delo ostalo večini slovenskih ljudi, predvsem mlajšemu rodu nepoznano in zakrito. O tem je v uvodnem pozdravu spregovorila predsednica društva Ars prof. Lučana Budal, ki je tudi izrekla javno zahvalo vsem, ki so razstavo o-mogočili, še posebno obema slovenskima bankama, ki sta omogočili izid kataloga. Za glasbeni utrinek je na odprtju razstave poskrbela gojenka Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Marta Lombardi, ki je s flavto pričarala prijetno vzdušje, nakar je spregovoril prof. Joško Vetrih, čigar poseg objavljamo v celoti. Pričujoča retrospektivna razstava je prva po osebni razstavi, ki jo je Anton Mihelič imel meseca maja 1977 v tržaški občinski galeriji. V času te razstave je zbolel in od takrat si ni več opomogel, da bi razstavljal. Čeprav se je zadnji dve leti moral zdraviti v kliniki Bonvicini v Bocnu, je do zadnjega našel moč, da je slikal in igral klavir. Umrl je 5. oktobra 7987 in nekaj dni kasneje bil pokopan na bocenskem pokopališču. Mimo lahko rečemo, da je bil Mihelič po razstavi v tržaški občinski galeriji nekako pozabljen in v našem kulturnem prostoru ni bilo o njem več slišati. Pravzaprav so pa že pred njegovo smrtjo uradna kritika in slikarski krogi radi prezrli Miheličev opus in le bežno omenjali njegovo razstavno dejavnost. Mihelič je sicer stal nekoliko ob strani, oddaljen od vodilnih umetniških krogov. Da lažje razumemo, v tem am-bientu so imeli vodilno besedo tisti u-metniki, ki so bili aktivnejši glede na avantgardo, na politične, javne in kulturne zainteresiranosti in ki so v povojnih letih prispevali k živahnemu razvoju umetniškega življenja v naših krajih (še posebej mislim na Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala in jožeta Cesarja). Mihelič je bil slikar, ki je veliko slikal in ki je tudi živel od slikanja. Imel je dobro tehnično in akademsko pripravo. Študiral je na umetnoobrtni šoli v Ljubljani, na umetnostni Akademiji v Pragi in se več let izpopolnjeval pri priznanih italijanskih slikarjih, ki so poučevali na Akademiji v Firencah in v Rimu. Med temi je bil tudi Felice Care-na, s katerim je slikar navezal dolgotrajen prijateljski odnos. Umetnost je Miheliča prevzemala v celoti. Slikal je hitro in z veliko lahkoto, a ni bil površen; v resnici je bil zelo natančen. Bil je spreten risar in odličen kolorist. Reči moramo tudi, da je nosil v sebi umetniški nemir, bil je neutrudljiv popotnik, umetnik, ki je živel v svojem svetu, daleč od vsakodnevnih skrbi, povsem zatopljen v svoja videnja lepote in harmonije. Ljubil je nepredvidljivost nemirne eksistence, ki ga je pogosto silila na dolga potovanja. Prepotoval je Avstrijo, Francijo, Španijo, se neprenehoma premikal po Italiji, raziskal vsak kotiček naših krajev od Tr-; sta do Trbiža, neštetokrat upodobil našo očarljivo domačo pokrajino, ujeto med Kras in julijske Alpe. Študijska zanimanja in življenjske zahteve so ga pripeljale v Italijo in ponudila se mu je priložnost, da bolje spozna italijansko umetnost 19. stoletja. Še posebej ga je prevzel "povratek k redu", ki je s svojimi ideali po tradiciji, po povratku k staremu, k pristnosti in zanesljivosti kompozicije ter bohotenju barv prevladoval v kulturnem vzdušju dveh prejšnjih desetletij in ki je v italijansko umetniško življenje prinesel nekaj umirjenosti po pretresih, ki jih je izzvala avantgarda v prvih desetletjih stoletja. V tistih letih je Mihelič izoblikoval svojstven, čeprav nekoliko eklektičen slikarski izraz. Njegova hotenja so osredotočena predvsem na to, da ovrednoti pokrajino, portret in tihožitje na tradicionalen figurativen način. Le-te je umetnik izražal z že preverjeno, povsem osvojeno impresionistično izkušnjo in z bolj uporabljivimi oblikovnimi dosežki, ki mu jih je nudila moderna umetnost. Včasih je nanašal barvo le s konico čopiča, hitro in gosto kot neoimpresionisti; drugič z barvno silovitostjo, ki zelo spominja na izkustva nordijskih ekspresionistov in fauvistov; pa spet s kristalno čisto Cezannovo potezo, ki je pri Miheliču tanjša in bolj bežna, omejena skoraj na stilističen znak, tehnično sredstvo, da bi dal kompoziciji lahkoto in pri tem ne vplival preveč na telesnost danega. Zamisel razstave sem nosil v sebi že dolgo vrsto let. Uresničila se je po zaslugi društva Ars, še posebej po osebnem zanimanju Vide Bitežnik in Hijacinta jusse ter ob trudu vseh, ki so aktivno sodelovali pri pripravi in postavitvi. Razstava je antološkega značaja in obsega dela od leta 1942, ko se je Mihelič še izpopolnjeval v slikarstvu na Umetnostni akademiji v Firencah pa do leta 1978. Slike prihajajo iz zasebnih zbirk na Goriškem in na Tržaškem. V katalogu je tudi seznam, sicer skromen, slik v' Kanalski dolini. Slike so razdeljene po temah: Tržaški zaliv in tržaška obala z Devinom in Mirama-rom, goriški in tržaški Kras, Goriška Brda, Kanalska dolina z Višarjami, Trbižem, Žabnicami, Ovčjo vasjo, Belo-peškimi jezeri; je tudi vrsta portretov, nekaj krajin iz Taormine, z Gardskega jezera, iz Pariza in Rima, eno tihožitje in dve risbi. Na razstavi bomo spoznali značilnosti Miheličevega slikanja glede na njegove zamisli, izbire in tudi vplive raznih umetnostnih tokov na njegovo izražanje. Priznati moramo, da mu je uspelo ohraniti nedotaknjen odnos pristne povezave z danim; prav tako mu je uspelo ohraniti sposobnost, da je bil vedno "odkrit do samega sebe" - kot je o njem menil Felice Carena, -kar nedvomno predstavlja ob skrbi za kompozicijo in veliki pozornosti za barvne vrednote značilnost in eno največjih odlik njegovih del. GOSTOVANJE V SSG-JU / ZUPANOVA MICKA LINHARTOVA MICKA V TAUFERJEVI REŽIJI Slovensko stalno gledališče je v lanski sezoni predstavilo z velikim uspehom pestro uprizoritev veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se bo uoženu. Ljubezenske dogodivščine v glasbeni omaki so prepričale domačo in širšo slovensko publiko; publika vseh starosti je navdušeno sprejela zamisel Vita Tauferja, ki je z vrtoglavim režiserskim mehanizmom sprožil smeh in zabavo. Beseda Antona Tomaža Linharta bo letos v Trstu spet zaživela na odru Slovenskega stalnega gledališča, tokrat s prav tako znano komedijo Županova Micka. Predstavil jo bo gostujoči ansambel Prešernovega gledališča iz Kranja, ki ga sestavljajo Matjaž Tribušon, Darja Reichman, Gregor Čušin, bivša članica igralskega ansambla SSG-ja Vesna Pernarčič, Rok Vihar, Tine Oman, Pavel Rakovec, Robert Kavčič in Ciril Roblek. Zgodba barona Tulpenheima, ki bi se v imenu svojega plemiškega naslova hotel poigravati z dvema ženskama, je vsem dobro znana. Linhart jo je povzel iz nemške literarne zakladnice in jo priredil za slovenski oder, kjer je bila prvič uprizorjena leta 1789. Richterjeva komedija Vaški mlin je tako po- i stala Županova Micka, prvo slovensko posvetno gledališko delo. Klasik slovenske dramatike je v dveh stoletjih doživel nešteto uprizoritev na profesionalnih in ljubiteljskih odrih; med najnovejšimi sodi postavitev, ki jo je režiser Vito Taufer predstavil v lanski sezoni Prešernovega gledališča v Kranju. Tauferje izredni poznavalec Linhartovega opusa, ki je postal plodovita osnova za razvoj njegove ustvarjalnosti, saj je s svojimi nenavadnimi sposobnostmi na področju u-metnosti variacije zaslužil visoka priznanja. Tudi kranjska Županova Micka je postala uspešnica, ki je doživela odobravanje publike in kritike. Slavko Pezdir (Delo) jo je na primer označil kot "odrsko, človeško in socialno domišljeno predstavo, ki z ostro stiliziranimi dramskimi značaji in zapleti bistroumno, hudomušno in blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas". Abonenti Slovenskega stalnega gledališča si bodo lahko ogledali ko- medijo radovljiškega mojstra kot četrto predstavo v abonmaju namesto napovedanega Ivanova Antona Čehova, ki ga je vodstvo bilo prisiljeno črtati zaradi finančnih težav, ki v letošnji sezoni močneje pogojujejo redno delovanje tržaške ustanove. Županova Micka je goriške abonente obiskala že v ponedeljek, 25., in v torek, 26. februarja. V Trstu pa si bomo ogledali premiero v petek, 1. marca, ob 20.30, ponovitve pa se bodo zvrstile v soboto, 2. marca, ob 20.30, v nedeljo, 3. marca, ob 16.uri in v ponedeljk, 4.marca, ob 20.30, ko bo na vrsti predstava z italijanskimi podnapisi. SSG: PONOVITVE IZVEN ABONMAJA Pred kratkim je v Kulturnem domu v Trstu bila premiera izvenabon-majske odrske postavitve dveh monodram z naslovom Za grižljaj ljubezni, ki ju je s pronicljivo pretresljivo-stjo zrežiral Marko Sosič. Prvo, monolog ženske, ubijalke lastnega ljubimca, Oku s po moškem Slavenke Drakulič, sodobne avtorice, je v primernem prostorskem prizorišču, po-dodrju, markantno in s prepričljivo distanco izvajala Maja Blagovič. Drugo monodramo, Norčeve zapiske kitajskega pisca Lua Xuna, pa je na stranskem odru v napeti interpretaciji odigral Aleš Kolar. Ponovitve teh srhljivih uprizoritev, ki sta ob premieri in dosedanjih ponovitvah imeli dober sprejem publike, bodo v torek, 5. marca, v sredo, 6. marca, v četrtek, 7. marca, vsakič ob 20.30; v nedeljo, 10. marca, pa ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Zaradi omejenega števila sedežev v pod-odrju in na stranskem odru je rezervacija nujna. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča sprejema rezervacije na telefonski številki 040 362542 od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure. Abonenti SSG-ja lahko izberejo to predstavo kot sedmo v letošnjem abonmaju ali pa lahko izkoristijo kupon. 7 ČETRTEK, 28. FEBRUAR 2002 8 ČETRTEK, ■■:l FEBRUARJA 2002 POMEMBNO KULTURNO SREČANJE DSI / SREČANJE O BEATIFIKACIJSKEM POSTOPKU JAKOBA UKMARJA BORIS PAHOR GOST HRVAŠKEGA KONZULATA BEATIFIKACIJA POMENI DVIG ZA PRIMORSKEGA ČLOVEKA BnnaEsia POJASNILO GLEDE RADIJSKE MAŠE Glede radijskega prenosa sv. maše iz Rojana smo v februarski številki Našega Vestnika, ki ga izdajajo dušni pastirji na Tržaškem, v članku Življenje v krajevni Cerkvi, ki ga s kratico podpisuje dj, bra- li željo, da se ne bi nič spremenilo oziroma da bi tudi drugi zbori sodelovali pri oblikovanju slovenske svete maše v rojanski župni cerkvi, od koder vsako nedeljo in praznik od leta 1965 oddaja Radio Trst A. Prebrali smo tudi vabilo, naj bi se tudi drugi oglasili in izrazili svoje mnenje, tako ga posredujemo. Odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov se sklicuje na stališča Sveta ZCPZ, ki so bila izražena na seji 23. januarja 1998 na Opčinah in v istem smislu potrjena na nekaterih naslednjih sejah Sveta ter na občnem zboru 22.01.2001. Stališče je bilo tudi objavljeno v 2. številki publikacije Glas naših zborov, se pravi glasila ZCPZ, ki je izšlo leta 1999. Tako na str. 14. omenjenega glasila beremo, da je prisotnim na omenjeni seji Sveta ZCPZ rojanski organist in zborovodja prof. Mamolo ponovno predlagal, da bi v Rojan prihajali zbori iz raznih krajev Tržaške, Goriške in Benečije in pri njej sodelovali s petjem. V ta namen je tudi vzpostavil stike z raznimi ustanovami in zbori ter duhovniki, da bi rešili organizacijske probleme. Organisti in pevovodje, ki so bili prisotni na omenjenem sestanku Sveta, pa so bili mnenja, da bi bilo bodisi s pasto- ralnega bodisi z zborovskega vidika bolj koristno, ko bi radio obiskoval posamezne župnije in tako s svojo prisotnostjo spodbujal delo v teh krajih. Sam radio pa bi na ta način lahko bolje opravljal svojo funkcijo prisotnosti na teritoriju. Po daljši razpravi seje izoblikovalo stališče, ki je bilo tudi predstavljeno duhovnikom, da bi radio po cel mesec oddajal iz ene cerkve. Med tem časom bi lahko pri bogoslužju pel domači zbor. Seveda bo ta zamisel terjala še veliko dela na ravni pogovorov in koordinacije med Zvezo cerkvenih pevskih zborov, župnijami in vodstvom tržaškega sedeža vsedržavne radijskote-levizijske ustanove RAI. Članek, iz katerega smo navedli ta odlomka, v nadaljevanju utemeljuje smiselnost in koristnost tega predloga, ki bi gotovo vsem dejavnikom prinesel same pozitivne premike. Radio bi imel možnost bolj zanimivega oddajanja in posredovanja radijskih reportaž iz raznih krajev, kjer živi manjšina v Italiji in kjer je še danes sv. maša ob 9. uri, če je ura problem pri tem oddajanju. S pastoralnega vidika pa bi bil ta mesečni radijski obisk koristen vzgib za motivacijo samih duhovnikov in vseh, ki pomagajo pri oblikovanju sv. maše, se pravi bralcev beril, strežniških skupin, cerkvenih pevskih zborov, da bi se bolje pripravili za darovanje bogoslužja in samih vernikov, da bi bolj vneto sodelovali. Razlogov je torej dovolj, da bi vsi omenjeni dejavniki, v korist slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, nagovorili vodstvo javne radiotelevizijske službe v Trstu in ga prepričali v smiselnost in občo, tudi radijsko korist tega predloga. IZVRŠNI ODBOR ZCPZ Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 25. februarja, priredilo zanimivo okroglo mizo o postopku za beatifikacijo msgr. Jakoba Ukmarja, ki se je slovesno začel 5. februarja na tržaški škofiji. Ob tej priložnosti je v svojo sredo povabilo postulatorja za Ukmarjevo beatifikacijo, škedenjskega dušnega pastirja Dušana Jakomina, vodjo Slovenskega pastoralnega središča v Trstu msgr. Marija Gerdola, ki je cerkveni pravdnik v okviru posebnega sodišča za beatifikacijo, zatem še prof. Tomaža Simčiča in prof. Silvo Resinovič Valenčič. Po besedah Tomaža Simčiča je med Slovenci v Italiji prav Ukmar bil pričevalec za vero, tako da njegova karizma lahko postane opora krščanski skupnosti tudi v današnjem času. Ukmar je bil namreč ena redkih osebnosti, ki je v ljudski zavesti veljala za svetniško. Pred kratkim začeti beatifikacijski postopek pa prinaša po Simčičevem mnenju tudi neslutene možnosti za krajevno pastoralo in kulturo. Dušan Jakomin je nekoliko obrazložil potek beatifikacij- FOTO KROMA skega postopka. Slednji bo potekal v dveh delih: prvi del bo vTrstu in bo po Jakominovih besedah trajal vsaj tri ali štiri leta. Pregledali bodo Ukmarjeve spise ter njegovo življenje, poleg tega pa bodo zaslišali tudi okoli 25 prič. Priče se nahajajo v Trstu in v Sloveniji. Ko se bo tržaški del postopka končal, bo zbrano in urejeno gradivo romalo v Rim, kjer bosta vse skupaj pregledali teološka in zgodovinska komisija. Za dokončno beatifikacijo je potreben tudi čudež: v primeru, da se slednje dokaže, bo Ukmar razglašen za blaženega, v primeru dokazov o dodatnih čudežih pa utegne tudi biti razglašen za svetnika. Potrebno je gledati tudi na gospodarsko plat zadeve, saj postopek terja tudi nezanemarljive stroške. V ta namen je bil ustanovljen tako imenovani Ukmarjev sklad, cilj pa je si zagotoviti vsaj 60-70 milijonov lir (okoli 30.000-36.000 evrov). Msgr. Gerdol je orisal vlo- go cerkvenega pravdnika, ki mora skrbeti za javni blagor in za izvajanje zakona. V primeru bea-tifikacijskega postopka mora to biti duhovnik, ki mora dobro poznati lik kandidata in ki mora pripraviti zasliševanje prič, kateremu je tudi dolžan prisostvovati. Silva Valenčič je, opirajoč se na knjigo Alojza Rebule o Ukmarju (katero je tudi prevedla), orisala nekatere značilnosti Ukmarjeve osebnosti (npr. redoljubnost, tihoto, umirjenost itd.) ter njegovo vlogo v polpretekli zgodovini krajevne Cerkve in primorskih Slovencev. Na splošno pa je bila na večeru potrjena zavest o tem, da je Jakob Ukmar idealen kandidat za beatifikacijo ravno zaradi svojega življenja: bil je izredno strog do samega sebe in hkrati odprt do sočloveka, odlikovala gaje izredna humanost, do konca je bil pokoren Cerkvi, čeprav je vedno povedal svoje mnenje. Zato, je bilo rečeno, če se beatifikacijski postopek zaključi pozitivno, bo to za našega primorskega človeka pomenilo velik dvig. MILJE / PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE IN DRUGE POBUDE DOŽIVETJA S PREŠERNOM IN PIAZZOLLO V MILJAH DAVORIN DEVETAK Prejšnji konec tedna so v Miljah počastili Prešerna na svojstven način. V petek je v župnijski dvorani Društvo Slovencev Miljske občine priredilo lepo in prisrčno prireditev za Dan slovenske kulture, naslednjega dne pa, ob sočasni o-srednji proslavi v tržaškem Kulturnem domu, sta v Verdijevem gledališču nastopila dva mlada, a uveljavljena predstavnika slovenske glasbene kulture: pianistka iz Čedada Paola Chiabudini in tržaški harmo-nikaš Aleksander Ipavec, s poklonom melodijam velikega Argentinca Astora Piazzolle. Tradicionalno slavje miljskih Slovencev so uvodoma popestrili mladi pevci slovenskega vrtca in osnovne šole iz Milj, ki so se lepo izkazali. Zbor u-čencev COS Bubnič je vodila sestra Karmen Koren. V nadaljevanju programa so še nastopili MePZ Jadran iz Milj, ki ga vodi domačinka Marta Vodopivec, duo harmonikašev, sicer gojencev klasične harmonike na Glasbeni matici, Giulia Valassi in Erik Kuret, ki je nastopil tudi kot solist, ter dekliška skupina Valentin Vodnik iz Doline, ki jo vodi Tatjana Jercog. Domači zbor je zapel tudi nekaj tržaških ljudskih v Vrabčevi priredbi, dekleta iz Doline pa tudi nekaj priredb pred kratkim umrlega Ignacija Ote. Oba zbora sta zaključila prireditev z Zdravljico v Premrlovi uglasbitvi, tedaj je vse občinstvo v dvorani vstalo. Med prireditvijo je imel priložnostni nagovor predsednik FOTO KROMA društva Jurij Vodopivec, ki je ob veliki udeležbi občinstva še posebej pozdravil občinskega odbornika Itala Santora ter dolinsko didaktično ravnateljico Ksenijo Dobrila. Vodopivec je naglasil razliko z občutjem lanske proslave, ko je bilo v ospredju navdušenje zaradi sprejetja zaščitnega zakona. Vsi zastoji in težave, ki so nastopili v zvezi z (ne»izvajanjem zakona, pa so prinesli nemalo grenkobe in slabih občutkov. Vendar, po Vodopivčevih besedah, je prav kultura tisti povezovalni in o-porni dejavnik, ki nam bo še naprej pomagal, kot v preteklosti, tudi pred novimi preizkušnjami in izzivi. Ob prijetni družabnosti je bila v prodaji knjiga spominov Kiljana Ferluge Med svojimi in tujimi ljudmi, ki jo je lani izdala Gospodarska zadruga Vesna iz Milj; sin Samo je očetovo pisano zapuščino zbral in uredil. S tem smo hoteli poudariti navezanost in hvaležnost miljskih Slovencev do tega neutrudne- ga šolskega in javnega delavca (1919-1996), ki je s peščico drugih sotrudnikov tukajšnjemu življu priboril slovenski vrtec, šolo in vsestransko priznanje. V soboto zvečer pa je vsem ljubiteljem spregovorilo magi-! čno vzdušje tanga, ki ga je poustvaril izvirni trio dveh instrumentov in glasu: omenjenih izvajalcev in tržaškega igralca Angela Mammettija. Na eni strani smo bili priča dobro uigranemu in mestoma ganljivemu dialogu klavirja Chiabudinijeve in klasične harmonike Ipavca, oba sta pedagoška kolega in profesorja Glasbene matice v Trstu, Gorici in Benečiji. Lirične šti-munge in obsesivne ritme plesne glasbe, ki "zaživi opolnoči", so spremljali stihi v prozi velikega Argentinca, ki je umrl pred desetimi leti. Otožne, strastne, prestop-niške, nekonformistične, krvave in ljubeče zgodbe bueno-saireškega podzemlja, ki jih je pripovedoval Mammetti, so svojsko odmevale v katarzičnem nastopu obeh glasbenikov. Zlasti "Ipo" Ipavec se je skoraj fizično spojil z magično komunikacijo tipk in meha harmonike, ki najlepše pooseblja značilnost južnoameriške umetniške govorice - neločljivo mešanico veselja, razposajenosti, pisanih barv, trpljenja in melanholije. Trio je že nastopil v Trstu, Topolovem, Piranu, Milanu, Svečah na Koroškem in ima napovedane turneje v Sloveniji, Bosni, Argentini. Njihova CD zgoščenka Omaggio a Piazzolla (Poklon Piazzolli) pa je v prodaji tudi v Tržaški knjigarni. Društvo "Musiča Libera" in odborništvo za kulturo občine Milje, prireditelja večera, pa imata na sporedu še druga sorodno ubrana glasbena srečanja, vedno v gledališču Verdi ob 20.30: v soboto, 9. marca, bo Potovanje skozi judovsko glasbo z nastopom dua Khasal: klarinet Davide Casali in harmonika Aleksander Ipavec; v soboto, 23. marca, bo koncert glasbe Acid Funky - jazz s skupino Edy Meola Hipotomes Group (Edy Meola, Aleksander Ipavec,Tomislav Hmeljak); v petek, 5. aprila, bo koncert avtorske pop glasbe s skupino Paolo Bembi Band; v petek, 19. aprila, bo koncert sodobne klasične glasbe: na sporedu bodo dela Ligetija, Nona, Stockhau-sna, Kagla, Manzonija, Cageja, Bucchija, v sodelovanju s Festivalom sodobne glasbe Lui-gi Nono; v petek, 3. maja, pa bo večer z naslovom Tribute to Pink Floyd. Za informacije: u-rad za kulturo občine Milje, tel. 040 3360340. FOTO KROMA Generalni konzulat Republike Hrvaške je prejšnji teden priredil v svojih prostorih pomemben kulturni večer, katerega protagonist je bil pisatelj Boris Pahor. Večer je spadal v sklop rednih kulturnih pobud, ki jih hrvaško diplomatsko predstavništvo ponuja tržaški kulturni srenji. Številnemu občinstvu sta Pahorja in njegovo delo predstavili prof. Marija Pirjevec in prof. Tatjana Rojc, še najbolj zanimiv in privlačen pa je bil sam pisateljev nastop. Boris Pahor je namreč spregovoril o slovensko-hrvaških odnosih v našem prostoru v luči lastnih življenjskih izkušenj iz obdobja fašizma, druge svetovne vojne in tudi povojnega obdobja. Na večeru, ki ga je popestril nastop okteta Odmevi iz Sa-leža, je prisotne pozdravil tudi hrvaški generalni konzul v Trstu Vjekoslav Tomašič. DAN SPOMINA MED TRŽAŠKIMI OBVESTILA POSTNI GOVORI v cerkvi sv. Jakoba. Na tretjo postno nedeljo, 3. marca, bo ob 16. uri p. Janez Šamperl govoril na temo: Bog od davnaj trka na naše srce. Isti dan bo v šentjakobski cerkvi celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. MESEČNA MAŠA za edinost bo v Marijinem domu v ul. Ri-sorta v ponedeljek, 4. marca, ob 16. uri. Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu. DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi v ponedeljek, 4. marca, na srečanje z direktorjem Luke Koper Brunom Koreličem. Govoril bo na temo Gospodarsko sodelovanje med Trstom in Koprom v evropskih perspektivah. Večer bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, ob 20.30. SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca in Klub prijateljstva vabita k duhovni pripravi na Veliko noč, ki bo v sredo, 13. marca, ob 16. uri pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu, ul. Delle Docce 34. OB PRVI obletnici smrti msgr. Marijana Živica poteka akcija za obnovo starega župnišča v Sočergi v slovenski Istri. Kdor želi finančno prispevati v ta namen, lahko svoj dar pusti v trgovini Fortunato v ul. Valdiri-vo 23 v Trstu. SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca sporoča, da je v u-radu v ul. Donizetti 3 v Trstu v četrtem nadstropju vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15. do 17. ure na razpolago odbornik, ki bo dajal pojasnila vsem, ki bi bili pripravljeni pomagati pri njenem delu kot tudi tistim, ki bi potrebovali pomoči. Za marec sta to datuma: 4. in 18. marec. DAROVI ZA NOVI glas: Cerkveni pevski zbor od Sv. Ivana ob vsakoletni nabirki 51 evrov; Janko Jazbec 80.000 lir. ZA KARITAS v Ajdovščini: E.D. 50 evrov; B.S. 25 evrov; Vilma Sancin 25 evrov. ZA CERKEV v Ricmanjih: M.B., Trst, 100.000 lir. ZA KAPELO p. Leopolda v Domju: N.N. 100.000 lir. ZACERKEVv Mavhinjah: namesto cvetja dragi Mariji Legi-ša daruje družina Terčelj 50 evrov; v spomin na Feliceja Kr-meca darujejo njegovi soletniki šempolajske fare 60 evrov. V OKVIRU POBUD OB 50-LETNICI SZSO ODPRTJE RAZSTAVE IN NAGRAJEVANJE LITERARNEGA NATEČAJA Slovenski zamejski skavti in skavtinje nadaljujejo s pobudami ob 50. obletnici organizacije. Tokrat je na vrsti tržaški Kras. V petek, 1. marca, bodo v Marija-nišču na Opčinah ob 20.30 odprli razstavo o skavtizmu s slikami in predmeti od 1.1952 do danes. Podelili bodo tudi nagrade literarnega natečaja, ki predstavlja eno od številnih pobud ob 50. obletnici. Žirija se je že pred dnevi sestala in izbrala tri zmagovalce, ki bodo razglašeni ob tej priložnosti. Poleg odprtja razstave bo na vrsti še ogled filma z utrinki iz petdesetletne zgodovine organizacije. Ogled razstave bo možen še v naslednjih dneh, in sicer v soboto, 2. marca, od 15.30 do 19.30 in v nedeljo, 3. marca, od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19.30. Razstavo bodo nato kraški skavti prenesli v nabrežinsko župnišče, jo tam odprli v četrtek, 7. marca, ko bo ponovno možen ogled filma. Razstava bo odprta še v soboto, 9. marca, od 15.30 do 19.30 in v nedeljo, 10. marca, od 10. do 13. ure in od 15.30 do 19.30. PREDAVANJE KARM1NE ŠILEČ V soboto bo v prostorih društva Fran Venturini iz Domja zborovodski seminar, ki ga bo vodila Karmina Šileč. Šilčeva je mednarodno priznana strokovnjakinja za otroško in mladinsko zborovstvo, ki je lani za projekt Vampirabile s svojo komorno zborovsko skupino Car-mina slovenica prejela Prešernovo nagrado, t.j. najvišje državno priznanje. Mladinski zbor Carmina slovenica je samo vrh cele vzgojne piramide, ki se začenja pri predšolski mladini. Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sobotni seminar v sklopu zborovodske šole, ki deluje letos prvič na Glasbeni matici in pri organizaciji katerega sodeluje še Zveza cerkvenih pevskih zborov. K organizaciji sobotnega seminarja je pristopilo tudi društvo Fran Venturini, ki nudi prostore in sodelovanje otroškega zbora. Seminar bo potekal v soboto, 2. marca, ob 16.30 do 19.30 in je odprt občinstvu, la SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA IZ KRANJA A.T. Linhart ŽUPANOVA MICKA režija Vito Taufer V petek, 1. marca, ob 20.30 - red A, F; v soboto, 2. marca, ob 20.30 - red B, E; v nedeljo, 3. marca, ob 16. uri - red C; v ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 - red D, T. BAKLADA PO MESTU IN IZLET NA ZASNEŽENI MATAJUR DEVIN / PREŠERNOVA PROSLAVA DOŽIVET PRAZNIK SLOVENSKE BESEDE IN PESMI JADRANKA CERGOL Praznovanje dneva slovenske kulture v Devinu je bilo letos v znamenju sodelovanja nied osnovnima šolama Josip Jurčič-Karel Štrekelj s sedežem v Devinu in OPZ Ladjica, Ženskim zborom Devin in Fanti l2pod Grmade. Bil je to doživet Praznik slovenske besede in Pesmi. Uvodoma je pred številno občinstvo v večnamenskem Prostoru v osnovni šoli stopil otroški zbor Ladjica in pod vodstvom Olge Tavčar ter ob sprem-Javi pianistke Barbare Corbat-'o zapel prvi sklop pesmi. Sledil Je nato dobro pripravljeni del, 1 so ga podali šolarji. Malčki So se poklonili pesniku Prešernu s pesmima, ki sta mu bili popečeni, večji pa so podali splet Pesnii raznih pesnikov in občin-v° nagovorili z močno poved-mislimi avtorjev, kol so clru ■ ^ truden, Sorlijeva in k1- Ustvarili so venec recita- FOTO KROMA cij in zapetih pesmi, ki nas je vodil v razmišljanje o pomenu in vlogi jezika ter pisane besede, a tudi slovenske prisotnosti v teh krajih ter vztrajnega boja za obstoj in razvoj na svoji zemlji. Sledil je nastop Ženskega zbora Devin, ki se je poklonil Maksu Pirniku ob 100-letnici rojstva ter lani umrlemu Ignaciju Oti. Didaktična ravnateljica dr. Marina Castellani pa je v svojem priložnostnem nagovoru razmišljala o vlogi šole v našem prostoru in o tem, da je zlasti v sedanjem času, ko se za šolstvo napovedujejo velike reforme, važno, da je šola aktivno povezana z okoljem in prostorom, iz katerega prihajajo učenci. Otroški zbor Ladjica je nato podal še tri pesmi, ki so jih na Orffov instrumentarij, s kitaro, na čelu, s flavto in klavirjem spremljali sami otroci. Pre-šernovo proslavo je sklenil MoPZ Fantje izpod Grmade. ; Ob koroški ljudski pesmi so pod vodstvom Iva Kralja občuteno podali še Prešernovo Nezakonsko mater v uglasbitvi samega Kralja in večer zaključili z znano Vrabčevo Zdravljico. "Na srečo je skavtizem razširjen skoraj v vsaki razviti državi sveta in obstaja že organizacija, ki združuje vse te skupnosti. V vsaki državi je cilj skav-tizma isti: gre za pomoč bližnjemu; in s tem enim in istim ciljem lahko, kot velika mednarodna skupnost, zremo v prihodnost in uresničujemo daljnovidne načrte. Pri naši vzgoji razvijamo bodisi duševno kot fizično plat otroka, da lahko postane aktiven član svoje družbe in razvija v pozitivno smer svoj čut državljanstva. Če namreč vsak v svojem okolju 'igra svojo igro', bo po celem svetu prišlo do pozitivnega razvoja družbe, do veselja, dosegel se bo lahko tisti cilj, za katerim že dolgo stremi človeštvo: Mir in Dobrobit med ljudmi." Ze nekaj let po ustanovitvi skavtskega gibanja je Baden Pobeli v nekem članku za angleški The Times pisal te vrstice in ugotavljal, da se skavtsko gibanje neprestano širi in nastajajo tudi skupnosti, ki vsa ta gibanja združujejo in koordinirajo. Podobna skupina deluje tudi v Trstu, ki predstavlja v celotni Italiji pravi rekord, saj je v našem mestu prisotnih kar sedem skavtskih organizacij, česar nima nobeno drugo mesto. Dokaz tega povezovanja in zdru-f' ,ve tudi sobotna bak-'aaij' organizirana ob priložno-s i Dneva spomina. To je dan, ° se vsi skavti sveta spomnijo na svojega ustanovitelja Bade-na Povvella, rojenega 22. februarja 1857. Tržaški skavti so se ob tej priložnosti zbrali na bak-adi in se z baklami v rokah spustili z griča sv. Justa vse do Velikega trga, na katerem je bila krajša slovesnost. Program se 23 VSe klanovce (mla- di od 16. do 20. leta starosti) še nadaljeval v prostorih Karitas, kjer so imeli skavti bedenje, med katerim so se vneto in srčno pogovarjali o odnosih med sabo in o tem, kako in v kolikšni meri znajo sami prisluhniti drugemu. Naslednjega dne, v nedeljo, 24. februarja, pa seje 80 razposajenih skavtov in skavtinj zbralo na enodnevnem izletu na Matajur in pod geslom "naberi si moči in izkušenj v mladih letih, da boš lahko čimbolj koristen drugemu in družbi nasploh" preživelo čudovit dan, ki so ga zaznamovali sinje nebo s soncem, ledeni veter, zasneženi vrh, predvsem pa družba prijateljev in urjenje spretnosti. Izlet je bil namenjen vsem tržaškim vejam, volčičem in vol-kuljicam, izvidnikom in vodnicam, roverjem in popotnicam ter seveda vsem voditeljem. Izleta se je udeležilo kar lepo število skavtov navkljub gri-pam, proslavam, športnim dejavnostim, ki so potekale v našem prostoru. Naj omenimo še, da se je tržaškim skavtom pridružil še goriški klan in predstavnik Novega mesta, kar ponovno dokazuje, da ideal ska-vtizma združuje ljudi iz različnih krajev. Tržaški skavti pa so si za cilj izbrali ravno najvišji vrh v Benečiji, da bi svojim mlajšim članom razkazali lepoto tega tako malo poznanega dela zamejstva in pripovedovali o raznih Čedermacih in o zgodovini tamkajšnjih krajev. Sicer ledeni veter, ki je vel pod vrhom in na samem vrhu Matajurja, ni ustavil pogumnih skavtov, niti najmlajših ne, ki so se le povzeli do vrha, si tam ogledali kapelico in nato pridrseli kar po plastičnih vrečah do Doma na Matajure, kjer so jih pogostili s toplim čajem. Dan se je nato nadaljeval v znamenju iger na snegu, katerih so se veselili prav vsi, od najmlajšega volčiča do najstarejšega voditelja. Pozno popoldne pa se je sonce že nagibalo k zatonu, tako da so se skavti počasi odpravili do najbližje vasi, Matajur, in se tam srečali s tržaškim duhovnim vodjo, Tonetom Bedenčičem, in z Ivom Miklavcem, ki sta darovala sv. mašo v cerkvici v Matajurju. Utrujeni, a razposajeni skavti so nato stopili na avtobuse in svoj praznik nadaljevali tudi na poti domov, ko jih je spremljalo veselo prepevanje ob spremljavi kitar, saj vsi verjamejo, da "se bodo srečali, se videli še kdaj". TRŽAŠKA KRONIKA SKAVTI 9 ČETRTEK, 28. FEBRUARJA 2002 NOVI GLAS / ŠT. 9 2002 i^^žn^ižajfiiii: »lig PREJELI SMO JEREMITIŠČE / NOVI ZAPLETI IN SREČANJE NA PREFEKTURI 10 ČETRTEK, !8. FEBRUARJA 2002 ODPRTO PISMO SINDIKATU SLOVENSKE ŠOLE NEKAJ NEMOGOČEGA! Namesto kronike o predstavitvi Izvestja 1985-2000 objavljamo pismo večjega števila udeležencev večera. V vabilu na predstavitev zbornika Izvest je 1985-2000, ki je bila v Kulturnem domu v Gorici v petek, 22. februarja, je bilo navedeno, da "bo (predstavitvi) sledila uprizoritev satiričnega kabareta v priredbi Barcaffe' teatra, torej "utile c um dulce": poleg glavnega dela, predstavitve, še kulturni program, kot je na takih prireditvah navada. Na (zaključnih) šolskih prire ditvah navadno izvedejo kulturni program šolske skupine iste ali drugih šol, da pokažejo, da se poleg pridobivanja znanja ukvarjajo tudi s kulturno dejavnostjo. Ker predstavitev ni bila izrecno šolska prireditev, toda v tesni zvezi s šolo, so pač organizatorji po svoji uvidevnosti poiskali drugačno rešitev. Vabilo je podpisal Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. Zbornik sta predstavili šolni-ci in urednici dr. Nataša Paulin in prof. Lučana Budal, prva z uvodnim nagovorom, druga pa z razlago vsebine. Številno občinstvo ju je nagradilo z odobravajočim ploskanjem. Sistematično sestavljeno, likovno lično izdelano in za zgodovino naših šol važno delo je vse pohvale vredno in uredniški odbor zasluži polno priznanje za svoj trud. Za lepo in prijetno podano predstavitvijo je prišel na vrsto kulturni del - sarkastični kabaret. Satira ali sarkastično delo je literarna zvrst, ki v verzih ali prozi zbadljivo ali ostro smeši neumnosti ali slabosti svoje dobe, negativne pojave vsakdanjega življenja in človeške napake (po: lože Glonar-Poučni slovar, 1933 in Jože Toporišič - Slovenski pravopis, 2001). Ima torej pozitivni vzgojen pomen. Kar so štirje glumači in njihov režiser prikazali na odru, ni bilo satirično delo, po vsebini pa sploh ne! Ka tere so "slovenske" razmere, ki naj bi jih kabaret prikazal in torej smešil (kot je PD dan pred predstavitvijo naznanil)! V predstavi niso bile prikazane "slovenske" razmere, pač pa nekaj čisto drugega. Ni tu mesto, da bi ocenjevali nastopanje, ki je pogosto prehajalo v grotesknost in so si sledili kvantarski in dvoumni izrazi in geste. Toda molčati ne moremo. Star latinski izrek je: Qui tacet, consen-t ire videtur, to je: kdor molči, se očividno strinja. Če gremo molče mimo nedostojnega začetka -začne se s p , in to kar dvakrat, konča pa se z zaničljivo gesto - in mimo prostaško podanega ljubezenskega akta med možem in ženo za spočetje otroka, pa ne moremo molčati glede vsebine, glede smešenja in sramotenja sestavin krščanske vere: Bog Oče, Sv. pismo, maša oziroma mašno povzdigovanje, angeli ipd. Kako je mogla biti taka nizkotna uprizoritev vključena v program prireditve, ki je bila povezana s šolo, torej z vzgojo! Kako je mogla biti vključena uprizoritev, ki sramoti korenine našega naroda in našo kulturo, saj je le-ta zrasla iz krščanske kulture in se oh njej opajala! Slomšek docet! Nastop satiričnega kabareta je bil v nasprotju s tem, kar je dr. Nataša Paulin v uvodu v Izvestje zapisala: "Mlade generacije (...) se bodo mora-[ le, poleg znanja in usposabljanja, zavedati tudi svojih korenin (...), skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine." Kdo je odgovoren za tako, milo rečeno, neprimerno povezavo šole z Barcaffe' teatrom? Organizator, Odbor Sindikata slovenske šole, naj ne zameri, da ga vprašamo - prireditev je bila javna, ali je Odbor vključil v program nastop satiričnega kabareta in ali je poznal oz. se zanimal, kakšna je vsebina kabareta ? Če ga ni vključil oz. se ni zanimal za vsebino, ali kakšno stališče bo zavzel do takega nastopa? PROF. MARTIN KRANNER, SLEDI VEČ PODPISOV ŠOLNIKOV IN NEŠOLNIKOV KATOLIŠKI DOM-KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ŠTIRIDESETLETNICA GORIŠKEGA HRAMA FOTO BI i M MAC. A V ponedeljek, 25. t.m., je poteklo natančno štirideset let od slovesnega odprtja Katoliškega doma, ki je danes, po obnovitvenih delih izpred šestih let, poimenovan Kulturni center Lojze Bratuž. To pomembno obletnico bodo v centru Bratuž primerno proslavili in obeležili v letu z vrsto kulturnih prireditev. Zato so se člani in predstavniki vseh slovenskih ustanov, društev in zvez ter zborov, ki imajo sedež v Kulturnem centru Lojze Bratuž, sestali na srečanju, ki je bilo v torek, 26. t.m., da bi skupno naredili načrt praznovanja in obeležbe štiridesetletnice pomembnega slovenskega kulturnega hrama v Gorici. DANIJEL DEVETAK Kdor je v zadnjem tednu spremljal dogajanje okrog Je-remitišča, kjer naj bi po namerah občinske uprave zaradi širjenja avtopostajališča uničili slovenski zaselek, si verjetno postavlja težka vprašanja o tem, kje živimo, ali je Italija sploh pravna in demokratična država. To, kar se dogaja, namreč presega meje dostojnosti. PETEK, 22. FEBRUARJA Prejšnji petek, 22. februarja, so prišli zemljemerci že zjutraj in se lotili svojega dela na severnem delu Jeremitišča, na občinskih tleh. Slovenskim prebivalcem lepega zaselka, kot je že navada, seveda ni bilo uradno vročeno obvestilo o njihovem prihodu oz. so nekateri prejeli sporočila, ki zaradi formalnih napak niso imela pravne vrednosti; zato tehnikom niso dovolili stopiti na svojo zemljo, kar jim je razložil tudi odv. dr. Damijan Terpin. Domačin in pred- FOTO BUMBACA stavnik Jeremitarjev Oskar Pavletič nas je prijazno sprejel in nam povedal, da se želijo pogovoriti z goriškim prefektom z upanjem, da bi ta zamrznil postopek razlaščanja. Ker pa so mu poslali prošnjo v slovenščini (kar nam dovoljuje zakon), je ta poromala nič manj kot v Benetke (!), da bi jo tam prevedli. "To je prava diskriminacija!" je dejal; "prebežniki imajo v sprejemnih središčih ob sebi uradne prevajalce, za nas pa, ki živimo tu že več kot tisoč let, jih ni!" Pavletič nam je povedal tudi to, da so Jeremitarji vložili več prizivov na Deželno upravno sodišče; a tudi na tej "fronti" ni nič novega. Poleg tega je naštel še nekaj kršitev zakonov. Nedavno je Jeremitarjem pisno sporočil svojo zaskrbljenost in podporo predsednik Kučan, o zadevi Jeremitišča so govorili tudi v državnem zboru v Ljubljani. Pavletičeva žena, prof. Vanda Srebotnjak, je dodala, da "spričo takega nezakonitega obnašanja ni več mogoče biti pasivni; treba je iti v protinapad, s tožbami..." Medtem seje "temperatura" na severnih njivah v hladnem, a sončnem pomladnem dnevu postopoma višala. Jeremitarji in njihovi prijatelji (predstavniki Kmečke zveze, Slovenske skupnosti in Oljke ter drugih ustanov, tudi iz Tržaške) so miroljubno, a vztrajno ovirali delo zemljemercev z neprozornimi platni in s premikanjem traktorjev, tako da je občinski redar vzkliknil (seveda v italijanščini): "Sposta-tevi! E' un ordine!" (Zmaknite se! To je ukaz!). Prvič se je tudi zgodilo, da so redarji zbrane Jere-mitarje in njihove prijatelje fotografirali in snemali. Zanimivo. - STRAN 16 SCGV KOMEL / SESTO SREČANJE Z GLASBO DUO FAVERO NAVDUŠIL POSLUŠALCE MARIJA IN PEPI OZBOT ZLATA POROKA NA PECI JOŽE ŠTUCIN Duo Favero sestavljata violist Silvestro Favero in pianist Valter Favero. Mlada glasbenika, ki sta svojo nadarjenost potrdila že na mnogih tekmovanjih, z igranjem v znanih orkestrih ali komornih skupinah, pa tudi s snemanjem plošč, sta v dvorani Pokrajinskega muzeja na goriškem gradu 19. februarja osrečila ljubitelje Šostakoviča, Brucha in Clarka. Nekoliko redkeje slišana zasedba viole in klavirja je tokrat zazvenela v polnem sijaju. Viola z mehkim, polnim, a malce skrivnostnim zvenom se s klavirjem lepo dopolnjuje v celoto. Pravzaprav šele v taki kombinaciji lahko do potankosti spoznamo njene "zakrite" čare. Denimo gibkost, ki jo v godalnih sestavih vedno "prevzame" živahnejša in okretnejša violina. Ali pa neverjetna zmožnost oblikovanja melodije; viola je spevnej-ša, prijaznejša do poslušalca, nekako bolj diskretna, nevpadljiva, toda, če je zanjo napisana prava skladba, se razživi v svoji polnosti in izraznosti. Takih zvokov smo se naučili predvsem ob izvedbi Bruchove romantične KolNidrei, op. 57. Mojstrsko napisana skladba, za katero lahko rečemo, da sodi med najlepše v svoji dobi, je glasbenikoma nudila obilo izraznih odtenkov. Seveda predvsem violistu, ki je nosilec glavne melodije, toda tudi pianist Valter Favero je svoj del partiture odigral izvrstno. Zelo natančno je sodeloval pri skupni igri in bil pri oblikovanju fraz solistu v vseh pogledih v veliko oporo. Zavedajoč se svoje "spremljevalne" vloge, se je ob pravem trenutku znal umakniti v diskretno ozadje, kjer se je v črnobelih tipkah spletla prijetna harmonska podlaga za solistov pohod po čustveno obarvani partituri. Manj prepričljivo je zazvenela uvodoma izvedena Sosta-kovičeva Sonata za violo in klavir, op. 147. Predvsem zaradi kompozicijske zasnove, ki ne dopušča razigranosti v nobenem pomenu besede. Niti v smislu izvajalske sproščenosti niti "igrivosti" ali lahkotnosti. Delo je zamišljeno kot nekakšen dvogovor med glasbiloma, ki pa se nikakor ne razživi. Stalno menjavanje vlog je občasno duhomorno, človek pa ima ob poslušanju občutek, da se "pogovarjata" dva gluhca. Verjetno prav zaradi te nenavadne oblike sonata nima prepoznavne karizme in ostaja bolj Sosta-kovičevski skok v stran, kar pa je za tega znamenitega ruskega skladatelja prav značilno; ob največjih umetninah se namreč pojavljajo tudi vprašljive enote, ki so le redko na programu izvajalcev. Ne moremo seveda zaobiti dejstva, da sta se glasbenika tudi ob tej skladbi na vso moč trudila iz nje izvleči čim-več, toda niti po formalni niti po muzikalni plati je nista uspela prav osmisliti. Vse drugače je med poslušalci zažarela Clarkova Sonata za violo in klavir, ki v treh stavkih gradi kontrastna razpoloženja. Osnovna tema je ljudski modus, okrog žlahtne melodije pa skladatelj prede zanimive vijuge harmonij. Občasno zelo romantično obarvane, spet drugič precej samosvoje in z nadihom modernizma, v vsakem pogledu pa zelo všečno. Sonata je med poslušalci izzvala precejšnje zadovoljstvo, tako da so nastopajoča nagradili z burnim aplavzom. Dodatek za tako topel sprejem je bil Schubert. Drobna skladba z naslovom Pravljične slike je zazvenela precej domače, skorajda "po naše", kot se je lepo izrazil glavni organizator priljubljenih koncertnih večerov Silvan Kerševan, ki pa je tudi že napovedal nov koncert iz cikla Srečanja z glasbo. V sredo, 6. marca, bo v veliki drvorani KC Lojze Bratuž tematski večer, nastopajoči pa nam bodo predstavli skladateljski opus Ubalda Vrabca. Zlata poroka je slovesnost, ki jo doživijo le redki pari. Marija in Pepi Ožbot sta si pred petdesetimi leti obljubila zvestobo v sreči in nesreči, bolezni in zdravju, in da se bosta ljubila in spoštovala vse dni skupnega življenja. To obljubo sta obnovila 16. februarja v domači župnijski cerkvi sv. Katerine na Peči v krogu sorodnikov in znancev. Sv. mašo in obred blagoslova "rink" je opravil domači žup- nik in dekan Viljem Žerjal. Dne 16. februarja so se ju še posebej veselila sinova Jordan in Claudia ter vnuki Sebastjan, Matteo in Nataša, saj sta Pepi in Marija preživela vseh 50 let v skupni skrbi za družino. Danes se ob pogledu na preteklost zahvaljujeta Bogu in Materi Božji, da sta ju vedno spremljala, vsi mi pa, ki ju imamo radi, jima iskreno čestitamo in želimo obilo blagoslova. ZALJUBLJENI KROKODILČEK V FEIGLOVI KNJIŽNICI Nad štirideset malčkov iz vrtca in prvih razredov osnovne šole je v ponedeljek, 25. t.m., v domačnosti Mladinske sobe Feiglove knjižnice, preplavljene s pravljičnim vzdušjem, razigrano pozdravilo predzadnjo pravljico letošnjih Otroških uric, ki so olepšale mrzle zimske dni. Zdaj, ko se pomlad že sramežljivo oglaša, bodo kmalu dale slovo. Tokratno zgodbo so ob prisotnosti kamere slovenskega oddelka tretje mreže RAI pripovedovali dijaki 5. razreda Pedagoškega liceja Simon Gregorčič iz Gorice pod mentorstvom prof. Mihaele Pirih. Otroci so pridno poslušali pravljico, katere junak je bil krokodilček, ki ga je pomladni piš tako omamil, daje zbolel za prečudno boleznijo: ljubeznijo! Vso pozornost je posvečal sloki žirafi, v katero se je zatreskal do ušes, a vsa prizadevanja so bila zaman. Vendarle je dočakal dan, ko mu je žirafa povrnila ljubeča čustva. Otroci so dijakinjam Zatrjevali, da sami niso zaljubljeni, toda vseeno so z veseljem sprejeli veliko rožnato srce z okencem, v katerega so narisali obraz, ki ga imajo radi. Tudi ponedeljkovo pravljično srečanje je bila lepa priložnost, da so si mali udeleženci sposodili katero izmed privlačnih ilustriranih otroških knjig, ki jih ponuja dobro založena Mladinska soba. Zadnja urica bo v ponedeljek, 18. marca, ko bo Majda Zavadlav pripovedovala o Hiši, ki bi rada imela sonce. IK SPREMEMBA PRAVILNIKA RAJONSKI SVETI BREZ SLOVENŠČINE Goriška občinska uprava je izdelala predlog za spremembo pravilnika delovanja rajonskih svetov, po katerem ostaja njihovo število nespremenjeno, čeprav bi jih nekateri radi skrčili od 10 na 5. Občina je novi pravilnik poslala najprej rajonskim svetom, da se o njem izrečejo, nato pa se je v torek, 26. t.m., začela diskusija v občinskem svetu. Rajonski sveti imajo v zvezi s pravilnikom velike pomisleke in so izdelali več predlogov, ki bistveno spreminjajo vlogo krajevnih uprav. O pravilniku je na svoji seji 20. t.m., razpravljala tudi slovenska konzulta na goriški občini in soglasno sklenila, da predlaga občinski upravi, naj vnese v pravilnik člen, ki daje možnost uporabe slovenskega in furlanskega jezika na sejah rajonskih svetov in v odnosih le-teh z drugimi krajevnimi upravami. Občina naj poskrbi za ustrezno prevajanje. Predlog konzulte temelji na 7., 8. in 9. členu zakona z dne 15.12.1999 št. 482 in 8. in 9. členu zaščitnega zakona z dne 23.2.2001 št 38. Konzulta tudi ugotavlja, da je bila raba slovenskega jezika že predvidena v prejšnjih pravilnikih in zato novi pravilnik, na podlagi že o-menjenega zakona št. 38, ne sme znižati ravni zaščite, ki jo je manjšina že uživala. Razprava v občinskem svetu je bila takoj živahna, saj so svetovalci Oljke predložili šte-Vl ne amandmaje, med temi tudi člen, ki predvideva rabo slovenskega in furlanskega jezika na osnovi zakona št. 482 ter prevajalsko službo. Spričo številnih pripomb je predsednik sveta prekinil občinsko sejo in svetovalce obvestil, da se bo v kratkem sestala pristojna komisija, ki bo obravnavala predložene spremembe. Občinski svet pa bo z razpravo nadaljeval prihodnji teden. BOLEČA IZGUBA ZA NASO SKUPNOST POSLOVILI SMO SE OD SESTRE MIRJAM V Zavodu svete Družine v Gorici smo se v ponedeljek, 25. t.m., poslovili od sestre Mirjam, ki je nenadno umrla prejšnji četrtek v Trstu. Pogrebno mašo je daroval goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, somaševalo je 26 duhovnikov z obeh strani državne meje. Pogreba seje udeležilo ogromno ljudi. Sestre iz tržaške province in tudi sestre iz Slovenije, Koroške in iz Bosne ter velika množica so pričakale sestro ob molitvi na dvorišču. Nadškof je spomnil navzoče, kako se ob smrti redovnice dokončno uresniči spev iz liturgije: "Pridi, Kristusova nevesta!" Poudaril je, daje sestra bila čuteča do sirot v duhu ustanoviteljice, bila je skrbna vzgojiteljica, ljubeča in naravna. Pokojni sestri Mirjam se je toplo zahvalil za vse dobro, ki ga je bila storila. Spregovoril je tudi g. Karlo Bolčina. Med drugim je povedal: "Ljubezen do bližnjega in zaupanje v Boga, ki ju je prinesla s seboj od doma, posebno od mame, je razlila posebno v dveh hišah Šolskih sester, v starem Sirotišču in v novem Zavodu sv. Družine. Ko bi lahko kamni govorili, kaj vse je Gospod Bog naredil po njej, bi danes tem na travniku pred hišo in ob njej stari temelji pod zemljo kar hrumeli z besedo na dan in tile zidovi, ki nas obdajajo, hodniki, ki po njih ob večernih urah moli tišina, bi prepevali kolikokrat jih je sestra Mirjam prehodila, prenovila, osvežila in prezračila." Po maši smo sestro Mirjam spremili na pokopališče. Pokopal jo je g. Cvetko Žbogar. Sestra Mirjam Kovic se je rodila v Sovodnjah 13.1.1936. Stopila je v noviciat v Rimu 8. 9.1957 in položila večne obljube 9. 9. 1963. Ko je bila stara devet let, ji je umrl oče na fronti na Razdrtem. Med bombardiranjem Sovodenj je bila ranjena in skupaj z drugimi ranjenci prenesena v goriško bolnico. Kot vojna sirota je bila tri leta deležna vzgoje v zavodu Don Gnocchi v Firencah. Mati vdova je leta 1948 dobila delo v tekstilni tovarni v Podgori, da je lahko preživljala sebe in hčerki. Po opravljenih duhovnih vajah in po nasvetu sovodenjskega župnika g. Bogomila Breclja seje na dan kar-melske Matere Božje, 16. julija 1955, Marija Viktorija-to je njeno krstno ime - odločila, da vstopi v kongregacijo Šolskih sester v goriškem Sirotišču. Sestre so jo v dobi kandidature poslale v gospodinjsko šolo v Št. Jakob na Koroško. Po opravljenem noviciatu je napravila šolo za otroški vrtec v Rimu in nato še učiteljišče v Trstu. Bridke izkušnje iz otroških vojnih let so bile zanjo kot izziv, da se je kot redovnica-vzgojite-Ijica s celim srcem posvetila otrokom z raznovrstnimi socialnimi in drugimi težavami. Dolga leta je bila vzgojiteljica najprej v Sirotišču in nato v novem Zavodu svete Družine. Mnogim je bila krušna in duhovna mati. Vsestransko razgledana in žena globoke vere je znala vedno posegati z dobrotnim in jasnim nasvetom. V svojem srcu je nosila zglede svoje matere in tudi nasvete redovnice-vzgojiteljice, ki jo je imela v mladih letih v Firencah. V provinci so ji večkrat poverili odgovorne in vodstvene službe. Učila je predvsem s svojim zglednim redovnim življenjem, vedno nasmejana in dobre volje. Telesno in duhovno trpljenje ter vse dnevne napore je znala prenašati brez pritoževanja. V vsaki stvari in v vsaki osebi je znala odkriti pozitivno stran. Ljubila je redovno skupnost in vsako sestro. Cim bolje je skušala izkoristiti čas dela in molitve. Vedno je znala dobiti prijazno in spodbudno besedo. Bila je odprtega in veselega značaja, znala se je prešerno pošaliti. Za vsako uslugo, ki je je bila deležna, še posebej v zadnjem času bolezni, je vedno našla tople besede zahvale. Četudi se je zaradi izkušnje vojnih grozot vedno bala smrti, se je nanjo zavestno pripravljala. Sredi velikega veselja, da se bo po končani terapiji vrnila iz bolnice domov, ji je nehalo biti srce v naročju sestre pro-vincialke, s. Doroteje Rupnik, ki jo je prišla iskat. Bilo je popoldne, 21. februarja 2002. Sestre Mirjam se bomo spominjali z veseljem, ki ga je delila vsem, s katerimi se je srečevala. ZAHVALA Šolske sestre Zavoda sv. Družine se zahvaljujejo g. nadškofu, vsem duhovnikom somaševalcem ter vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali s svojo navzočnostjo, darovi in cvetjem ter pospremili pok. s. MIRJAM na zadnji poti. Vsem Bog plačaj! PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA FILEJEVA PROSLAVA OB 40-LETNICI SMRTI ODKRITJE UPODOBITVE prof. Mirka Fileja, delo domače likovnice Albine Pintar FILEJEVE PESMI BODO IZVAJALI: Otroški pevski zbor Podgo-ra, Orffova skupina in otroci Osnovne šole Dobrovo, MoPZ Akord, MePZ Podgora, Mali tamburaški orkester-Števerjan, MePZ Frančišek Borgia Sedej-Števerjan O PROF. MIRKU FILEJU BODO SPREGOVORILI: Jožko Kragelj -duhovnik in kulturnik, Mirko Špacapan - glasbenik, Martin Kranner - mladina in šport Župnijska cerkev v Podgori, nedelja, 10. marca 2002, ob 17. uri SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju z OBČINO RONKE vabi na SREČANJE Z DOMAČO POEZIJO SODELUJEJO: pesniki: Filibert Benedetič, Jurij Paljk, Ivo Petkovšek in Li-liana Visintin; Aldo Rupel bo predstavil novo pesniško zbirko Znamenja; zgoniška vokalna skupina Odmevi, vodi Rado Milič; priložnostno misel po posredoval časnikar Ivan Žerjal Ronke, občinska sejna dvorana, sobota, 2. marca 2002, °b 20.15. Toplo vabljeni! POD POKROVITELISTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL v sodelovanju s KC LOJZE BRATUŽ SREČANJE Z GLASBO 2001/2002 Liki naše preteklosti UBALD VRABEC Zbor Jacobus Gallus - Trst Janko Ban, zborovodja Komorna skupina in solisti ArsAtelier Jaz, Ubald Vrabec - videoportret Velika dvorana KC Lojze Bratuž, sreda 6. marca 2002, ob 20.30. PD ŠTANDREŽ in OŠ FRAN ERJAVEC IZ ŠTANDREŽA prirejata PROSLAVO OD DNEVU SLOVENSKE KULTURE PROGRAM: nastop učencev osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, govor, nastop MePZ Štandrež Petek, 1. marca 2002, ob 20. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Vabljeni! POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Nova velika trgovina z otroško obutvijo in športno konfekcijo od marca v Gorici, ul. Oberdan št. 9 (bivša trgovina Rosconi) m r/ OBVESTILA SKPD F.B. Sedej iz Števerja-na vabi v četrtek, 28. februarja 2002, ob 20.30 na Prešernovo proslavo ob 70-letnici smrti nadškofa Frančiška Borgija Sedeja: Spomin na Sedeja, branitelja slovenstva. Priložnostni govor: prof. Tomaž Pavšič. Sodeluje MePZ Podgora, zborovodja Mirko Špacapan. V PETEK, 1. marca, bo nekaj minut po 15. uri po vsedržavni televizijski mreži RAI 3 desetminutna oddaja v živo o srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. KULTURNI DOM -Gorica vabi na odprtje razstave japonskega slikarja Shuheija Matsuya-me, ki bo v petek, 1. marca 2002, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20. Razstava bo odprta do 15. marca po tem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. ACM - GORICA vabi k maši za cerkveno edinost v ponedeljek, 4. marca, ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. GALERIJA ARS - KC Lojze Bratuž: Anton Mihelič, spominska razstava ob 20-letnici umetnikove smrti. Razstava je odprta do 20. marca vsak torek in petek od 17. do 19. ure ter ob prireditvah v prostorih KC Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, Gorica. ŽUPNIJA PEVMA ŠTMAVER prireja izlet v Bratislavo od 22. do 24. aprila 2002. Vpise sprejema župnik g. Makuc na telefonski številki 0481 81096 vsak dan po 19. uri. ROMANJE IZLET v Umbrijo od 25. do 28. aprila z župnijo Štandrež; je še nekaj razpoložljivih mest. Vpisovanje v župnijskem uradu, tel. 0481 21849. DAROVI ZA MISIJONARJA Danila Lisjaka: N.N. 1.000.000 lir. ZA G. Ernesta Roca, Romunija: N.N. 500.000 lir. ZA SLOVENSKE misijonarje: N.N. 500.000 lir. ZA CERKEV na Peči: Claudia z družino ob zlati poroki staršev Pepija in Marije 50,00; zlatopo-ročenca Pepi in Marija 150,00 ter za MPZ Rupa Peč 100,00 in za kotalkarje s Peči 100,00 E. ZA CERKEV v Rupi: N.N. 50.00 E; Lidija Simčič Devetak 50.000 lir. ZA CERKEV v Gabrjah: družina Tineta Devetaka v spomin na brata Antona 50,00; zlato-poročenca Marija in Ivan Semolič 150,00; sestri Olga in Ida ob zlati poroki brata Ivana in Marije 100,00 E. ZA PD Štandrež: Ivanka Zavadlav 50,00 E. nsžsnmmm Hvaležni Bogu, da smo lahko vzljubili sestro Mirjam zaradi njene velikodušnosti in ljubezni do otrok in ostarelih, se klanjamo njenemu spominu in izrekamo iskreno sožalje sestram ter sorodnikom. Skupnost družin Sončnica. Šolska skupnost didaktičnega ravnateljstva Gorica - ul. Brolo se pridružuje žalovanju sosester Zavoda sv. Družine. S hvaležnostjo se spominja s. Mirjam, ki je z ljubeznijo in strokovnostjo sledila otrokom naših šol. Za njeno delo in trud naj ji Bog bogato poplača. HBsinasi Dosedanjemu odgovornemu uredniku Novega glasa dr. Legiši se tiskarna Budin zahvaljuje za dobro sodelovanje v teh letih in obenem vošči novemu odgovornemu uredniku Juriju Paljku obilo uspeha. Športno združenje Olympia se zahvaljuje dosedanjemu odgovornemu uredniku dr. Dragu Legiši in ga pozdravlja; hkrati čestita novemu uredniku in prijatelju Juriju Paljku za novo odgovornost pri našem listu. Dne20. februarja jena tržaški univerzi diplomirala iz germanistike z odliko in pohvalo Sara Terpin. Novopečeni doktorici čestitajo mama Slavka, tata Emil, sorodniki in prijatelji. Naši novi doktorici Cristini ob pomembnem študijskem uspehu prisrčno čestitamo mama, tata in Irena. Ob tako lepem uspehu na koncu študijske poti čestita botri Cristini Bednarich Gaja. Prejšnji ponedeljek je z najvišjo oceno in pohvalo diplomirala na tržaški univerzi iz tujih jezikov in književnosti dr. Cristi-na Bednarich. Ob tem pomembnem življenjskem podvigu se z njo in vso družino veselijo njeni najbližji prijatelji. Uredništvo in uprava našega lista izražata iskrene čestitke novopečenima doktoricama Cristini in Sari ter jima želi, da hi v življenju temu uspehu sledili še drugi. JAPONSKI SLIKAR V KULTURNEM DOMU V petek, 1. marca 2002, bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20) odprtje samostojne razstave japonskega slikarja Shuheija Matsuya-me. Matsuyama se je rodil leta 1955 v Tokiu, sedaj živi in ustvarja v Milanu. Slikarja bo predstavil Joško Vetrih. Razstava bo odprta do 15. marca. ŽUPNIJA SV. ANDREJA AP. V ŠTANDREŽU ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Gorica GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA, PD ŠTANDREŽ vabijo na ORATORIJ V ČAST BLAŽENEMU ANTONU MARTINU SLOMŠKU skladatelj: Jože Trošt; soliste, zbor in orkester vodi Štefan A. Ferenčak; orgle: Matej Podstenšek Župnijska cerkev v Štandrežu, nedelja, 3. marca, ob 17. uri. 1 1 ČETRTEK, 28. FEBRUARJ IN MEMORIAM MSGR. PAS KVAL GUJON 11 ■ a1 12 ČETRTEK, . FEBRUARJA 2002 V 92. letu starosti je v ponedeljek popoldan, 25. t.m., v Huminu umrl najstarejši slovenski Čedermac Beneške Slovenije, za kar smo Slovenci upravičeno imeli pokojnega msgr. Paskvala Cujona. Svečan pogreb beneškega duhovnika je bil v cerkvi v Landarju v Beneški Sloveniji v sredo, 27. t.m., ob 16. uri. Izjemno cenjen slovenski beneški duhovnik Paskval Gujon seje rodil v Biječah v občini Pod-bonesec v Beneški Sloveniji 1. aprila 1909 v izjemno revni kmečki družini. Šolal se je v Tar-četu, v Štoblanku, nakar se je preselil v Ažlo in je kasneje odšel v gimanzijo v Videm. Prav v Vidmu je opravil tudi licej in kasneje doštudiral tudi bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 12. julija 1933; slab mesec prej je fašizem tudi v Beneški Sloveniji prepovedal pridiganje v slovenskem jeziku. Kot duhovnik je začel svoje pastirsko in narodno delo v Ma-žerolah in bil kmalu premeščen v vas Matajur, kjer je bil žup- SOZALJE KOPRSKEGA ŠKOFA MSGR. PIRIHA Koprski škof Metod Pirih je ob smrti beneškoslovenskega duhovnika Paskvala Gujona poslal videmskemu nadškofu naslednjo sožalno brzojavko: Ob smrti duhovnika Paskvala Gujona izražam gospodu nadškofu Pietru Brollu, duhovnikom in sorodnikom pokojnega globoko sožalje. Pokojni duhovnik Paskval Gujon se je navdihoval pri Jezusovem evangeliju. Branil je človeka, njegovo dostojanstvo in pravice, tudi pravico do uporabe materinega jezika. Svojo ljubezen je po zgledu Kristusa, dobrega Pastirja prav do zadnjega razdajal ljudem, ki jim je še v visoki starosti lomil evharistični kruh in kruh Božje besede v domačem jeziku. S svojo neuklonljivo držo si je pridobil izredno spoštovanje. Naj njegov pokončni zgled zvestega duhovnika in njegovo darovanje za Božje ljudstvo rodi nov rod duhovnikov, ki se bodo z vso dušnopastirsko ljubeznijo posvečali ljudem v Benečiji. Našo narodno skupnost je zapustil msgr. PASKVAL GUJON SLOVENSKA SKUPNOST se klanja spominu na beneškega Čedermaca, nosilca “odličja SSk", in se mu zahvaljuje za zgled zvestobe in doslednosti. nik dolgih šestdeset let. Pred kratkim se je vrnil v rodno vas Bijače. Tudi v času fašizma in najhujšega italijanskega raznarodovalnega pritiska na Slovence v Beneški Sloveniji je pokojni msgr. Paskval Gujon vedno in povsod pridigal v slovenskem jeziku. Rad je povedal in to predvsem v javnosti, da je bilo v dobi fašizma za Slovence v Beneški Sloveniji veliko lažje kot pa po drugi svetovni vojni, ko je v Beneški Sloveniji delovala zloglasna tajna italijanska desničarska organizacija Gla-dio, ki je zaničevala in zatirala slovenski živelj in besedo in bila tudi drugače protislovensko usmerjena. Te besede pokojnega msgr. Gujona morajo ostati kot zgodovinsko pričevanje človeka in duhovnika, ki je vedno ostal zvest slovenskim koreninam, evangeliju in predvsem pa beneškemu človeku in je na lastni koži občutil velik raznarodovalni pritisk. Msgr. Gujona so pred štirinajstimi leti krajevni predstavniki Gladia ovadili sodstvu, češ da skriva v cerkvi v vasi Matajur orožje, kar je bilo seveda zlonamerno in krivično in povsem iz trte zvito. Večkrat je bil žrtev grobih nacionalističnih napadov, a je vedno ostal blag in je na napade vedno reagiral ponosno in dostojanstveno, zvest slovenski besedi, evangeliju in samemu sebi, predvsem pa vernikom in slovenskim ljudem, katerim je daroval vse svoje življenje. Prav svojim Benečanom je posvetil dve knjigi, in sicer leta 1974 izdano knjigo Ljudje iz Nadiških dolin in leta 1989 izdan zbornik molitev v slovenskem beneškem narečju z naslovom Naše beneške molitve. Pokojni msgr. Paskval Gujon je imel velik ugled tako med Furlani kot med Slovenci, tudi zato, ker je bil med drugo j svetovno vojno aktiven vključen v narodnoosvobodilni boj Slovencev in aktivni član takratne OF. Za svoje aktivno delo v odporniškem gibanju ga je v povojnih letih nagradila Italijanska vsedržavna zveza partizanov. Prejel je tudi odličje Slovenske skupnosti. Z izgubo msgr. Paskvala Gujona naša slovenska skupnost v Italiji ostaja bolj revna, saj je tiho odšel najstarejši slovenski duhovnik iz naše srede, a tudi človek, ki je v polnosti živel evangelij sredi svojih ljudi. Sam je doživel priznanje slovenske manjšine v videmski pokrajini in ga bil iskreno vesel. Prav bi bilo, da bi v vrste beneških duhovnikov stopili mlajši ljudje, ki bi nadaljevali delo vseh slovenskih Čedermacev in tudi delo msgr. Gujona, kateremu smo ob njegovem odhodu v večnost iskreno hvaležni za vse dobro, kar ga je v svojem polnem in bogatem življenju naredil. ----------JUP DAN SLOVENSKE KULTURE V ŠPETRU "JEZIKOVNO, NARODNO IN KULTURNO RAZLIČNOST MORAMO ŽIVETI!" Že minuli teden smo v našem tedniku poročali, da je bilo v četrtek, 14. t.m., v Špetru izjemno slovesno, saj sta krovni organizaciji Slovencev v sodelovanju s špetrsko skupnostjo priredili drugačen praznik slovenske kulture. Drugačen je bil zato, ker so se tokrat slovenski organizatorji odločili za okroglo mizo, na kateri so o stanju, predvsem pa o sodelovanju med manjšinami, in sicer še posebej med furlansko in slovensko, spregovorili časnikar in kulturni delavec Giorgio Banchig, ki je okroglo mizo tudi povezoval, predsednik videmske pokrajine univ. prof. Marzio Strassoldo, nekdanji poslanec v Rimu Arnaldo Baracetti ter znani furlanski duhovnik in publicist msgr. Duilio Corgnali. Trije nastopajoči Furlani so bili tudi vodilni možje, ki so se pred dobrim letom dni na Videmskem odločno zavzeli in podprli slovenska prizadevanja za zaščitni zakon, saj so skupaj s sedanjim videmskim županom inž. Sergiom Ceccottijem tudi pozvali italijanske senatorje in poslance, naj glasujejo za zaščitni zakon. Prav zato je bilo srečanje v Špetru izjemno zanimivo, saj je potekalo pod naslovom Leto dni zaščitnega zakona - Za rast evropske regije. Mimogrede še povejmo, da so za lepo vzdušje v občinski dvorani v Špetru poskrbeli tudi glasbeniki, in sicer zbor Pod lipo, kvartet Pezze' in duo Sedmak Tretjak, medtem ko je o samem pomenu slovenskega kulturnega dne spregovorila županja Bruna Dorbolo'. Girogio Banchig je že v uvodu dejal, da smo zaščitnega zakona veseli, a se Slovenci seveda tudi hudujemo, "saj je absurdno dejstvo, da ne moremo uživati pravic, ki nam pripadajo po zaščitnem zakonu in se ta tudi ne izvaja, kot bi se moral". Nekdanji poslanec Arnaldo Baracetti se je na večeru spomnil predvsem hudega političnega in narodnega boja, ki smo ga morali Slovenci s pomočjo naših prijateljev bojevati za to, da smo sploh prišli do zaščitnega zakona. Podobno je veljalo tudi za okvirni zakon za jezikovne manjšine, seveda tudi za Furlane. Dejal je, da je vabilo deželnega šolskega direktorja, kot se sedaj nekdanjemu šolskemu skrbniku reče, Bruna Forteja, naj Furlani vpišejo svoje otroke k pouku furlanskega jezika, pot, po kateri bo potrebno nadaljevati v prihodnje. Baracetti je še poudaril, da se morajo tako Slovenci kot Furlani zavedati možnosti, ki jih ponujajo državni zakoni, in se boriti, da se tudi u-dejanjajo, še posebej okvirni zakon za jezikovne manjšine (št. 482) in zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji (št. 38). Msgr. Corgnali se je na večeru spomnil dveh cerkvenih in evropskih velikanov, kar sta brata svetnika Ciril in Metod gotovo bila, saj sta s sv. Benediktom zavetnika Evrope, in to tudi zato, ker sta kot misijonarja med slovanskimi ljudstvi prva razumela, da se je potrebno za oznanjanje evangelija najprej naučiti jezika posameznega naroda, kot sta tudi razumela kot prva misijonarja, da je potrebno spoštovanje vsake posamezne omike in narodne kulture. Prav z delom in oznanjanjem evangelija med Slovani sta postala vzornika za vse misijonarje po vsem svetu in sta lahko tudi danes za svetal zgled vsem narodom v nastajajoči novi Evropi. Zato je msgr. Čor-gnali podčrtal dejstvo, da je bil prav evangelij tisti, ki je njega in njegove somišljenike vodil, da so se borili za zakonsko zaščito za slovensko in posredno tudi furlansko narodno manjšino. Po besedah msgr. Corgna-lija je vsakdo, ki nasprotuje udejanjanju zaščitnega zakona, nekulturen in zastarel, preživel človek. "Prav zato ne nasedajmo in se ne ukvarjajmo s tistimi, ki zaščitnega zakona nočejo razumeti! Zaščitni zakon za slovensko manjšino in zakon za zaščito jezikovnih manjšin sta tu in ju je potrebno udejanjati, izvajati na vseh področjih. Nasprotovanja zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in zakonu, ki zadeva tudi Furlane, izhajajo iz nekulture, iz nepoznavanja zakonodaje in jih spremlja tudi dobra mera zlonamernosti. Gre | za histerične izpade, ki so vredni našega posmeha in to tako z znanstvenega stališča kot seveda z zakonodajnega," je bil kot ponavadi odločen in jasen msgr. Corgnali. Dober poznavalec slovenske stvarnosti, sam pa velik zagovornik furlanskega gibanja, do nedavnega prvi mož mlade videmske univerze, danes pa predsednik videmske pokrajine prof. Marzio Strassoldo je na večeru slovenske kulture v Špetru poudaril dejstvo, da sta zakona, ki zadevata slovensko in furlansko narodno manjšino, velik korak za vso italijansko državo. "Končno seje tudi vzpostavila pravica za Slovence v videmski pokrajini, ki za razliko od Slovencev na Tržaškem in Goriškem doslej niso imeli nobene narodne pravice. Sedaj moramo zavihati rokave in začeti z izvajanjem obstoječih zakonov in premagati ovire, ki nam jih postavljajo birokrati. Prav tako moramo tudi premagati nekulturna nasprotovanja izvajanju zakonov in predvsem pa vso tisto politiko, ki prihaja iz daljne preteklosti. Predvsem pa moramo premagati močno nasprotovanje 'srbske stranke', ki jo pri nas sestavljajo vse tiste sile, ki bi rade vsilile eno in isto kulturo na enem in istem ozemlju. Evropa pa živi od jezikovne in kulturne različnosti, ki morata biti zato ovrednoteni in predvsem pa ju moramo živeti v javnosti, brez vsakega nepotrebnega kompleksa manjvrednosti," je dejal prof. Strassoldo v Špetru in s tem povedal vse. Zato je vsak naš nadaljnji komentar odveč. ■JUP Seveda mislimo na navodila, ki jih vedno dobite v drobni knjižici v kartonasti škatli, iz katere ste doma potegnili zadnji tehnološki nakup, pa naj gre za televizor, radio, mikrovalovno pečico, prenosni telefonski aparat ali pa kaj podobnega. O nakupu računalnika tokratne bi rekli nobene, ker si le-ta zasluži več kot en zapis, saj je spil že dosti krvi in pokvaril dosti živcev vsem od nas, ki se ga vsakodnevno poslužujemo. Pri vsej vrhunski tehnologiji ima namreč vseeno tisto lastnost, ki jo poznamo tudi z drugih področij: pokvari se namreč vedno takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Po dolgem času ste se le odločili in ste kupili zadnji modni krik sodobne tehnologije, za katerega ste preko sredstev obveščanja, od sosedov in prijateljev, če pa imate že osveščene otroke, prav od njih izvedeli, da brez njega ne morete več živeti. To, da bi se brez teh vragolij, s katerimi polnimo stanovanja in domove, dalo odlično živeti, je seveda drugo vprašanje. Dejstvo pa je, da ste končno po daljšem premisleku le zavili v trgovino s sodobno elektronsko ali belo tehniko in domov pripeljali veliko kartonasto škatlo, na kateri z velikimi črkami piše: “fragile". Če imate družino, se okrog vas zberejo predvsem otroci, žena pa itak vzdihne, da ste spet prinesli stvar, na kateri se bo nabiral prah, in običajno tudi močno dvomi v potrebnost elektronske napravice, ki ste jo kupili. Končno le odprete in potegnete na dan, recimo, televizor, ga odvijete še iz vseprisotnega najlonskega ovoja in poiščete, GLOSA JURIJ PALJK O NAVODILIH kaj drugega seveda, če ne navodila. Ce imate srečo in ste televizor kupili v resni trgovini, ki prodaja samo uvoženo blago in se poslužuje ekskluzivnega u-voznika, potem najdete na dnu škatle tudi navodila, pravzaprav kar zajetno knjižico, v kateri so navodila tudi v italijanskem jeziku, v slovenskem skoraj nikdar. Če te sreče nimate in ste najnovejši tehnološki dosežek japonske tehnike kupili pri prodajalcu, ki se poslužuje "vzporednega uvoza", kot se z lepim izrazom reče mešetarjem, ki pod ceno kupujejo tehniško blago nekje na svetovnem trgu, največkrat na Daljnem Vzhodu, da ga potem dražje prodajajo in mastno služijo, a resnici na ljubo še vedno prodajajo svojo "robo" ceneje kot "ekskluzivni u-voznik", potem vas na dnu kartonaste škatle res čakajo navodila, a so navadno v japonščini, kitajščini in v vam dobro znanem holandskem jeziku, če pa v ravno v tem ne, pa so zagotovo napisana v laponščini ali fin-ščini, morda tudi v nemškem jeziku, francoskem in portugalskem, zagotovo pa ne v jeziku, ki ga poznate. Seveda spet romate v trgovino, kjer poveste, da si s knjigo navodil za televizor, ki je v j stari hebrejščini, zares ne morete pomagati. Pa vam bo prodajalec tam zagotovo najprej povedal, da navodila niso v stari hebrejščini, ampak v novi hebrejščini, in seveda tudi prepričljivo dodal, da "mu je strašno žal, a se nam to včasih zares zgodi, bomo pa poskrbeli, da boste v čim krajšem času prejeli prevedena navodila". Ta "čim krajši čas" potem traja in traja, in če se na tehniko razumete, televizorja le ne boste prežgali in za vedno pokvarili, dobro pa vam tudi nikoli več ne bo delal; tudi takrat ne, ko boste na temnem papirju le dobili iz trgovine slabe fotokopije navodil. Ko končno vzamete navodila v jeziku, za katerega ste prepričani, da ga kar dobro poznate, pa naj gre za slovenščino ali italijanščino, angleščino morda, v roke, se vam pred očmi zavrti. Najprej ugotovite, da jih je za pravo debelo knjigo, resnično za pravo diplomsko nalogo nekega dobrega elektronskega inženirja. Začnete brati in ugotovite, da ste zmotno mislili, da materinščino ali italijanski jezik dobro poznate. Navodila so napisana zapleteno, v nemogočem jeziku, ki je poln vam nepoznanih tehničnih izrazov, običajno kratic, ki so narejene iz veliko napisanih črk, priložen pa je tudi podroben načrt aparata, kjer so s črkami, arabskimi in rimskimi številkami ter seveda še s kakšnim vam popolnoma nepoznanim znakom označeni določeni deli televizorja. Potem se seveda predstava doma začne. Skušate priklopiti najnovejši japonski izum na področju televizijske tehnologije in v navodilih jasno piše, "da morate, preden enostavno vklopite televizor, najprej pritisniti na gumb B, ki je zraven F-ja in Z-ja, le-ta pa je pod stika- lom Q, za katerega je pomembno, da prej preverite, če odgovarja zakonodaji na področju elektrokomunikacij v vaši državi, ker sicer lahko prežgete elektronski aparat". Potem iščete po navodilih, se v njih in sami v sebi igubljate, seveda tudi preklinjate, ker "vašega prijatelja, ki se razume na tehniko", ni in ni; najbrž je šel na počitnice, če pa to ne, gotovo ne more priti, v trgovini so vam tudi rekli, "da je njihov tehnik preveč zaposlen, da bi prihajal še na dom". Če otroci niso dovolj stari, da bi namesto vas vse potrebno uredili, ker oni to ! znajo, vas mlajši otroci pri vašem početju nejeverno gledajo. Mit o vsemogočnem očetu gre zagotovo po gobe in stavek: "Naš tata pa res nič ne zna!" bo najmanj, kar bo prišlo iz kuhinje, kjer bo vaša naveličana žena izjemno tiho... In tako vam ne preostane drugega, kot da začnete debelo knjigo navodil brati in študirati, se poglabljati v stvari, za katere niste vedeli, da se o njih da tako zapleteno in nerazumljivo pisati, kot piše o njih v navodilih. Potem le priklopite televizor, ne sprejema lepo nobene od vam ljubih postaj, a vseeno molčite. Če imate srečo, “prijatelj, ki se na tehniko razume", le najde čas in pride k vam. Običajno pritisne na kak gumb in vse je v najlepšem redu. Vi pa navodila nekam založite, "na mesto, kjer jih bomo gotovo dobili" in nikdar več jih ne vzamete v roke, tudi takrat ne, ko hi jih potrebovali. Predvsem zato ne, ker jih ne dobite več. NOVI GLAS / ŠT. 9 2002 SLOVENIJA O NOVIH OBČINAH BO ODLOČALO USTAVNO SODIŠČE NA PRIMORSKEM MATERNI JEZIK JE NASA NAjVEČJA VREDNOTA MARJAN DROBEZ Državni zbor je štiri dni obravnaval predloge za ustanovitev novih občin v Sloveniji, ki naj bi jih bilo več kot petdeset. Z glasovi poslancev iz strank parlamentarne večine, ki pa v nekaterih primerih ni bila enotna oz. strnjena, so zavrnili skoraj vse pobude, kar sta že v predhodnem postopku napravila tudi vlada in Odbor državnega zbora za notranjo politiko. Utemeljitev: nobena nova občina ne bi izpolnjevala z zakoni določenih meril in pogojev za ustanovitev, zlasti zahteve, da mora imeti vsaj pet tisoč prebivalcev. Poslanci iz opozicijskih strank, zlasti iz SDS in Nove Slovenije, pa so, obratno, zatrjevali, da je vsaka nova lokalna skupnost, torej občina, dokaz demokracije, pri čemer so najpomembnejši predlogi in zahteve prebivalstva. Na območju predlaganih več kot petdesetih novih občin živi okoli stopet-deset tisoč ljudi. Kot zapisano, so poslanci skoraj vse predloge, pobude ali zahteve za ustanovitev novih občin zavrnili, hkrati pa se zavzeli za spremembe tistih določil zakonov o lokalni samoupravi ter financiranju občin in nekaterih drugih predpisov, ki omogočajo, da v Sloveniji vsa-a štiri leta obravnavajo možnosti za širjenje lokalne samouprave z zmeraj novimi občinami. Teh je zdaj že 192. Petindevetdeset sedanjih občin lma manj kot pet tisoč prebi-valcev. Le 22 občin od omenje-nega skupnega števila je spo- sobnih preživeti brez denarne pomoči države. Predlagatelji novih občin s stališči in sklepi parlamenta ne soglašajo, zato so že sklenili, naj o tem dokončno odloči Ustavno sodišče. Temu najvišjemu varuhu zakonitosti in pravne države so poslali ustrezne vloge. Med tistimi, ki so se pritožili ustavnemu sodišču, so tudi pobudniki za ustanovitev novih občin Renče-Vogrsko, Podnanos in Spodnja Idrija. Nasploh pa je bilo v Sloveniji tudi v prejšnjih dneh veliko pomembnih, zanimivih in aktualnih dogodkov, ki odražajo stvarnost v državi in njena prizadevanja na mednarodnem prizorišču. Tako je predsednik države Milan Kučan papežu Janezu Pavlu II. poslal posebno pismo ob 1. februarju, ko je minilo devet let, odkar je Sveti sedež Slovenski škofijski konferenci podelil položaj in pravice nacionalne konference. Državni poglavar je zapisal, "da bo to dejanje spoštljivo zapisano v zgodovini države, ker je pomembno prispevalo k mednarodni veljavi Slovenije". Kučan je ob omenjeni obletnici poslal čestitke tudi Slovenski škofovski konferenci. Iz kronike tekočih dogodkov nadalje omenjamo, da se je Glavni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides, odločil za stavko, ki naj bila v mesecu marcu. Glavni vzrok je odlašanje z izvajanjem tistega dela kolektivne pogodbe, po katerem bi morali zdravniške plače uskladiti s plačami sodnikov. Zadeva dobiva politična obeležja, saj zdravniki zahtevajo, da jih Ministrstvo za zdravje obravnava kot posebno kategorijo uslužbencev, ki zaradi svojih specifičnosti ne bi smeli biti vključeni v nastajajoči nov zakon o državnih uslužbencih. Minister za zdravstvo v prejšnji t.i. Bajukovi vladi, zdaj podpredsednik SDS, dr. Andrej Bručan, se je ob napovedi o "mehki" stavki zdravnikov izrekel zoper prevelik prihod tujih zdravnikov v Slovenijo, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Pri tem ocenjujejo, da bi v naslednjih letih v drža- vi potrebovali okrog 300 novih zdravnikov. NI SOGLASJA O TEM, KAJ JE NACIONALNI INTERES V Sloveniji že nekaj časa na raznih ravneh potekajo razprave o tem, kaj je slovenski nacionalni interes, ki bi ga morali varovati in utrjevati. Na splošno so se sporazumeli, da to ni pivovarna Laško, ki jo hočejo prodati neki belgijski družbi, so pa za Slovenijo izredno pomembne poslovne banke, ki so zato del nacionalnega interesa države. O tem so podajali zanimive misli tudi udeleženci javne tribune o slovenskem nacionalnem programu, ki sojo v petek, 22. t.m., v Ljubljani priredili na pobudo predsednika društva slovenskih pisateljev Toneta Peršaka. Poudarili so pomembnost kapitalske moči Slovencev za obstoj slovenskega naroda in njegove istovetnosti. Strinjali so se tudi, da Slovenija v nasprotju z drugimi narodi nima oblikovane jasne strategije nacionalnega razvoja. Na omenjeni javni tribuni v Ljubljani je sodeloval tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec iz Trsta, ki je opozoril, "da so banke v nekem prostoru pomemben pokazatelj stanja v okolju in pomenijo tudi moč". Omenil je primer Tržaške kreditne banke in dejal: "Ko smo imeli Slovenci v Trstu svojo banko, smo bili tudi sami bolj močni in prepoznavni. Sedaj pa, ko je ta propadla - med drugim tudi zato, ker slovenska vlada ni pokazala interesa, da bi pomagala pri njenem obstoju -, pa smo manj prepoznavni tudi Slovenci v Italiji". Upoštevaje razprave in tudi različna stališča o tem, kaj je nacionalni interes v Sloveniji, je bil v sobotni prilogi časnika De/o, 23. t.m., objavljen daljši prispevek z naslovom Soglasje vsaj o jeziku ? V njem avtor dr. Marko Kos poudarja, da bi moral biti slovenski jezik, torej naša materinščina, največja nacionalna vrednota. Zapisal je tudi naslednje: "Ključ do narodne istovetnosti je jezik. Z njim pade vse. To je naša zadnja obrambna črta. Zato ga moramo zaščititi brezkompromisno kot ustavo, v kateri mora biti ustavna kategorija. Nepojmljivo je, da parlament odlaša z zakonom o zaščiti slovenščine. To je narodna sramota. Če se ne bomo otresli pasivnosti, se bo slovenščina umikala, dokler ne bo končno pristala v getu, v ožji družini. Svaril nam ni treba iskati daleč. Model sta Primorska in Koroška. Končno bomo imeli dvojezične napise samo v Sloveniji in ne preko meje". ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU DVAJSETLETNICA PLODNEGA DELOVANJA NOVA KNJIGA NEPOZABLJENA BRDA Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je dopolnil dvajset let svojega delovanja. Gre za pomembno ustanovo, saj so v Sloveniji doumeli in priznavajo, da se bo država lahko enakopravno vključevala v sodobne naddržavne gospodarske in Politične povezovalne procese KLUB KRŠČANSKIH izobražencev iz Kopra vabi na postno Predavanje s. Vide Tomažič z naslovom Zaupaj tistemu, ki je zaupanja vreden. Predavanje bo v 4. marca 2002 ob J 9.00 uri pri Sv. Marku v Kopru. Vstop prost. KULTURNI DOM Nova Gorica vabi na koncert Oliverja Dra-S°jeviča, ki bo v veliki dvorani Kulturnega doma v četrtek in Petek, 7. in 8. marca, ob 20.15. 'tel. 003865 3354013) ' OKVIRU glasbenega abonmaja 2001/02 bo v ponede-t6*, 4. marca, v veliki dvorani uiturnega doma v Novi Go-Ve' \k°ncert za abomna in iz-XudVNkSt°Pi' k° pianist Vadim le tako, da bosta poglavitni dejavnik državnega in družbenega razvoja znanost in znanje. V tej celoti ima pomembno vlogo humanistika. Znanstvenoraziskovalni center SAZU je z 247 zaposlenimi največje raziskovalno središče na tem področju in druga največja mreža inštitutov v Sloveniji. Povezuje ^inštitutov in drugih enot, ki so se leta 1981 izdvojili iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti in začeli delovati kot javni raziskovalni zavod. Omenjeni Znanstvenoraziskovalni center namerava v prihodnje še bolj jasno povezati dve temeljni obliki svoje dejavnosti: razvijati visokokvalificirane dejavnosti, ki ustvarjajo znanstveno infrastrukturo posamičnih disciplin, npr. ustvarjanje arhivov, podatkovnih zbirk, dokumentacije virov, topografsko in leksikalno delo itn., ki so po svojem profilu nacionalno obarvane, in raziskovalno delo, ki je usmerjeno k pridobivanju novih spoznanj in k novemu razumevanju starih dognanj z raznih področij humanistike. '■ M. Študentska založba v Ljubljani je pripravila za tisk knjigo z naslovom Nepozabljena Brda, ki jo je takoj po drugi svetovni vojni napisal univ. prof. dr. Oskar Reya, geograf in meteorolog, rojen 1.1900 v Kozani. Bil je profesor na ljubljanski Univerzi, sicer pa tudi znan planinec in alpinist. Umrl je 1.1980. Knjiga obsega 180 strani in opisuje Goriška Brda med leti 1914 in 1939. Kot uvod v knjigo je pesnik Tone Pavček zapisal svoje spomine na Medano v obdobju po dru- gi svetovni vojni. Z zgodovinskega zornega kota je prispeval pojasnjevalno besedilo muzejski svetovalec Goriškega muzeja, zgodovinar Drago Sedmak. Gre za natančno napisano delo o kroniki vasi Kozana, ki je umeščena v širše dogajanje v Goriških Brdih. Na predlog svetnika iz SLS prof. Petra Stresa je občinski svet občine Brda sklenil, da bodo za izdajo omenjene publikacije iz letošnjega proračuna namenili 500 tisoč tolarjev. ——— M. DO LETA 2005 VODOVOD V VSAKO HISO Direktor družbe Vodovodi in Kanalizacija v Novi Gorici, Miran Lovrič, je na srečanju s časnikarji 19. t.m. obrazložil stanje, naloge in načrte na področju preskrbe z vodo in v kanalizacijskem omrežju. Povedal je, da dolžina vodovodnega omrežja na območju mestne občine Nova Gorica znaša okoli 600 km, toda del omrežja je star in izrabljen, zato ga bodo morali posodobiti. Pričeti bo treba tudi z zamenjavo vodovodnih cevi iz salonita, ki so spričo azbesta v njih zdravju škodljive. Največje teža- ve glede vodooskrbe, kanalizacije in čistilnih naprav imajo na Banjšicah, v čepovanski in grgar-ski dolini in v naseljih ob robu Trnovskega gozda. Direktor je še povedal, da je voda v omrežju kakovostna in čista; to velja zlasti za vodovod Mrzlek v Solkanu, od koder z vodo preskrbujejo tudi Gorico v Italiji. Zagotovil je, da bodo do leta 2005 vodovod s pitno vodo napeljali v vsako hišo v občini. To je važno za odročna naselja na Trnovsko-banj-ški planoti. ' M. SE VEDNO RAZPRAVE O UNIVERZI Na Primorskem sicer še zmerom potekajo razprave, nekatere precej polemične, o ustanovitvi visokošolskega zavoda, torej univerze. Toda stališča, ki jih navajajo in utemeljujejo župani občin v Slovenski Istri in v No- vi Gorici, ostajajo nespremenjena. V Kopru, Izoli in Piranu dokazujejo, da bi moral biti rektorat (sedež) bodoče univerze v Kopru oz. nekje ob slovenski obali, v Novi Gorici pa zatrjujejo, da bi morala univerza imeti dve enakovredni središči, eno v Kopru in drugo v Novi Gorici. Z razpravami in polemikami je bilo izgubljenega že preveč časa in kaže, da bo vlada kmalu ukrepala. Sprejela naj bi namreč odlok o univerzi, ki bi jo oblikovali v Kopru. Tam že delujejo nekatere fakultete oz. visokošolski zavodi, ki bi postali del nove univerze. Zelo pomembni so v zvezi s tem sklepi, sprejeti na zadnji seji senata ljubljanske univerze. Odločili so se, da bo prva slovenska univerza na razne načine podprla novo, nastajajočo na Primorskem. Profesorji iz Ljubljane bodo lahko sodelovali pri izvajanju študijskih programov na novem visokošolskem zavodu. Posebno je pomembno, da senat ljubljanske univerze tudi ne bo nasprotoval izstopu svojih primorskih članic - fakultete za pomorstvo in promet ter koprske enote pedagoške fakultete - in njuni vključitvi v novo univerzo. Tudi lastnina obeh zavodov bo ostala brezplačna v upravljanju nove univerze. Ob tem je rektor ljubljanske univerze prof. dr. Jože Mencinger poudaril, "da univerzi, ki ima zelo velike probleme, ne bi smeli delati še dodatnih težav". V Novi Gorici pripravam v Slovenski Istri ne nasprotujejo, "ker imajo do tega pač pravico", kot je izjavil župan mestne občine Črtomir Špacapan na srečanju s časnikarji 19. t.m. Sami hitro razvijajo visokošolski zavod Politehnika, o čemer so razpravljali tudi na zasedanju mestnega sveta 21. t.m. Predsednik Politehnike prof. dr. Danilo Zavrtanik je v svojem poročilu navedel, da zavod deluje že sedmo študijsko leto. Dejavnost Politehnike se je razširila tako, da sedaj zagotavlja dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje, raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v podjetniško okolje. Vseh študentov je nad 500, v Novi Gorici pa bodo jeseni letos pričeli graditi zanje stanovanjski stolpič. Naložbo bosta financirala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Mestna občina Nova Gorica. Politehnika je lani pridobila nove prostore v gradu Štanjel. Tam bodo razvijali šolo za restavratorstvo in tehnologijo. Načrtujejo tudi, da bi del izobraževalnih in protokolarnih programov Politehnike prenesli v prenovljeno Vilo Vipolže v Goriških Brdih. Lani so ustanovili tudi univerzitetno Fundacijo Edvard Rusjan, ki uspešno zbira sredstva za financiranje razvoja Politehnike oz. univerze v Novi Gorici. Doslej je zbranih nad 25 milijonov tolarjev. Kar zadeva ustanavljanje univerze na Primorskem je prof. dr. Danilo Zavrtanik na omenjeni seji mestnega sveta dejal, "da se je potek dogodkov odvijal neugodno za naš nadaljnji razvoj. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ni bilo pripravljeno sprejeti koncepta moderne, rah- lo (šibko) povezane univerze, z dvema samostojnima in avtonomnima univerzitetnima središčema in vztraja na nastanku 'klasično organizirane univerze'. Zaradi tega se Politehnika v nastajočo univerzo zaenkrat ne bo vključila in bo nadaljevala samostojno pot". Vodja svetovalske skupine ZLSD v Mestnem svetu Mirko Brulc je župnau predlagal, naj bi Politehniko čimprej tudi uradno razglasili za univerzo. Seveda pa taka odločitev sodi izključno v pristojnost vlade in nemara celo državnega zbora. ——— M. NOVA RAZSTAVA NA SVETI GORI VERSKA ZNAMENJA OB PLANINSKI POTI V Frančiškovi dvorani Frančiškanskega samostana na Sveti Gori so pripravili novo razstavo. Gre za prikaz skritih verskih znamenj ob slovenski planinski poti, na fotografskih posnetkih in razglednicah. So delo Cirila Velkovrha iz Ljubljane, ki je svoje delovanje pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine takole predstavil: "Slovenija slovi v svetu po svojih naravnih lepotah. Poseben čar pokrajine pa so cerkve na vzpetinah ter kapelice in kozolci na poljih. Ko je 1994 izšel Dobnikov novi vodnik po Slovenski planinski poti, sem se kot njegov urednik odločil, da bom prehodil predvsem tiste dele, ki jih do tedaj še nisem. Namesto lova za žigi sem ob tej poti skušal poiskati vsa verska zna-manja kot del naše kulturne dediščine. Cerkva je v Sloveniji skoraj tri tisoč. Na poti do vsake je 13 ČETRTEK, 28. FEBRUARiA 2002 včasih tudi po več kapelic in križev. Poleg tega pa je po vaseh in drugod tudi veliko drugih znamenj, toliko, daje vsa težko najti. Samo ob Slovenski planinski poti in v tistih krajih, skozi katere poteka ta pot, je več kot sto kapelic in več kot petdeset cerkva ter vsaj še toliko križev in razpel. Vseh znamenj pa je prek 350. Razna znamenja, velika in majhna, so pogosto skrita očem popotnika, pa tudi domačini vedno ne vedo, kam so jih postavili njihovi predniki. Mnoga znamenja so pomembni kulturno umetniški spomeniki". Del teh znamenj prikazujejo fotografije in razglednice, ki so na ogled na Sv. Gori. Razstavo sta pripravila Frančiškanski samostan in založba Branko v Novi Gorici. Odprta bo do 24. marca. 14 i ČETRTEK, , 28. FEBRUARJA 2002 SDGZ / IZ OKROŽNICE ZA FEBRUAR 2002 AKTUALNE TEME SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE SREČANJE SLOVENSKIH PEKOV NA OPČINAH V okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja deluje tudi lepo število pekarn, ki imajo sedež v glavnem v tržaški pokrajini. Lani so peki SDGZ obiskali dva obrata v Sloveniji: mlin in industrijo Mlinotest v Ajdovščini ter zasebni pekarski obrat Brumat v Novi Gorici, da bi se neposredno seznanili z delom in razvojno vizijo tega sektorja čez mejo. POENOSTAVITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI Odlok predsednika republike 7.12.2001, št. 435 je uvedel pravilnik o vrsti pomembnih novosti za svet podjetništva. - Od 1.1.2002 odpade obveznost priodičnih (mesečnih-tri-mesečnih) prijav IVA; zadnje periodične prijave bo treba torej oddati za mesec december oz. za četrto trimesečje leta 2001; ostanejo v veljavi denarne kazni za morebitne napačne periodične prijave v letu 2001. - Namesto periodičnih prijav bo treba od leta 2003, točneje do 28.2.2003, poslati telematsko letno sporočilo s podatki o davku IVA v letu 2002; to prijavo bodo dolžni poslati individualni podjetniki in profesionalci, če je letni promet višji od 50 mil. lir (25.822,84 evrov) ter seveda vse družbe (sne, sas, srl, spa, zadruge in nekomercialne ustanove). - Poenotenje datumov za oddajanje davčnih prijav in IVA: do 31. 7.2002 na pošto ali banko; do 31. 10.2002 s telematsko povezavo; družbe kapitalov torej niso več vezane na datum odobritve bilance, vendar to velja le za davčne obveznosti. V predvidenem roku, običajno do 30.4.2002, morajo namreč bilanco vseeno odobriti in jo nato oddati v roku 30 dni Trgovinski zbornici. - Samostojno prijavo IVA, torej ne skupno z U N ICO, morajo še dalje oddajati podjetja, pri katerih davčno leto ne sovpada s sončnim letom ter davčni zastopniki nerezidentnih podjetij. - Za povračilo davka IVA ostane v veljavi pravilo, da se letno povračilo lahko zahteva od 1.2. 2002; medletna povračila se lahko zahtevajo do zadnjega dne naslednjega meseca po zaključku vsakega trimesečja. - Novi datumi za plačilo davkov za leto 2001: za fizične osebe in osebne družbe (sne-sas) velja rok 31.5.2002; za družbe kapitalov (srl-spa-zadruge) in za nekomercialne ustanove velja rok 31.7.2002; v istih rokih je treba tudi vplačati prvi predujem za leto 2002; nespremenjen, torej do 30.11.2002, ostane rok za plačilo drugega predujma. - Odpade obveznost vpisovanja v registre IVA periodičnih obračunov ter uporabe "plafonda" za izvoznike; po potrebi, in vsekakor ob letni prijavi, pa bo davčna uprava zahtevala ustrezne podatke. Zato je umestno, da nadaljujemo z vpisovanjem teh podatkov, kot smo to počeli do sedaj. - Mogoče je oddati v roku enega leta nove dopolnilne davčne prijave in IVA namesto tistih že oddanih, četudi so nove prijave v korist davčnega zavezanca. - Davčnih odrezkov (scontrini fi-scali) ni treba več priložiti registru inkasov "corrispettivi". - Morebitno izgubo blaga in dobrin lahko podjetnik potrdi s samopotrdilom. - Delodajalec mora do 31. marca 2002 oddati potrdila uslužbencem in sodelavcem o prejetih dohodkih v letu 2001. POKOJNINE-SOCIALNI POVIŠEK Mnogo je bilo govora o novostih, ki naj bi jih prinesla Berlusconijeva obljuba v zvezi s poviškom minimalnih pokojnin na 1.000.000 Lit. Obljuba, predvsem tista, ki je neosno-vana, pripelje do zmed, velikih razočaranj in razburjanj. Zaradi tega menimo, da je potrebno, da vsaj delno obrazložimo, kaj je ta milijonska pen- zija in komu pravzaprav pritiče. Socialni povišek Finančni zakon za leto 2002 predvideva povečanje nekaterih minimalnih pokojnin na 1 milijon lir oz. 516,46 evrov. Socialni povišek je podvržen dvema pogojema: starost in dohodki upokojenca. INPS je z januarskim izplačilom pokojnin že izplačal povečanje nekaj nad sedemstotisočim upravičencem, in sicer tistim upokojencem, od katerih je že poznal pokojninsko situacijo. Predvideva se, da naj bi imelo pravico do povečanja pokojnin še približno 1.500.000 upokojencev. Preverba dohodkov za socialni povišek Te dni INPS pošilja pismo morebitnim upravičencem, s katerim sprašuje podatke na osno- vi katerih se bo ugotavljalo, če obstaja ali ne pravica do socialnega poviška. Pismu je priložen formular, katerega je treba izpolniti in vrniti pokojninski ustanovi preko CAF-a ali Patronata, ki sledi upokojencem. Komu pritiče socialni povišek? Povečanje penzij do 516,46 evrov (1 milijon lir), kot predvideva finančni zakon za leto 2002, pritiče: 1. bivšim odvisnim in samostojnim delavcem in vsem upravičencem do pokojnin, katerih znesek je nižji od 516,46 evrov (1 milijon lir) 2. upravičencem do socialne pokojnine in upravičencem do socialnega prispevka 3. stoodstotnim civilnim invalidom, gluhonemim, slepim in upravičencem do invalidske pen-zije INPS Pri kateri starosti lahko dobimo socialni povišek? Zato, da lahko upokojenec zaprosi za povišanje penzije, mora dopolniti vsaj 70 let starosti. Kljub temu se pravica lahko anticipira na 65 let, in sicer za tiste upravičence, ki imajo plačane prispevke. Za vsakih 5 let prispevkov se odbije 1 leto, do maksimalne višine petih let. Glede na to svetujemo, da se zainteresirani obrnejo na pisarno Patronata INAC, ul. Cicerone 6, za podrobnejša pojasnila. Stoodstotnim invalidom, gluhonemim, slepim in nositeljem delovnih invalidskih pokojnin pritiče socialni povišek že pri 60. letu starosti. Dohodkovni zneski, ki dajejo pravico do socialnega dohodka Poleg starosti mora upokojenec izpolnjevati še naslednje e-konomske pogoje: 1. če živi sam, ne sme imeti dohodkov, ki presegajo 6.713,98 evrov (13.000.000 lir) 2. Če je poročen, vsota osebnega dohodka in dohodka zakonca ne sme presegati 11.271,39 evrov (21.824.000 lir) Kateri dohodki ne pridejo v poštev za socialni povišek? Iz izračuna dohodkov, ki jih je treba prijaviti za pridobitev pravice do socialnega poviška, se ne upoštevajo naslednji prejemki: 1. stanovanjska hiša 2. odškodnine, ki izhajajo zaradi poškodb, cepljenj, transfuzij itd. 3. dodatek za spremstvo 4. povišek 300.000 lir, ki ga je predvidel finančni zakon 2001 5. družinska doklada Izključene so tudi ekonomske pomoči, ki jih občasno izplačujejo različne ustanove. DAVORIN DEVETAK V zadnjem času pa so imeli vrsto sestankov s stanovskimi kolegi Združenja pekov iz Trsta ter s pokrajinskimi sindikati zaposlenih v pekarstvu. O tem je poročal zbranim pekom na sestanku na Opčinah predsednik obrtnikov SDGZ Ezio Mauri, ki je dejal, daje prav ta sektor med tistimi najbolj na udaru zaradi novih komercialnih in tehnoloških izzivov. Bivši predsednik obrtne sekcije, sicer pek iz Boljunca, Drago Ota je uvodoma opozoril kolege na najbolj pereča vprašanja. Na nedavnem sestanku na Pokrajini Trst so se zastopniki podjetnikov, delavcev in tudi gostujoče uprave zedinili pri ocenjevanju najbolj problematičnih dejavnikov in se izrekli tudi za nekatere skupne programske smernice. Pekarski sektor zelo občuti spremembe v načinu proizvodnje in distribucije, saj se ob tradicionalnih prodajalnah vse bolj širi potrošnja kruha v marketih in veleblagovnicah. Uveljavlja se standardna industrijska proizvodnja, z vedno bolj avtomatiziranimi in cenenimi postopki za pripravo in peko kruha, kjer ni vedno zajamčena kvaliteta uporabljenih sestavin. Z novo tehnologijo se seveda opremljajo tudi manjši obrtni obrati, a ostaja še vedno vprašanje nasičenosti omejenega tržišča. Mali in srednji obrati bodo morali iskati pot kvalitete, lahko bodo razvili določene "niše", a bodo morali biti tudi zelo dinamični in reaktivni, če bodo hoteli ohraniti pozicije na trgu. Omenjena je bila problematika nezadostne delovne sile, v kolikor se zaradi objektivnih Ugodne vremenske razmere minulih dni smo lahko izkoristi- li za celo vrsto spomladanskih del. V vinogradih in sadovnjakih hitimo z obrezovanjem, obnavlja pa se tudi delo po vrtovih in začenjajo se pripravljati polja za spomladansko setev jarih žit, krompirja in drugih poljščin. Zelo primerno je, če na razdaljo desetih poskrbimo za analizo tal. Na ta načim smo gotovi, kakšno je stanje hranljivih snovi v zemlji in bomo tudi najlažje ugotovili, česa primanjkuje rastlinam. Analizo opravljajo le nekateri nalašč usposobljeni laboratoriji, katerim moramo dostaviti vrečko s približno dvema kilogramoma zemlje, ki ju bomo zbrali tako, da bomo vzorce nakopali približno 25 cm globoko vzdolž obeh diagonal površine. Analiza tal je še zlasti potrebna pri obvalja-nju ali novem zasajanju trajnih nasadov. Koristna pa je tudi za vrtove, ki so navadno intenzivno izkoriščene površine. Za vrtove je važno in koristno, da skrbimo za stalno dodajanje organskih snovi. Idealno gnojilo je zrel goveji hlevski gnoj iz razmer (delo ponoči) vse manj mladih odloča za poklic. Tu bi bilo treba, skupno z javnimi upravami, temeljito obnoviti in prilagoditi strukturo izobraževanja za profesionalne like in poklice. Povedati je tudi treba, da se širi težnja, da bi se prodajal in torej pekel svež kruh tudi ob nedeljah. To se že dogaja in je po zakonu predvideno za posebna obdobja (Božič itd.) oziroma za poletne mesece v točno določenih turističnih območjih. Mali družinski obrati pa vidijo to možnost kot dodatno obremenitev in razlog več za odklonilno stališče mladih do te dejavnosti. Ota je še izpostavil vprašanje vstopa Slovenije v Evropsko unijo s povezanimi možnostmi "vdora" zunanje ponudbe še s tega področja. Namen vseh strani, ki zastopajo sektor, je, da bi bolj dejavno sledili temu procesu in prišli do novih oblik sodelovanja, tako na bilateralni osnovi (združenj podjetnikov in sindikatov delavcev) kot tudi s pristojnimi javnimi organi, da bi se udejanjili stvarni posegi v podporo tra-dicionalne pekarske dejavnosti na Tržaškem. Prisotni operaterji, v glavnem mladi, kot je razvidno iz posnetka v Hotelu Daneu, so se oglasili in tudi opozorili na konkretne probleme. Vajenci bi morali delati pred 6. uro, sicer se ne morejo nikakor ne naučiti poklica. Peki na Krasu bi mo- hlevov, kjer polagajo potrebno pozornost tudi nastilju, se pra- vi slami ali listju, s katerim postiljajo živini. Tak gnoj zelo ugodno vpliva na rodovitnost zemlje, predsvem pa izboljša strukturo tal. Primeren je tudi zrel kompost, za katerega si navadno vrtnarji vzamejo premalo časa, čeprav bi z rednim kompostiranjem organskih odpadkov z vrta in gospodinjstva lahko bistveno prispevali k ohranjanju in obogatitvi organskih snovi v zemlji. Zlasti v zelenjad-nem vrtu je kompost vedno rali biti bolj vključeni v predvidene turistične in razvojne načrte. Obrati, kjer ni metani-zacije, morajo uporabljati nafto za pogon peči, kar predstavlja nezanemarljivo breme v primerjavi s pekarnami, ki razpolagajo s plinom. Potrebno bi bi- lo uvesti olajšave za preureditev dotrajanih instalacij oziroma znižane tarife za gorivo, elektriko ipd. po vzorcu olajšav, ki veljajo npr. za avtoprevoznike, industrijo itd. Tajnik obrtne sekcije Andrej Sik, ki je odgovoren za službo pridobivanja prispevkov pri SDGZ-Servis, je s tem v zvezi opozoril člane na zelo ugodne možnosti financiranja za investicije iz t.i. Cilja 2, za gradnje in za nakup strojev. Vse izražene sugestije in predloge včlanjenih pekov bo SDGZ posredovalo v razpravo posebnemu pokrajinskemu omizju na to temo, ki se snuje pri Pokrajini; obenem pa bo še naprej povezovalo lokalne slovenske peke in si prizadevalo, da bi ti skupno nastopali s kolektivnimi pobudami, izobraževalnimi, promocijskimi, tudi v sodelovanju z drugimi sekcijami Združenja, in s še drugimi dejavnostimi. Slovenska stanovska organizacija bo seznanila tudi tržaško trgovinsko zbornico z izrečeno vsebino in potrebami te kategorije operaterjev, ki odigrava posebno vlogo pri ustvarjanju krajevne in širše jestvinske ponudbe. dobrodošla snov, s katerim primerno pripravimo gredice za novo setev. Omenili smo, da se obnavlja delo na vrtu, največ dela je s prekopavanjem in gnojenjem, a tudi s sajenjem in setvijo. V zaveten kotiček bomo poseja- li špinačo in redkvice, pa solato berivko. Gredice bomo zaščitili vsaj s polietilenskimi predivi, ki prepuščajo svetlobo in vodo in zaščitijo pred mrazom. Cim prej bomo posadili čebu- lo in česen, če ju nismo že jeseni. Zemlja za jesen ne sme biti OKTOBRA V RADENCIH SREČANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA Po preteklih dveh srečanjih slovenskih zdravnikov doma in po svetu leta 1998 in 1999, ki sta bili zlasti po pričanju udeležencev zelo uspešni, bo pod okriljem Svetovnega slovenskega kongresa in v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije potekalo od 10. do 12. oktobra 2002 v Radencih pri Murski Soboti 3. strokovno srečanje slovenskih zdravnikov iz domovine in sveta. Namen srečanja še naprej ostaja predvsem v medsebojnem spoznavanju in povezovanju slovenskih zdravnikov doma in po svetu ter širši javnosti predstaviti dosežke slovenske zdravniške stroke doma in v tujini. Na srečanje vabijo prireditelji slovenske zdravnike iz tujine in domovine ter druge strokovnjake, ki delajo na področju zdravstva, npr. direktorje zdravstvenih ustanov, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje. Iniciativni odbor, ki je bil ustanovljen ob koncu prvega srečanja, je v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, Zdravniško zbornico Slovenije in Slovenskim zdravniškim društvom pripravil preliminarni program. Oblikovali so tridnevni program bivanja. Osnovni del bo sestavljen iz predavanj priznanih slovenskih zdravstvenih strokovnjakov iz tujine in okroglih miz, predstavljeno pa bo tudi raziskovalno delo slovenskih zdravstvenih raziskovalcev doma in po svetu. Poleg osrednjega strokovnega srečanja bodo pripravili tudi izlet z ogledom najlepših znamenitosti kraja srečanja. Informacije lahko dobite na naslovu elektronske pošte: ssk.up@eunet.si. neposredno ob obdelavi tal pognojena s hlevskim gnojem, lega pa naj bo sončna in zavarovana pred vetrom. Paziti moramo, da česna, podobno kot velja za čebulo, ne sadimo dve leti zaporedoma na isto mesto, ker so v tleh lahko klice nekaterih glivičnih bolezni, ki bi povzročile gnitje. Gredice naj bodo vsaj 15-20 cm visoke, da voda lažje odteže. Zaradi kasnejšega pletja je primerno, da je v vrsti razdalja med posajenimi stroki 15 cm, med vrstami pa naj bo vsaj 25-30 cm razdalje. Česen vzgojimo iz najlepših strokov, ki sestavljajo glavico. Odbiramo jih iz glavic, ki so popolnoma zdrave in lepo razvite. Priporočljivo je vsaj občasno si nabaviti novo seme, se pravi nove glave, ki jih dobimo v semenarnah in za katere proizvajalci jamčijo, da so virusno neoporečne. Stroke posadimo približno 3 cm globoko, tako daje vrhnji, koničasti del zgoraj. Priporočljivo je tudi razkužiti stroke, še zlasti, če smo v minulem letu opazili napad sive plesni ali gnilobe. Najbolj enostavno je, da uporabimo kak pripravek na osno- vi bakra, ki ga rabimo tudi v vinogradništvu. DELO NA VRTOVIH PO KONCU ZIME O ANALIZI TAL IN DRUGIH SPOMLADANSKIH OPRAVILIH * • V'” '' ‘5 V V#r A mSi liiffilll 9. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V SALT LAKE CITYJU / OLIMPIJSKI OGENJ JE UGASNIL ZLATO ODLIČjTnEPOŠTENOSTI ANDREJ CERNIC Olimpijski plamen, ki se je prejšnje dni ponosno dvigal nad Salt Lake Cityjem in zvezno državico Utah, je v nedeljo dokončno ugasnil. Nad zimskimi olimpijskimi igrami 2002 je tako padel zastor, olimpijski ogenj pa je začel dolgo čezoceansko pot proti Turinu, kjer bo leta 2006 na sporedu naslednja zimska olimpijada. Mesto slanega jezera je kronalo Jani-co Kostelič za kraljico alpskega smučanja. V zgodovino pa se bo tudi zapisalo kot mesto, v katerem so sodniki tekmovanj v umetnostnem drsanju prista- li na podkupovanje. Tako so prelomili zaprisego, s katero se je na otvoritveni slovesnosti Al-len Church, v imenu vseh sodnikov, obvezal, da bodo sodili nepristransko. Na De Cuberti-nov duh in geslo altius citius fortius je tudi tokrat padla senca jemanja nedovoljenih poživil, ki je v tekmovanjih na takem nivoju, žal, postalo že stalnica. Najvidnejša žrtev, ki ni prestala izpita protipoživilskih preizkusov, je bil tokrat dobitnik treh zlatih medalj, španski nordijski tekač Johan Muehlegg. Uspehi in neuspehi, zmage in porazi so nas v teh dneh spremljali cele dneve in pogosto tudi pozno v noč. Salt Lake City je bil dva tedna prestolnica sveta: z vidika financ in prepoznavnosti so ZOI glavnemu mestu državice Utah nedvomno zelo koristile. Mesto slanega jezera je namreč med manj poznanimi prestolnicami ameriških zveznih držav. Kar je za Salt Lake City najbolj značilno, je prevladujoča verska skupnost Mormonov in njihova stroga morala. Edini vseameriško vidnejši medijski pojav v tem mestu je košarkarska ekipa Utah Jazz in njena stebra Karl Malone in John Stockton. Prisotnost v ligi NBA ni zadostni razlog, da mesto postane splošno zanimivo za širše množice ljudi. Dodelitev zimskih olimpijskih iger državici Utah je zato za tamkajšnjo skupnost pomenila pravo mano z neba. Olimpijsko gibanje je namreč v Salt Lake City pripeljalo množico bogatih oglaševalcev in enkratno možnost za samooglaševa-nje na enem izmed večjih globalnih medijskih trgov. Med podjetji, ki največ vlagajo v olimpijske igre, najdemo seveda svetovno najbolj priznane znamke: Coca Cola, Visa in IBM so npr. vsaka posebej plačala 50 milijonov dolarjev, da so si pridobila pravico štiriletne uporabe olimpijskega simbola, 5 olimpijskih krogov, v tržne namene. Televizijska hiša NBC je pravico za prenos vseh olimpijskih iger med letoma 2000 in 2008 plačala 3,5 milijard dolarjev. Potrebno je ugotoviti, zakaj je gospodarska in oglaševalska plat letošnjih ZOI tako zanimiva. Že zdavnaj je mednarodna javnost pozabila, kako si je Salt Lake City pridobil organizacijo letošnjih olimpijskih tekmovanj. Novembra 1998 je v javnost neuradno pronicnila vest, da je Olimpijski komite iz Salt Lake Cityja (SLOC) plačal šolnino hčerki kamerunskega člana Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Nepričakovano in strahovito je nekaj tednov kasneje kot vulkanska lava bruhnila na dan novica, daje 13 bližnjih in daljnjih sorodnikov članov MOK-a prejelo skoraj 400 tisoč dolarjev denarne pomoči. Neprijetnemu razkritju je sledi- lo kar nekaj "uglednih" defene-stracij: zaradi prejemanja podkupnin je bilo "obglavljenih" 7 članov MOK-a, nekaj časa je bil na prepihu celo takratni predsednik mednarodnega komiteja Juan Antonio Samaranch. Že pred tem sta odstopila tudi podpredsednik SLOC-a David John- son in član istega komiteja Frank Joklik. Afera se je nadaljevala v letih 1999 in 2000, ko so na dan prišli novi dokumenti in nova pričevanja o poskusih podkupovanja. Odborniki SLOC-a so se branili, češ da so "darila" MOK-u pogost pojav. V časopisih so že pred tem govorili o zakulisnih "igricah", s katerimi si je japonski olimpijski komite zagotovil ZOI 1998. Njegov takratni predsednik Voshiaki Tsutsumi naj bi, po pisanju tednika Time, prispeval 20 milijonov dolarjev za izgradnjo olimpijskega muzeja v Ženevi. Olimpijske igre navsezadnje ne morejo biti olimpijske igre brez večjih ali manjših škandalov. Gotovo bodo še nekaj časa odmevali že omenjeni primer nordijskega smučarja Muhlle-ga, afera o sojenju na tekmah umetnostnega drsanja in izključitev ruske tekačice Lazutine. Na največji škandal, ki nikakor ne zadeva športnikov, ampak samo t.i. bele ovratnike v mestu, znanem po njihovi strogi morali, pa je javnost že zdavnaj pozabila... Zakaj? Denar je sveta vladar. 15 ČETRTEK, 28. FEBRUAR' 2002 ODBOJKA / CLUB ALTURA-OLYMPIA TISKARNA BUDIN 1:3 KOLESARSTVO / V NEDELJO, 3. MARCA LEP NAPREDEK JUBILEJNA DIRKA NARODOV (OLYMPIA: Pintar, Geotti, S. Ter-Pjn, S. Šfiligoj, G. Sfiligoj, Craunar, I- Terpin, Maraž, Zorni, Špacapan, Bernetič.) Tekma med tržaško Alturo in Olympioje bila v nedeljo zjutraj, nasi fantje pa so kljub nenavadni uri odigrali odlično tekmo m pokazali velik napredek. Začetek je za naše fante bil nekoliko nesrečen. Domačini so izključno s servisi povedli kar za 8:2, goriški fantje pa so se kmalu zbrali in izenačili rezultat. Zaključek seta je bil zelo napet, >zid je bil do konca izenačen, na koncu pa je set šel v roke Alturi. Dobra igra, ki jo je O-lympia pokazala na koncu prvega niza, se je nadaljevala. Naši so z izredno učinkovitimi napadi povedli za 20:8, tako da se je Altura kmalu predala. Končni rezultat drugega seta je to- rej bil 25:12. Tudi v zadnjih dveh setih so naši igrali zbrano in učinkovito. Posebno pohvalo zasluži Gregor Sfiligoj, ki je bil izmed vseh najbolj prodoren in je za Alturo bil pravi trn v peti. Olympia si je s to zmago spet prisvojila četrto mesto na lestvici. Za njo je sicer cela vrsta ekip, ki jo lahko ogroža, s tako igro, kot se je pokazala v nedeljo, pa pozitivnih rezultatov gotovo ne bo manjkalo. Seveda so uspehi odvisni tudi od publike, zato spet vabimo čim večje število navijačev in ljubiteljev odbojke, naj pridejo bodrit naše fante! ■ PŠ MATJAŽ RUSTJA Mednarodna dirka Kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja pri Trstu si prepričljivo utira pot med pomembne preizkušnje profesionalnega kolesarskega koledarja. Letošnja 26. trofeja ZSŠDI, ki jo od ustanovitve prireja Kolesarski klub Adria, si letos nadeja obleko pomembnih jubilejev, saj praznuje lonjersko društvo tridesetletnico obstoja, dirka pa petindvajseti rojstni dan (zaradi tržaškega vrha G8 je namreč lanska izvedba zadnji trenutek odpadla). Poleg Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je letos stopila v vrste pobudnikov tudi Zadružna kraška banka (na predstavitveni tiskovni konferenci je prisotne pozdravil predsednik ZKB Dragotin Da-nev). Dirka ni le uvod v vrhunsko kolesarsko sezono v Furla-niji-Julijski krajini, pač pa tudi četrta sezonska mednarodna preizkušnja v Italiji, namenjena kolesarjem kategorij under 23 in elite. V nedeljo, 3. marca, se bo torej po naših cestah od Prebe-nega do Sovodenj in Zagraja pomerilo kar 192 kolesarjev 22 različnih narodnosti. Neuradni start bo krenil ob 12.40 iz Lonjerja proti Barkovljam, kjer bo ob 13. uri uradni začetek dirke, prihod prvih kolesarjev pa je predviden okrog 16.30 nad Lonjerjem. Sicer nekoliko daljše začrtana proga skriva približno 30 kilometrov pred koncem nadležno preizkušnjo, ki je letošnja velika novost kolesarske pobude. Pred tradicionalnim vzponom iz Boljunca do Bazovice se bodo morali namreč kolesarji preizkusiti na strmi poti od Mačkolj do Prebenega. Izbiro štiristo metrov dolgega vzpona je narekovala želja organizatorjev, da bi se izognili množičnemu šprintu pred ciljem nad Lonjerjem, kjer so zmagovalci večkrat iztrgali slavje. Morda bo netradiciona-len razplet dirke privabil večjo množico gledalcev, nedvomno pa take izbire večajo ugled te pobude in jo uvrščajo med nenadomestljiva srečanja kolesarskih sezonskih preizkušenj. Na predstavitveni tiskovni konferenci, ki je bila v novih prostorih lonjerskega športno-kul-turnega centra v četrtek, 21. februarja, je duša te ugledne dirke Radivoj Pečar poudaril, da je na letošnji izvedbi prisotnih kar 26 ekip iz 11 držav. Poleg Italije, ki se letos udeležuje nastopa z enajstimi moštvi, se bo pomeri- lo pet slovenskih ekip iz Nove Gorice, Kranja, Ljubljane, Ptuja in Novega mesta, pa ekipe iz Hrvaške in reprezentance Avstrije (ki jo vodi nekdanji slovenski as Pavlič), Slovaške, Ukrajine ter nemška ekipa Muenchen Bava-ria, švicarska Ghia Fasco, češka Joko, poljska Legia in madžarska Ferencvaros. Vpisi so se zaključi- li nekaj dni pred koncem leta, zanimanje za "lonjersko" dirko pa je tako veliko, da so organizatorji našteli prve prijave že septembra letos na SP v Lizboni, kjer je med drugim slovenski kolesar Andrej Hauptman zasedel odlično tretje mesto. Hauptmanovo ime zasledimo tudi v seznamu zmagovalcev mednarodne kolesarske dirke KK Adria za Trofejo ZSŠDI, saj je leta 1996 stal na tretjem mestu. Lonjerski dirki pa je večkrat uspelo prerokovati uspehe športnikov svetovnega kova, saj so pri Adrii zmagali tudi Fondriest, Figue-ras in Casartelli. Predsednik ZSŠDI Jurij Kufer-sin je uokviril bistvo dirke, ki je bila pred leti stičiščna točka med vzhodnim in zahodnim kolesarstvom, danes pa se to poslanstvo zrcali v neločljivem binomu med šprtom in mirom, športom in prijateljstvom ter športom in sožitjem. Veliko število uglednih gostov, med katerimi moramo omeniti direktorja dirke po Sloveniji g. Fifolta, predstavnika CONI Bloccarija in predstavnika kolesarske zveze Ciottija, je izrazilo priznanje organizatorjem, ki so v dolgih letih neutrudnega dela posadili dirko na zavidljivo raven uspeha in tako izzvali v kolesarskem ambientu vse večjo odmevnost in zanimanje. GOSPODARSTVO MED OLJČNIMI NASADI DO ZDRAVILNEGA OLJA OLJKA IN NJENO OLJE Tak je naslov lepe, potrebne in zanimive knjige, ki je pred časom izšla pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani in jo je napisala Meta Krese. Napisali smo, da gre za lepo knjigo, kar je res, saj je knjiga ° oljki in njenem olju ilustrirala, za kar je poskrbela Zagor-Simič, medtem ko je oblikovanje bilo zaupano Tatjani Lješe-vič. V knjigi je izbor barvnih in trnobelih fotografij, ki jih je Prispevala skupina slovenskih otografov, medtem ko je uvod z naslovom Etnologija in simbo-! d v knjigi Oljka in njeno olje de-o cenjega slovenskega naro-opisca Damjana J. Ovseca. Preden pobliže pogleda mo mo vsebino knjige, toplo sve- tujemo v branje uvod h knjigi, ker je zares vreden branja, česar za vse uvode sicer ne moremo reči. Damjan J. Ovsec pa je poleg tega, da je priznan etnolog, tudi dober in iskriv pripovedovalec, ki zna zajeti bistvo v sproščenem, klenem, a vedno sočnem in v našem primeru tudi sončnem slogu, saj vendar govori o oljki in njenem oljčnem olju. Ovsec bo s svojim uvodom na nevsiljiv način popeljal bralca skozi pomene in zgodovinske dobe, skozi stoletja in predvsem pa skozi čas, skozi simbole in legende, v katere je zavita še danes oljka, ki naj bi v Sredozemlje prišla nekje iz črne Afrike in se pri nas udomačila, postala simbolno, skorajda Božje, posvečeno drevo. Oljka je namreč prastar simbol Božjega tako v nekdanjih poganskih verstvih kot v judovskem in seveda krščanskem, našem izročilu in z vinsko trto si deli najlepše mesto med rastlinami v našem Sredozemlju, zibelki krščanstva in naše sodobne omike in kulture. Oljčna vejica je še danes simbol miru, kot je tudi danes oljčno drevo simbol trdoživosti in svetega vztrajanja zemeljskega in trenutnega, ki se skuša dotakniti Večnega in večnosti. Pa da ne bi kdo mislil, da je knjiga Oljka in njeno olje avtorice Mete Krese en sam simbolični spev in opevanje oljke in njenega žlahtnega sadu! Ne, ne, Knjiga Mete Krese je napisana pregledno, iskrivo, domiselno in celostno predstavlja oljko in njeno olje. Bogati izbor ilustracij in fotografij domiselno reže in seka lahkoten slog pisanja. Avtorica pa je v knjigo lepo uvrstila cel niz receptov iz nekdanje rimske kuhinje, iz svetopisemskih dežel, navodil za pripravo jedi s starega Cipra, izbor navodil za jedi, ki so najbolj značilne za Sredozemlje, za severno Afriko in sodobno Grčijo kot seveda tudi za Istro. Knjigo vzemite v roke, rabite jo, ker ima mlada Meta Krese z lepim nasmehom prav, ko pod svojo fotografijo na koncu knjige trdi, "da ni nobeno drevo tako zelo povezano z zgodovino človeštva in razvojem civilizacije kakor oljka." ----------JUP gre za dobro napisano knjigo o oljki in oljčnem olju, saj avtorica z natančnostjo znanstvenice piše najprej o podobi oljke, kjer zvemo, kaj je oljka ("zanikrno manjše drevo" itd.), kot seveda avtorica spregovori tudi o oljki kot rastlinski vrsti. Takoj za poglavjem, v katerem bralec zve kaj več o samem oljčnem drevesu, je na vrsti lep opis krajev, kjer oljka raste v Sredozemlju, kot tudi v Severni in Južni Ameriki. Seveda je avtorica pripravila tudi poglavja z opisom opravil v oljčnem nasadu in ne nazadnje tudi poglavja o oljarstvu, o zdravilnosti oljčnega ali olivnega olja in o zgodovini istrskega olja. AKTUALNO Z 10. STRAHI NEKAJ NEMOGOČEGA! 16 ČETRTEK, '8. FEBRUARJA 2 2002 Nekaj pred 13. uro je prišel s kvesture načelnik letečega oddelka dr. Carlo Lorito, ki je posredoval med Jeremitarji in vodjo merilcev arh. Alessiom Fab-bricatorejem. Po nekaj telefonskih pogovorih je tehnikom priporočil, naj začasno odnehajo z meritvami; to tudi v pričakovanju na sprejem delegacije Je-remitarjev pri prefektu. Istega dne so popoldne z občine uradno sporočili (tako beremo v sobotnem Primorskem dnevniku in Piccolu), da je - citiramo - "župan Valenti, na prošnjo prefekta Camilla An-dreane, danes odredil, naj se postopek za razlastitev zemljišč za realizacijo tretjega dela tovornega postajališča suspendira do prihodnjega tedna, po sestanku, ki ga bo sam prefekt imel s sostanovalci Jeremitišča." Toda v ponedeljek, 25. t.m., so se zemljemerci zgodaj popoldne spet pojavili in tokrat opravljali svoje delo s strehe hale tovornega postajališča in blagovnice Smart. Jeremitarji sojih o-pazili slučajno, takoj so nas poklicali in nam povedali, da se čutijo "izigrane, opeharjene, ogo- ljufane". Takoj so tudi poslali protestno brzojavko prefektu. Se istega dne je župan Valenti presenetil javnost tako, da je popolnoma zanikal to, kar je uradno izjavil tri dni prej glede začasne odložitve postopka, češ da so si vse izmislili novinarji. TOREK, 26. FEBRUARJA Na dan, ko je slovenski zunanji minister Rupel pisal predsedniku italijanske vlade (in zunanjemu ministru) Berlusconiju glede zaskrbljujočih zamud pri izvajanju zaščitnega zakona, so se Jeremitarji v torek, 26. t.m., ob 17. uri srečali na sedežu vladne palače na Travniku s prefektom Camillom Andreano in županom Gaetanom Valentijem. Tudi tokrat je Jeremitarjem stal ob strani dr. Damjan Paulin, predsednik slovenske konzulte na goriški občini in sam po rodu iz Jeremitišča. Do sestanka je prišlo zlasti zaradi napetosti, ki v zadnjih dneh vidno narašča (omenimo, da so zemljemerci tudi ta dan nadaljevali svoje delo). O tem srečanju bi lahko pisali na dolgo in široko, kajti spet so naši Jeremitarji trčili ob gumijast zid. Srečanje s prefektom, FOTO BUMBACA od katerega so si pričakovali več razpoložljivosti, ni obrodilo sadov, saj je bil dialog spričo županove osornosti skoraj nemogoč. Prefekt si je tokrat "umil roke" in nastopil kot posrednik med prebivalci in županom. E-dini predlog, ki sta ga v medlih obrisih prikazala prefekt in župan, je zadeval morebitno povišanje odškodnine za razlaščeno zemljo. Dr. Paulin je takoj pristavil, da problem ni monetarne narave. Predstavniki naših ljudi so namreč še enkrat jasno poudarili, da jim gre le za načelno in brezpogojno ohranitev celotnega zaselka, ki ima za na- še ljudi poseben pomen ne le zaradi tega, ker marsikdo od te zemlje živi, ampak tudi zato, ker gre pri tem tudi za vprašanje naše slovenske prisotnosti, kulture, omike. "Tu so naše korenine, tu so živeli naši pradedje, to zemljo želimo pustiti svojim o-trokom!" Dr. Paulin je dodal, da mora priti nujno do spremembe regulacijskega načrta, saj je širjenje avtoporta anahronistično, brezperspektivno. To je nujen predpogoj za katerikoli nadaljnji pogovor. "Vsa slovenska narodna skupnost v Italiji podpira naše ljudi. Pripravljeni smo iti do konca, internacionalizira- ti problem." Na vse to gostitelja nista odgovorila. Jeremitarji tudi tokrat niso mogli govoriti s predstavniki o-blasti v materinem jeziku; ko je Pavletič vprašal prefekta, ali lahko izvaja to svojo z zakonom in razsodbami ustavnega sodišča zajamčeno pravico, mu je ta odgovoril, da bi moral prevajalec priti v kratkem (po skoraj dveh urah ga seveda ni bilo). Kot glasnik Jeremitarjev je Pavletič prikazal najbolj kričeče kršitve zakonov, do katerih prihaja pri postopku zlasti v zadnjih časih, in vladnega funkcionarja pozval, naj odloži postopek. Gostitelja sta neprizadeto poslušala in povabila prisotne, naj proti morebitnim prekrškom ukrepajo, če se jim zdi, pri pristojnih (sodnih) oblasteh, češ da prefektura ni primeren prostor, kjer bi se reševali spori med posamezniki in krajevno upravo. Sestanek seje spričo naraščanja živčnosti končal tako, da je prefekt prisotne pozval k umirjenemu razmisleku. Rešitev? Zaenkrat je ni. Paulin je sklenil takole: "Upajmo, da se bo občinska uprava kmalu spremenila. To je edino upanje, ki nam ostaja." Predstavniki ogrožene skupnosti so seveda odšli s srečanja na prefekturi vidno razočarani nad obnašanjem vladnega funkcionarja, in vendar jih dogodek ni potrl. Odločno so pripravljeni nadaljevati svoj boj, se premišljeno obrniti do sodne oblasti in vprašanje internacionalizirati. Nekateri solastniki zemljišč na Jeremitišču, sorodniki krajanov, živijo v Kanadi in doslej še niso prejeli uradnih sporočil glede postopka razlaščanja, kot to narekuje mednarodna konvencija. Odvetniki kanadskih rojakov so že sprožili akcijo in zato se pričakuje odmevno diplomatsko soočenje, saj kanadski ambasador v Rimu pričakuje pojasnila od italijanske države. Tako bo "vsakdanja televizijska nadaljevanka", kot jo je nekam grobo opredelil goriški prefekt, postala - po besedah predstavnice jeremitarske skupnosti prof. Vande Srebotnjak - "mednarodna televizijska nadaljevanka". Ob koncu dodajmo še to, da Slovenska skupnost predlaga referendum glede namembnosti avtoporta (gl. stran 3). V sredo, 27. t.m., pa so gostoljubni Jeremitarji sprejeli v svojo sredo dijake pedagoškega liceja Gregorčič in mlade iz kastiljske šole na družabnosti. O tem prihodnjič. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI - OBČINSKE VOLITVE GORICA 2002 RAZLOGI ZA SAMOSTOJEN NASTOP ALI POLITIČNE POVEZAVE Dragi slovenski volivec: - V naslednjih poglavjih smo razčlenili pozitivne in negativne plati nastopa slovenske stranke na prihodnjih občinskih volitvah. - Radi bi tudi tvoje mnenje, glede upravičenosti ene ali druge izbire - Raziskava nam bo pomagala, da bomo bolj odgovorno zastopali izbrana stališča IZBIRA SAMOSTOJNEGA NASTOPA Razlogi ZA: 1. Nastop pod tradicionalnim znakom lipove vejice 2. Kandidatura našega predstavnika za goriškega župana, ali v drugem krogu za mesto v odboru 3. Zbiranje podpisov in s tem po dolgem času spet širše sodelovanje slovenske javnosti pri političnem nastopu 4. Uveljavitev slovenske liste in naših kandidatov brez drugih predznakov kot zgodovinsko važno za pričevanje slovenske prisotnosti v Gorici 5. Upanje na podporo vseh, ki slovensko mislijo in čutijo, od levice do desnice. Razlogi PROTI: 1. Izvolitev največ enega svetovalca, razen v primeru večjega volilnega uspeha 2. Noben doprinos pri zmagi ali porazu leve sredine, razen v povezavah v drugem krogu 3. Nobena možnost izvolitve našega predstavnika za župana 4. Kritike drugih slovenskih komponent, da rušimo Oljko in s tem posredno pomagamo pri uveljavitvi desne sredine 5. Kritike ostalih členov Marjetice, da jo ošibimo v odnosu do Levih demokratov v Oljki. IZBIRA POVEZAVE Z MARJETICO Razlogi ZA 1. Utrditev že ustaljene prijateljske naveze 2. Pomoč pri uveljavitvi sredinske komponente v Oljki v odnosu z levico 3. Možnost izvolitve več občinskih svetovalcev s sistemom preferenčnih glasov 4. Doprinos levi sredini za zmago proti desnici 5. Podpora skupnemu županskemu kandidatu že v prvem krogu in v primeru zmage možnost imenovanja našega predstavnika v občinski odbor. Razlogi PROTI 1. Pisana druščina manjših strank z nobenim jamstvom za uspeh 2. Podpora skupnemu županskemu kandidatu neslovenske narodnosti 3. Manjša vidljivost slovenskega nastopa, znak lipove vejice pomešan med ostalimi 4. Izvoljeni slovenski predstavniki utopljeni v Oljko, z nikakršno zunanjo prepoznavnostjo Slovenske skupnosti pri glasovanjih ali nastopih. 5. Malo razlike, razen morda ideološke, od nastopa Slovencev v sklopu ostalih italijanskih strank 6. Politična in ideološka obarvanost in s tem taborska utesnjenost edine slovenske politične stranke v Italiji, ki bi morala nasprotno težiti k preseganju razlik za skupne narodne interese. PROSTOR ZA OSEBNE POGLEDE IN NASVETE........................................................... Na podlagi gornjih postavk in osebnih ugotovitev : SEM ZA SAMOSTOJEN POLITIČNI NASTOP DA SEM ZA POVEZAVO Z MARJETICO DA NE NE (Prečrtaj eno od obeh možnosti) IME IN PRIIMEK (neobvezno) . Za sodelovanje se ti najprisrčneje zahvaljujemo! Odgovore pošljite na sedež stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici, na uredništvo Novega glasa ali izročite odgovornim pri SSk (Mirko in Bernard Špacapan, Aleš Figelj, Damijan Terpin, David Grinovero, Erika Jazbar, Ninko Černič, Karel Mučič, Doriana Devetak, Dimitrij Tabaj, Dimitrij Brajnik, Ivan Vogrič). NAČRTOVANJE POTOVALNEGA TABORA V OČARLJIVEM PARKU PRIPRAVE NA SVETOVNI DAN MLADIH V TORONTU (3) P. MIRKO PELICON ------- OBISK V MIDLANDU IN PREGLED POTI DO ALGONQUINA Vreme je bilo sorazmeroma toplo. Iz ZDA je prihajal topel val, ki je stagniral nad južnim delom Ontarija, tako da so bile temperature dokaj mile v tednu, ko smo bili v Torontu. Ponoči le nekaj stopinj pod ničlo, podne- vi pa nekaj nad ničlo. Seveda ostali del Kanade je preživljal svoje dneve in noči krepko pod ničlo (od -35“ do -45°). Ko smo se s slovenskim kaplanom Romanom napotili proti Midlandu (200 km od Toronta) in Algon-quinu (350 km od Toronta), je mraz pokazal svoje zobe. Geor-gian Bay Huronskega jezera je bila popolnoma zamrznjena. Hladni polarni vetrček je pihljal proti Torontu, kjer naj bi se čez nekaj ur - po krajevnih vremenskih napovedih - pojavil prvi resnejši snežni vihar letošnje mile zime. Vsekakor smo imeli pred očmi živo ikono stvarstva, ki jo je vsak izmed nas treh (Roman Travar, Simon Assi, Mirko Pelicon) doživljal drugačno z o-zirom na mrzli vetrček in hladno temperaturo zraka. Osebno sem užival. Romanu Travarju je bilo skoraj toplo. Kot pravi Korošec, potrebuje minus 30", da začuti mraz. S Simonom sva se zadovoljila z minus 15“. Nama je bilo že kar v redu tako! Spokojnost in preobraženost mid-landske zemlje zaradi snega sama spregovori, more spregovoriti o preobražzenosti notranje zemlje v vsakem izmed nas po zaslugi prelite krvi tistih ljudi, ki so dali svoje življenje, da bi njihove zemlje srca ostale neobljudene, čiste. Do Algonquina (na sliki) smo potovali še dobrih 120 km proti North Bay. Mraz je bil zmeraj močnejši, toda dežela v svoji prostranosti, je kljub zimskemu času pokazala svojo vabljivost in privlačnost, posebno za letošnji potovalni tabor. Izmerili smo čas prihoda iz Toronta in nazaj in si približno ogledali, kako je okrog Algonquina. Goriškemu skavtskemu klanu smo že izročili video posnetek obiskanih krajev in jim zajamčili posebnost letošnje avanture potovalnega tabora. Ne bomo rabi- li koles, ampak kanuje. OBISK NA GLAVNEM SEDEŽU VVORLD YOUTH DAY NA YOUNGE ŠT. 415 V TORONTU Obiskal sem nekako centralo, glavne možgane, ki koordinirajo celotno pripravo letošnjega svetovnega dneva mladih v Torontu. Ker gremo zamejci v sklopu italijanske Cerkve, sem obiskal gospodično Lucijo iz Ancone, ki je na čelu italijanskega oddelka, ki je stalno v stiku z najvišjimi pristojnimi organi za mladinsko pastoralo pri italijanski škofovski konferenci v Rimu. Med drugim Slovenija nima svojega oddelka. Lucija je povedala, da je veliko dela posebno z materialom: majce, CD-ji, zastave, logosi, tiskanje pastoralnih pisem Janeza Pavla II. in kardinala Ambrožiča v različne jezike, za koordinacijo poletov avionov, ki ne bodo mogli pristati vsi na Torontskem letališču, zato bodo ZDA dale na razpolago chicaško in detroitsko letališče, ki sta najbli-žji kanadski meji. Avioni bodo leteli tudi v Montreal. Od vseh teh krajev pa bo ministrstvo za promet in zveze poskrbelo povezave s Torontom, ki so že vključene v ceno paketa A, ki jo naši udeleženci postopoma plačujejo. Dogovorili smo se, da bi se med obiskom kardinala Ambrožiča v Gorici v nedeljo, 17. marca, med srečanjem z mladimi popoldne v stolnici telefonsko povezali z mladimi v Torontu. Ti naj bi spregovorili o vzdušju in o pričakovanjih v Kanadi za svetovni dan mladih. —— KONEC