Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. marca 2020 - Leto XXX, št. 13 stran 2 Tüdi v Sloveniji je koronavirus dojstavo javni žitek Dobro gej, aj se dobro počutiš stran 3 V sosednji Avstriji potekal »Dan Mura Raba Tour« stran 6 Pozimi na Triglav stran 8 2 Človek se spozna v nevauli Tüdi v Sloveniji je koronavirus dojstavo javni žitek Tak pravijo, ka prava natura vsakšoga človeka te najbole naprej pride, gda je kakšna nevola. Leko je tau nesreča, leko je tau bojna, dapa leko je tau bojna z virusom, stero zdaj »bijemo« po cejlom svejti. Zvünredne okoliščine, kak sta samoizolacija ali zapovedana karantena, ovak vplivajo na vsakšoga človeka. Edni se postrašijo, drugi celau panični gratajo, tretjim je vseedno, skeptični postanejo, iz štrtih pa tau naprej pride, ka eden drugomi pomagati trbej. V zadnjom časi vidimo pelde tak za sebičnost (önzés) kak za srčnost ali velikodušnost. V prvom časi, gda se je zvedlo, ka leko v domanjo karanteno pridemo, so lidgé začnili panično kipüvati vse, takšne stvari tö, stere sploj ne nücamo nujno. Večkrat smo po televiziji ali po interneti vidli, ka so se ništrni skuroknej zbili za zadnjo kilo mele ali cukra, če rejsan so že puno košaro ali voziček meli, drugi pa ešče prazno košaro. Takšoga ipa si človek misli, kakšoga srca so pa tej lidgé? Dobro, ka je takšni egoistov zatok menje kak tisti, steri nesebično ščejo pomagati. Trno se mi je vidlo, gda sem vidla na slovenski televiziji, ka so v blokaj (tömbházakban) na več mejstaj vönapisali, ka starejši naj prosijo mlajše sostanovalce (lakótárs) za pomauč. Tej so se njim ponidili, ka do njim šli v bauto naküpit ali pa v patejko po vrastvo. Vej pa vsi vejmo, ka je té virus najbole nevaren na starejše lidi. Na Vogrskom je lastnik hotela ponüdo tistim lidam, steri se vračajo iz tihinskoga pa morajo v karanteno, svoj hotel. Tau zatok, ka bi njim 14 dni nej trbelo domau titi k družini, naj leko družina telko-kelko normalno živé. Vej pa če bi bili oni okuženi (fertőzött), te bi mogla cejla družina v karanteni ostati. Pa nej samo tau, ka njim je zaubstonj ponüdo sobe, je eške s pomočjauv drugi lidi poskrbo za gesti tö. Druga dobra pelda. Šaule so zaprli, dapa včenjé se nadaljuje prek računalnikov, čedni telefonov … Vejmo, ka zatok v vsikšoj familiji nega laptopa, sploj pa nej več laptopov tam, gde je več šaularov. Ništrne, bogatejše držine ali podjetniki kipüvlejo prenosne računalnike pa davajo tistim družinam, stere nemajo. Vejmo, ka je v karanteni (pa tüdi, če doma) živeti nej leko delo. Vse tisto, ka nam je ovak samo po sebi razumljivo, normalno, je zdaj dojzapovedano. Ne moremo na kavo s padaši, nej v kino, nej v gledališče, nej na koncert pa ranč v cerkev nej. Najbole težko je tistim, steri živejo po blokaj. Vej pa tisti, steri majo družinske iže, zatok leko staupijo na dvor, v ogradec ... Tisti v blokaj pa samo na teraso ali balkon. Pa tak so se narodili koncerti na balkoni, najprva na Talanjskom, potistom pa v Sloveniji tö. Pa nej je tau lejpo, če že lidgé ne morejo na kulturne programe, kultura pride na balkone. Najbole se mi je vejndrik tau vidlo, gda so lidgé na Talanjskom z balkonaj ploskali brbejrom, medicinskim sestram pa zdravstvenemu osebju, steri so v prvi liniji pa najbole v nevarnosti zavolo koronavirusa. Lejpa človeška gesta v časi, gda ništrni pozabijo, ka smo lidgé, pa nej nejma mara. Marijana Sukič V Sloveniji so prvoga človeka, okuženoga z nauvim koronavirusom, padari najšli 4. marciuša. Čiglij je prve dni nej bilo kakše vekše panike, nas je bilou iz dneva v dne stau lidi, in se je v Sloveniji glij vöminjavala vlada, smo prišli v drügo fazo. Tau je pomenilo, ka se je javni žitek več ali menje začno dojstavlati. Pouleg toga so se začnile dojzape- Fizično zaprejta granica pri Martinji-Gorenjom Seniki več takših, steri smo malo bole previdno (óvatosan) šli med lidi, na kavo, v slüžbo, v bauto, pauleg toga smo si furt, gda smo meli priliko, bar 20 sekund z žajfo prali roke. Če je té prilike nej bilou, smo si razkuževali (fertőtlenítettük) roke z dezinfekcijskim sredstvom, stero ma najmenje 60 procentov alkohola v sebi. Na žalost je bilou dosta lüstva, steri so se nej držali toga. Sploj pa je bilo dosta takših, steri so ške furt ojdli na dopust, ponavadi skijat v Italijo, gé je v tistom cajti zavolo okužbe s koronavirusom zbetežalo že dosta lüstva. Vsakši den je bilo več takših, pri sterih je test pokazo, ka jih je napadno sars-cov-2, kak se včeno pravi nauvomi virusi. V začetki so ške najšli tiste lidi, s sterimi je té okuženi prišo vküp in so jih vse poslali za 14 dni v samoizolacijo, se pravi, ka so mogli ostati doma pa so nikan nej smeli titi. Tiste, steri so zbetežali, pa so poslali v špital. Po enon kedni, gda je bilou okuženih že okauli rati granice. 11. marciuša mi je gratalo ške priti v Porabje, na Gorenji Senik, ge sam se pogučavala z Lalijom Hanžekom. Te sam nej brodila, ka de ka de tüdi tau pomagalo, ka brž dojobladamo koronavirus, pa mo te leko pa šli eden k drügomi. Zdaj, gda tau pišem, je v Sloveniji uradno že več kak 300 takših, stere je napadno koronavirus, samo pravijo, ka jih je v istini več, vej pa vsej ne vižgalivajo več. Če se zna, ka je v držini eden daubo té virus, tau pomeni, ka so več ali menje betežni tüdi drügi člani držine. Če se ne počütijo trno lagvo, ostanejo doma, v špitale pa dejo samo tisti, steri so trno betežni. In tak smo zdaj več ali menje vsi doma, dojzaprejti med štiri stene. Vse šaule so dojzaprle svoje dveri. Dosta je takših, steri morejo v fabrike titi delat, tisti, steri leko, nej nas je tak malo, pa delamo od dauma. Leko se demo šetat, tüdi v baute, v sterih se (h)rana in Murska Sobota: prazno mlašeče igrišče, prazen varaš tau za neka cajta moj zadnji obisk v Porabji. V pondelek, 16. marciuša, sam na Hodoši gorziskala župana Ludvika Orbána, steri mi je pravo, ka se tak kak marsikomi v Porabji tüdi njemi ne vidi, ka je niti eden mejni prehod nej gorodprejti v Železni županiji. Po tistom so se dojzaprli vsi mejni prehodi med rosagoma. Ostali smo vsakši na svoji strani granice, ali vüpajmo, Porabje, 26. marca 2020 vse tisto, ka nücamo za vsakdanašenji žitek, odavle, leko demo. Pauleg toga so oprejte ške apotejke, pa tüdi baute, v sterih se vse za pavre odavle, vse drügo, tüdi krčme, restavracije in hoteli, pa so dojzaprejti. Vüpajmo, ka de vse tau pomagalo, ka se obranimo toga nevarnoga koronavirusa. Zatau, ostanite mi zdravi! Silva Eöry Foto: vestnik.si 3 Dobro gej, aj se dobro počutiš 10. marciuša smo členi Drüštva porabski slovenski penzionistov dvej predavanji poslüšali v Varaši v Slovenskom daumi. Porabska etnologinja Marija Kozar nam je notpokazala Sibilske knjige ali kak pri nas pravijo, Sibile. Njeno predavanje je interesantno pa Tau je tö baja, ka preveč solimo pa cukramo. Mogli bi več zelenjave (graja, kapüste) pa sadja gesti. Baukše bi bilau, če bi namesto žira (masti) z olivnim ali repičnim olinom küjali. Več vitaminov pa mineralov bi mogli užiti. En tau poslušalcov predavanja o zdravi prehrani skurok mistično bilau. Za zdravstveno predavanje smo pozvali Irenko Németh Mészáros, sodelavko Službe za javno zdravstvo iz Körmenda. Naslov njenoga predavanja je biu »Dobro gej, aj se dobro počutiš«, gučala je o zdravi prehrani pa o tom, kak moramo živati, ka bi zdravi ostali. Vsakši se sam mora brigati za svoje zdravje. Tak moramo živati, ka bi na najmenkše zmanjšali riziko, ka betežni gratamo. Če zdravo gejmo, dosta leko napravimo za svojo zdravje. Statistike kažejo, ka je 60 procentov raka (onkoloških betegov) pa betegov srca ino žil povezanih s tejm, ka pa kak gejmo. Za prevencijo moramo vsakši den 2,5 litra vodé (tekočine) spiti, se dosta gibati, šetati, telovaditi. Bojmo pozitivni, probajmo dosegniti duševno pa telesno harmonijo. Dobro bi bilau, če bi nej meli lagve navade, kak je zasvojenost z alkoholom ali cigretlinami. Čüli smo, ka na Vogrskom nejmamo najbaugše navade pri gestiji, dostafart več gejmo, kak bi trbelo. Največkrat večer dojležemo s punim želodcom. Nej čüda, ka je preveč tüčni lidi na Vogrskom. Tau je zatok tö, ka se premalo gibamo. Več lidi je prvič vidlo prehransko piramido (étkezési piramis), kakšno hrano trbej več gesti, kakšno menje. Vsakši narod ma svojo piramido, geste me- prehranske navade (étkezési forma, szokás), mi se že težko k tauma vcuj vzememo. Pa zdravo gesti je drago gesti tö. Dapa zaistino je zdravje najdragše! Dočas smo zdravi, na tau sploj ne brodimo. Če bi spremenili način živlenja (életmód), bi dosta betegov leko vöokraužili. Predavateljica nas je prosila, naj redno pa dostafele gejmo. Vsigdar naj gejmo tašo zelenjavo pa sadje, stero ma sezono. Vzimi nej vrejdno papriko pa paradajs küpiti, ka malo vitaminov majo v sebi. Ranč tak nej trbej vzimi djagod, marlinščic ali borovnic gesti. Najbaukše je, če si zelenjavo sami pripauvamo, pa si za zimo tö tadejemo (vložimo). Če leko, vse menje küplene, predelane hrane naj gejmo. Gejmo samo telko, kelko energije ponücamo! Več naši členov je melo pitanje ali tapovödalo svoje misli. Vera Gašpar je pravla, ka prauti viskomi kolesterini (holesteroli) Slovenska prehranska piramida diteranska, italijanska ali nemška piramida. Gospa Mészáros je prezentirala slovensko prehrambeno piramido. Najbola spodkar, na dnu piramide so tekočine pa gibanje, nad tejmi so zelenjave, sadje, potejn mlejko in mlečni izdelki, više so govedina, ribe, piščančje mesau, krü, krumlinge pa riž. Više so salame, šunke, najviše so sladke pijače pa jedi. Iz tisti jedi, ka so spodkar, bi mogli največ pogesti, ka so visko pa najmenje. Za nas, starejše so tau nauve vsakši den pogej tri krlüšk česneka, od tistoga mau ne gej vrastva pa njej je krvni pritisk tö nižeši grato. Anuška Pénzes dosta vitaminov gej, ka bi mejla močnejši imunski sistem. Dostafart gej vitaminske solate s tikvinim olinom. Kak je pravla, naši stariške so komaj čakali, aj sprtolejtke grata, šli so na njivo čepincli (motovilec), na travnike ščabe (kislice) brat, vej pa tistoga ipa nej bilau friške solate v bauti. Klari Mešič je pravla, ka rada gej Pod Srebrnin brejgom … … nej dobro gé. Kak prvo, v tej dnejvaj, tednaj pa mejsecaj, kak je koronavirus vövdaro, slovenski športniki ne morejo do kraja pokazati, kakši šampioni so. Velka Planica je doj zaprejta. Kranjska Gora eške prva kak pa Planica, je doj povejdana bijla. Malo nazaj, če poglednemo, je 8. marec biu. Cejli küp koncertov za ženske so doj povedali. Če se malo šalimo, ženske so po tejm bole pri svoji moškaj bile. Leko ka zatoga volo se dosta mlajšov na drugo leto leko čaka. Depa beteg nej šala gé! Tou se je vidlo v enoj slovenskoj šauli. Leranco je té virus zaodo, tak včasin so šaulo doj zaprli. Pa tadale do vse slovenske šoule, vküper z univerzami, zaprejte. Šoularom se tou trno vidi, ka v šoulo nej trbej, zaprav se v šoulo ne smej. Malo menje bi se smedjali, če bi boukše poslüšali. Tou je gvüšno gé, ka vse dneve, gda v šouli nedo, do mogli »oddelati«. Ja, gda bi že počitnice meli, do eške v šoulo ojdili. Malo menje se tistim smedje, ka morajo doma ostanoti, ne smejo v slüžbo. Plače do menše meli. Té nouvi beteg je po enoj strani prineso nika »dobroga«. Lidgé se doma pa nindri indri ranč tak, več skur nika od politike ne zgučavajo. Koronavirus je tisto, ka guče gor drži. Pa baute z gestijom ranč tak. Gda se je čülo, se je že vedlo, ka de velka baja gratala, so lidgé tak nagnouk nut v baute vdarili. V par vöraj je sfalilo špagetov, zrejzancov, papejra za zadnjo brisati, mele, cukra, pa djajc ranč tak. Eden možakar ji je osemdeset domou pelo. Po tejm so baute bole prazne ostanole. Malo za straja volo, pa zatoga volo ranč tak, ka so si že špajze pa zmrzovalnike napunili. Najbole naprej valaun rejč je zdaj »samoizolacija«. Tou nika drugo ne znamenüje kak tou, ka človek ali pa cejla držina samé sebe v karanteno deje. Nikan nédejo, sami za sebe se držijo. Ka iz toga leko pride? Mouž pa žena dva tedna ali pa eške več cejle dneve vküper ostaneta. Zdaj se leko dvouje zgodi. Ali de na slovenskoj strani za devet mejsecov dosta mlajšov na svejt prišlo ali pa se dosta oženjeni raspita. Gda do tak dugo vküper brezi vsega drugoga, leko gor prideta, ka sploj sta nej za vküper biti. Leko se že prva zgrizejta, ka ta si na žile šla. Ja, té nouvi beteg de dosta lidam krouno doj z glavé vzeu. Na madžarskoj strani Srebrnoga brejga, v Porabji, se tö nika boukše ne godi. Granica je doj zaprejta. Po mobilnom telefoni sam s pajdašom gučo, ka bi ga pito, kak je kaj. Nika dobroga mi nej vedo prajti. Eške tou je na konci povedo: »Eške komuništarge so nas tak nej nut zapejrali, kak smo zdaj nut zaprejti.« Svejt pa se tadale vrti, tak Srebrni brejg guči. Pa tou tö vej povedati, ka aj skrb nasé mamo. Potejm de vse boukše, ka vsigdar vse mine. Miki Roš müzli, ka njej trno dobro spadne. Irenka Mészáros njej je tanačivala, aj večer müzli v jogurt deje, do zranka se fejst nadüje, pa aj sad tö nut deje. Trno koristen (hasznos) zadvečerek smo meli. Dosta nauvoga smo čüli, kak leko svoje zdravje obranimo. Dobre tanače smo dobili, ka leko gejmo. Kak je predavateljica pravla: »Nejga prepovedane hrane, samo prepovedane količine.« (Nincs tiltott étel, csak kerülendő mennyiség.) Irenka Mészáros je trno prijazna Porabje, 26. marca 2020 ženska, rada je bila, ka smo go pozvali na predavanje. Vidlo se njej, ka smo v Društvi porabski slovenski penzionistov aktivni in koražni. Naša predsednica Klara Fodor nas je tö pohvalila, ka smo tak lepau vküpprišli. Nej samo Varašanci, liki iz vsakše vesi. Dosta pitanj smo meli pa povedali tüdi naše izkušnje. (Kejp na 1. strani: Predavateljica Irenka Németh Mészáros) Margit Čuk članica DPSU 4 PREKMURJE Sprtoletje Prišlo je sprtoletje. Ali v etom leti nam je nej prineslo neka lepoga, prineslo nam je koronavirus. No, po istini nam je té lagvi virus prinesla že zima, vej pa se je v Kini vseküper začnilo že meseca decembra preminaučoga leta. Tüdi v Prekmurji mamo lidi, steri so se že okužili s tem virusom. Prvi šest je bilou raztalanih na sedem občin (járás), in sicer Lendavo, odkec sta dva, drügi pa so iz Murske Sobote, Kobilja, Böltinec in Tišine. Tiste, steri brodijo, ka so se v Pomurji okužili s koronavirusom, testerajo v enoj ekstra zidini soboškoga zdravstvenoga dauma, stera je bila do zdaj neka cajta prazna. Tisti, steri so zavolo koronavirusa bole betežni gratali, se za gnauk zdravijo v mariborskom špitali, soboški pa je pripravljeni na cajte, gda de takših betežnikov v rosagi ške več. Prva je tak kazalo, ka do vsi tisti, steri majo velke nevole z zobmi, mogli titi poiskat pomauč v Maribor, zdaj pa so v soboškom zdravstvenon daumi li daubili dovoljenje ministrstva za zdravdje, ka leko pomagajo tistim, steri nücajo nujno pomauč, se pravi, če jih resan trno fejst boli zaub. Zavolo toga, ka je javni žitek več ali menje dojstavleni, so doj zaprete tüdi cerkve, tak ka nega meš in drügih verskih obredov. »Zavolo toga, ka v nedelo nete mogli priti k Jezuši v cerkev, mo si dovolo povabiti Jezuša, ka staupi osebno k vam,« je 14. marciuša na svojom facebook profili vernike nagučo soboški škof Peter Štumpf, steri se je te v nedelo zadvečerka z autonom napauto po škofiji in med molitvijo Rožnoga venca blagoslavo vörnike. Bilau pa je tüdi neka duhovnikov, steri so svojim vernikom omogaučili, ka so si ob pomauči interneta poglednoli njihove meše. Silva Eöry »Več gezikov zna, ve Alojz Hanžek - dobitnik županijske plakete ob 15. marciuši Kak vsikšo leto bi Skupščina Železne županije (Vas Megye Közgyűlése) tüdi v etom leti mogla v dnevaj okauli 15. marciuša, gda se sveti oblejtnica madžarske revolucije ino bojne za slobaudnost v lejtaj 1848/49, prejkdati priznanja tistim lidam, steri so dosta napravili na različnih področjih žitka. Plaketo za delo na narodnostnom področji (»Vas Megye Szolgálatáért Nemzetiségekért Tagozata«) bi mogo dobiti tüdi Alojz (ali kak ga vsi bole poznamo Lali) Hanžek z Gorenjoga Senika. Zavolo koronavirusa je slavnostna prireditev preložena na drügi, baukši cajt, mi pa smo vseeno gorziskali nagrajenca, steri je že duga lejta aktiven, tak v obej narodnostnih organizacijaj kak tüdi na drügi mestaj, gé se negujeta slovenski gezik in kultura, pa gé se gordržijo stari običaji. - Lali, müva se dobro poznava, pa se že dugo tüdi tikava. Povej veseli gé in ka se dobro čütim, ka sam li neka dobroga napravo v svojom žitki.« - Znamo, ka v folklori nücate svoje gvante, noše ali kostume, kak jim gnesden tüdi pravijo. Tak ka brezi pejnez nejde, pa brodim, ka ste jih nücali tüdi za tau, ka ste leko šli kama nastopat. »Z nošami smo meli nevole tüdi zavolo toga, ka smo mogli v arhivaj poiskati pa smo te tam vidli, kak so bili naši predniki g o r z ra v n a n i . Ške več nevol je bilou s tem, ka smo najšli porabske plese. Mi smo te na začetki Lali Hanžek rad dela v sadovnjaki, ma kauli gezero nej meli naših djablan strokovnjakov. K - Prva kak si zbetežau, si duga nam je začnila oditi Marija lejta biu vodja folklorne skupine Rituper, stera nas je včila prekna Gorenjom Seniki. Kak se spo- murske, najbole goričke plese. Po leti 1990, gda je začnila delati Slovenska zveza, pa smo daubili pomauč Mirka Ramovša. Oni so prišli es k nam in Gorenjom Seniki, in so starejše lidi, steri so porabske plese ške znali, lepau vözopitali in vse dojzapisali.« - Tak vam je te té erični slovenski raziskovalec ljudskoga plesa pomago priti do vaših domanjih, porabskih plesov? »Tak gé. Od tistoga mau smo porabske plese plesali, sploj te, če smo šli na kakšen festival. Rad se spominjam, kak smo večkrat nastaupali v Ljubljani, v Cankarjevom daumi, pa na böltinski mednarodni festival smo furt radi šli. Kelko znam, ške zdaj odijo naši ta ali nej več tak pogosti, kak smo mi. Ge sam v Böltince furt šau tak, kak bi šau domau. Ške zdaj odim, skor vsakšo leto. Vküper z ženo si radiva pogledneva, kak plešejo. Vpamet sam vzeu, ka so zdaj folklorne skupine iz Slovenije že tak gé, pa pravim, ka je tau dobro gé, ka plešejo tüdi naše, porabske plese. Mogauče malo po svoje, druge variante, ali dobro tau gé.« - Kak pa je bilou kaj z muzikov, stera vas je sprvajala? Je eden od redkih, steri eške pletejo košare; svojo znanje rad prejkda drugim tö mi, ka tebi tau visiko županijsko priznanje, za steroga te je predlagala Državna slovenska samouprava, pomeni? »Morem prajti, ka sam tau sploj nej brodo pa čako, vej pa sam zdaj že neka lejt nej več tak aktiven, kak sam prva biu. Zavolo nevol z zdravdjom sam mogo že pred leti dosta vsega tanjati in ovak delati. V prvom stopaji se morem zahvaliti vsem tistim, steri so me predlagali pa so brodili, ka sam mogauče tüdi ges kaj dobroga napravo za slovensko manjšino, za našo narodnost. Leko povem, ka sam minjaš té cajtov? »Leko povem, ka sam biu eden tistih - nej sam biu sam, bili smo dva ali trgé, steri smo prve stopaje napravili - steri smo ustanovili folklorno skupino. Tau je bilou leta 1985. Na začetki smo meli težave, vej pa je te ške biu komunizem. No, ne pravim, ka smo meli nevole zavolo komunizma, liki zavolo toga, ka smo te v Porabji Slovenci ške nej meli svojih organizacij. Bila je samo občina, stera nam je malo finančno pomagala, nej pa je mogla dosta pomagati.« Košar mora lejpi okraugeu biti nam pravli, pokažite, ka vi znate. Te mi plešemo, plešemo, pa nam gospaud Ramovš pravijo, ka ne plešemo tak slabo, ali tau so nej porabski plesi gé. Mi se prej moremo trüditi, ka mo svoje, porabske plese plesali. In té plese, stere smo mij nej znali, so oni prinesli na kejpaj s sebov iz Ljubljane. Mirko Ramovš so v sedemdeseti lejtaj preminaučoga stoletja ojdli po Porabji, konkretno na Porabje, 26. marca 2020 »Furt na furt smo meli nevole. Prva smo meli enoga muzikanta, steri pa nas je te povrgo. Te smo enoga drugoga meli. Eno par lejt smo srečo meli, vej pa smo meli leko povem, celau narodni ansambel. Ali tau je tüdi razpadnolo in je pa osto samo en muzikant.« - Po 17. lejtaj se je te zgaudilo, ka si mogo delo pri folklorni skupini tapistiti. »Istina gé. Mogauče bi ške 5 eč je človek vrejden gé« gnesden biu z njimi, če ne bi 2002. leta meu srčen infarkt. Kak pravijo, ka si skočo doj s tiste lopate, ka te v pekeu ličijo. Vala Baugi, sam te že meu v skupini enoga takšoga člana, »Po tistom, ka sam meu probleme z zdravdjom, sam napravo štop in sam ene stvari mogo tanjati. Ali tau je nej tak dugo trpelo. Ovak pa sam več mandatov biu član slovenske Tüdi v domanji vesnici so meli na šauli že večkrat tečaj in so me povabili. Bilo je eno par mlajših, stere je tau zanimalo pa brigalo. Zdaj ne vem, če še kaj pletejo doma ali nej, dapa rad sam gé, ka sam njim svojo znanje prejkdau.« - Svoje znanje pa rad prejkdavleš tüdi pri sadjarstvi. Kak si se s tem slovensko. Zdaj maš dva vnüka pa dvej vnükici. Njih tüdi včiš po domanje gučati? »Gda sam ges mali biu, smo mi samo slovenski doma gučali. Nej je bilou tak samo pri naši držini, leko povem, ka skor vseposedi. Gda sam ges 1960. leta prišo v osnovno šaulo, sam nej znau po vogrski gučati. Zdaj je Lali je duga lejta vodo seničko folklorno skupino tau je Andraš Sukič, steri je ške gnesden vodja, ka je leko tau delo od mene prejkvzeu in tau delo lepau dale pela.« - Samo ti si folklornike čista nej ta njau? »Istina, ka nej. Geste ka dem z njimi na kakšen nastop, Ge sam furt rad biu z mladimi in sam z njimi furt meu dober kontakt. Dosta dobrih lidi sam prejk folklore spozno, tak pri nas, na Vogrskom, v Sloveniji, na avstrijskom Koroškom in indri tüdi.« - Znamo, ka majo porabske kulturne skupine že neka problemov tüdi zatau, ka mladi več ne gučijo slovenski. Pri folklori se bole pleše, pa se gezik telko ne nüca, ali vseeno se tau pozna, bar brodim. »Ge tak vidim, ka mladi, steri zdaj plešejo, več ne čütijo tak, kak smo mi, ka bi bili tau njigvi plesi. Tej plesi so za njih neka umetnoga. Ka se tiče toga, ka pri plesi ne nücaš gezika, pa tau čista ne drži, vej pa nücaš pri ništerni plesi tüdi tau, ka cuj spejvaš.« - Lali, ka neva ostala samo pri kulturi. Ti si tau visiko županijsko priznanje daubo tüdi zavolo toga, ka nasploj rad pomagaš, pauleg toga pa si aktiven v obej krovnij organizacijaj, sterivi mate Porabski Slovenci. samouprave na Gorenjom Seniki, biu sam tüdi aktiven v lokalni samoupravi, pri Slovenski zvezi pa sam že od ustanovitve član predsedstva. Furt rad pomagam, sploj pa te, gda se gordržijo stari obi- Na obletnici folklore se je zahvalo gospaudi Ramovši za strokovno pomauč delom začno spravlati? »Leta 1992, te je že bila Zveza Slovencev na Madžarskem, so iz Slovenije ponüdili pomauč tistim, steri bi se s pauvanjom djablan začnili spravlati. Poleg cepik sam daubo tüdi strokovno pomauč iz Slovenije. Ges sam biu prvi, steri je v Porabji meu intenzivni sadovnjak. Neman dosta, 23 arov, na sterih raste blüzi gezero djablan. Vala Baugi, so bili ške drügi, tüdi mladi, sterim Vsigdar se je rad družo z mladimi sam pokazo, kak se obrezava pa čaji. Gda so lani decembra v vse drügo dela, pa so eni tüdi Sakalovcaj meli delavnico, na volau daubili, ka bi se s tem steroj so steli notpokazati, kak spravlali. Najvekšo je meu Sánse pletejo košare iz vrbovoga dor Labritz, steri zdaj ške malo šibja, so me pozvali. Pravli so, vekši sadovnjak ma kak ge.« ka v njihovi vesnici na žalost - Lali, ge tebe že dugo, več kak 30 nega več nikoga takšoga, steri lejt poznam in znam, ka si ti zabi tau znau delati, tak ka sam veden Slovenec. Pri vašom rami ges tau lüstvi mogo pokazati. ste več ali menje furt gučali po naupek gé. Ali nej so mladi krivi, ka je tau tak gé, krivi smo mi, starejši. Oni tisto delajo, ka vidijo. Če zdaj z daumi nika ne prineseš, te šaula žmetno navči. Z ženo z vsemi štirimi vnuki zvekše probava vsakši den gučati po slovensko, sploj s tema dvema, steriva živeta v rami, steri stogi pauleg našoga. Dekličina, stera je starejša gé, je že fajn gučala z nama po slovensko. Te pa, gda je prišla v vrtec, nikoga neškem razžaliti ali bantivati, ka so nej vzgojiteljice krive, pa je nej več stela z nama slovenski gučati. Vala Baugi, zdaj, gda je že v šauli, v prvom razredi, pa bole z nama po slovensko guči. Ges tak brodim, ka de mlajšom gnauk žau, če se nedo navčili maternoga gezika. Ge našim mladim tüdi pravim, gučte z deco slovenski. Vej pa znamo, če več gezikov zna, več je človek vrejden gé. Mi, ka smo starejši, mi moremo deci peldo kazati. Nej samo pri ohranjanji maternoga gezika, tüdi pri ohranjanji starih šeg in običajov.« Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Alojza Hanžeka Porabje, 26. marca 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Home office, življenje s korona virusom Zavolo koronavirusa v Železni županiji tö vsigdar več lüstva ostane doma ali pride domau iz Avstrije. Tau vedeti trbej, ka avstrijski delodajalci najprvin tihinske delavce pošlajo domau, nej svoje domanje. Iz Železne županije več gezero lüstva dela ali je delalo po hotelaj, v restavracijaj, slaščičarnaj, po njivaj pa v sadovnjakaj, najbola tam, gde Avstrijci neškejo delati. Zdaj, gda eden za drügim zapirajo slüžbena mesta, sploj dosta delavcov pride nazaj domau delo iskat. Eden mejsec nazaj bi se še bíli za nji, zato ka te so še z dvöma rokama lovili delavce kak v Opel tak v drüge fabrike. Zavolo tauga so že z drügoga kraja rosaga pa iz Ukrajne pa še sto vej odkec vse prišli sé k nam delat. Samo dva kedna nazaj se je vse na glavau postavilo, prišo je korona virus pa vse je ovak, kak je pred tistim bilau. Zapirajo se delavna mesta, tapošilajo delavce pa leko povejmo, ka lüstvo se je zbojalo, ka zdaj baude, zato ka tašo še nej bilau. Edni so, kak če bi že konec sveta biu, v bauto leteli pa telko mela, mesa pa cukra so küpli, ka za leto dni njim dojde. Fejst boječi so se v ram zaprli, še poštaši ne odprejo vrata, drügi, kak če bi sploj nikanej bilau, živejo svojo življenje pa stejm so nej samo nase, liki na drüge tö fejst nevarni. Mlajši, ka še dotejga mau nikdar nej bilau, se online včijo od dauma. Zavolo tauga kelkokrat smo je kritizirali, če so pred računalnikom sejdli, zdaj se stariške molijo, aj njim pokažejo, kak trbej home office delati. Najbola lagvo je pa tau, ka se ne vej, kak dugo de tau držalo, pa tau tö nej, ka baude potistim. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Koronavirus Za zajezitev in obvladovanje epidemije novega koronavirusa je vlada sprejela vrsto ukrepov. Med drugim je bil sprejet tudi odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi na javnih shodih in javnih prireditvah ter drugih dogodkih na javnih krajih v Republiki Sloveniji. Odlok sicer predvideva nekatere izjeme, ki med drugim dovoljujejo dostop do službe, opravljanje gospodarske in kmetijske dejavnosti, dostop do lekarn, do bolnišnic, do najbližje trgovine z živili, pa tudi trgovine s kmetijskimi proizvodi. Izjeme v odloku se bodo izvajale samo za posameznike, čeprav bo tudi tu nekaj izjem. Za družine oziroma tiste, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, omejitev na eno osebo ne velja. Globe za kršitelje bodo visoke nekaj čez 400 evrov. Epidemija novega koronavirusa že pustoši tudi po slovenskem gospodarstvu. Nekateri instituti in ukrepi za lajšanje težav so podjetjem že na voljo, denimo delo od doma, določena posojila in prilagojeni načini plačevanja davkov. Poslanci so na izredni seji državnega zbora sprejeli interventni zakon o čakanju na delo, ki predvideva državno pomoč delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne morejo zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenih delavcev hkrati in jih bodo zato napotili na začasno čakanje na delo. Pomoč države je predvidena tudi v primerih, ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje. V obeh primerih bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Pri čakanju na delo bodo breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosili delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država, pri karanteni pa bo za nadomestilo plače poskrbela izključno država. Skupaj je za ta ukrep namenjenih 51,5 milijona evrov. V sosednji Avstriji potekal »Dan Mura Raba Tour« Sobotni vrvež znanega nakupovalnega središča v bližini Gradca v Avstriji je dopolnila lokalna turistična ponudba čezmejnega območja Slovenija-Madžarska. Partnerji v projektu Mura Raba Tour so ob podpori turističnih p o n u d n i k o v, domače folklorne skupine in skozi nagradno igro predstavili priložnosti za aktiven oddih v čezmejni regiji med rekama Muro in Rabo. ersberg v sosednji Avstriji. Cilj sejemske udeležbe je bila predstavitev regije med Muro in Rabo kot turistične destinacije s številnimi možnostmi Na podlagi predpostavke, da je Stojnica Mura Raba Tour v nakupovalnem središču blizu Gradca vsak potrošnik hkrati turist in kot tak tudi aktivnega preživljanja prostepotencialni obiskovalec pro- ga časa, tematsko vezanimi jektnega območja Slovenija- na štiri različne programe, to -Madžarska, smo v okviru so konjeništvo, vodni turizem, projekta Mura Raba Tour kulturni turizem in pohodorganizirali tako imenovan ništvo. Gre za povsem nove »Dan Mura Raba Tour« v nosilne tematike, ki v našem nakupovalnem središču Sei- prostoru še niso izkoriščene, in omogočajo aktivno preživljanje prostega časa v podeželskih in turistično zapostavljenih regijah projektnega območja. aktivnosti je popestril nastop članov folklorne skupine Kulturno-umetniškega društva Šalovci in srečelov z več kot 50 dobitki, katere so donirali Lončeni izdelki iz Andovcev Skupni nastop in predstavitev projekta Mura Raba Tour sta potekala ob podpori lokalnih turističnih ponudnikov, ki so privabljali mimoidoče s ponudbo domačih marmelad, sokov, meda, pletenih izdelkov iz šibja in glinenih posod ter pestro ponudbo storitev, ki so obsegale prenočitvene zmogljivosti, vodne, konjeniške in kulinarične užitke. Promocijo projektnih lokalni turistični ponudniki, člani čezmejne mreže projekta Mura Raba Tour. Projekt Kreiranje in plasiranje novega čezmejnega produkta aktivnega turizma kot integralnega dela sodobne turistične ponudbe med Muro in Rabo, z akronimom Mura Raba Tour je sofinanciran iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska za obdobje 2014-2020. Predavanje o bakterijah in zdravilih V monoštrskem gledališču je predaval o bakterijah in njihovi vlogi ter o medsebojnem vplivu zdravil farmacevt László Harragh. Na predavanju, ki se je začelo z zgodovinskim pregledom, so poslušalci izvedeli veliko zanimivega, med drugim tudi to, da je prvo bakterijo zagledal pod mikroskopom, ki si ga je sam naredil, nizozemski znanstvenik Anton van Leeuwenhoek leta 1674. Predavanje sta organizirala Pisarna za razvoj zdravja (EFI) in Klub za zaščito zdravja Harmónia. LRH Porabje, 26. marca 2020 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 51. Pastér s čüdovitnim kravdjim oraum Na ednoj plamini je eden mladi pastér krave paso. Biu je srmački, depa tak lüšen, ka se je najmlajša pa najlepša plaminska vila (tündér) zalübila v njega. Vilinskoma krali pa se je tau nej vidlo, zatok je svojo čér v kravo zacompro ino skričo: »Samo idi, ti naura, k zamazanoma pastéri! Gda de ti njegva palca na rbti plesala, že gorprideš, kak hüdobni so lidgé!« Tak je vila v kravdjoj formi odišla v pastéra črejdo. Zdaj je več nej marala pastéra, želejla je samo tau, ka bi leko pá vila gratala. Cejla prestrašena je čakala, gda go s palcov vdari. Gda je pastér zagledno tihinsko kravo, štera je bila najlepša v črejdi, je staupo k njej, go poškrabo med orami ino lübeznivo pravo: »Od kec pa si ti pribejžala v mojo črejdo, Bejla?« Zvau go je z imenom Bejla, vej je pa bila bejla kak snejg. Krava je začnila žalostno mükati. Gda pa je gorprišla, ka go pastér neške bantivati, ga je z dugim, škrblivim gezikom poleznila po obrazi. Eške tisto nauč, gda je pastér zaspo, so v kravdjo štalo prišle vile ino Bejli povödale, ka go vilinski krau samo te nazaj v vilo zacompra, če go pastér trikrat vdari ino gi edno orau stere. Tretji den je Bejla naura gratala na pašnjeki ino tak divdje skakala, ka go je pastér čemerno vdaro s palcov. Te je Bejla stanila kak cvek, bila je hvaležna pastéri, ka go je vdaro. Poleznila ga je po rokaj ino obrazi. Vnoči so tri krave skotile v štali. Sedmi den je Bejla pá naura gratala. Divdje je skakala po pašnjeki ino je vsikšo kravo, štero je dosegnila, z oraum smeknila v črevau. Krave so se zbodjale; takši krabal je grato, ka se je pastér razčemeriu ino vdaro zbesnjeno kravo Bejlo. Tista pa je, gda je čütila palco na svojom rbti, včasik mérna gratala. Bila je hvaležna, ka go je vdaro, zatok je pastéra pá poleznila po rokaj ino obrazi. Tisto nauč je sedem krav skotilo v štali. Deveti den pa je Bejla tak nebesko divdja gratala, ka je kaj takšoga pastér eške svoje žive dni nej vüdo. Lejtala je za prestrašenimi kravami, je z orami v črevau pikala ino tak skakala po pašnjeki, ka go je pastér komaj komaj zgrabo. Čemeren go je s palcov po rbti vdaro. De je pa z orami eške dale sünjavala edno kravo v črevau, zatok je pastér eške gnauk zamajutno ino gi dojstrau edno orau. Te je Bejla pá čüdovitna vila gratala, pastér pa je od straja na rit spadno. Vila je pravla: »Hvala ti, dober pastér, ka si me rejšo od očinoga prekunjenja. Za lon aj ti ostane tau dojstrejto kravdje orau. Gda ’š v sili ino nesreči, samo straubi ž njim!« Tau je velejla ino tak naglo preminaula, kak liki megla pred suncom preminé. Pastér je gorpobro orau ino straubo: eške v tistom ipi so vse krave priletejle k njemi ino samo nastrejgale v njega. »Hohó, tau kravdje orau pa je nej samo etak pa tak!« je biu veseli pastér, šteroma je od tistoga mau več nej trbölo po šurki pašnjekaj za kravami lejtati ino je vküpzaganjati, gda so predaleč odvandrivale od njega. Raj je v senci manjarivo, füčko ino spejvo, gda pa je straubo na čüdovitno orau, so vse krave priletejle k njemi kak krautke birke. Eške tisto nauč je devet krav skotilo v štali. Teletom se je pastér sploj radüvo, vej so ma pa pavri v dauli obečali lejpi lon za delo, zvün toga pa eške vse telice, štere bi krave na plamini skotile. S tauv oblübov pa so se samo hejcali, vej so pa znali, ka so na plamino samo djalovke poslali. Hej, zdaj pa je pastér emo devetnajset telet, štera so bila vsa njegva! En den je zagledno ednoga strašno veukoga medveda, šteri je klantivo kauli njegve kravdje črejde, ka bi bujo ino posüno najvekšo kravo. Pastér se je paščo v štalo ino straubo na čüdovitno orau. Vse krave so naglo nutpriletejle, un pa je brž cujzapro dveri ino se smedjau medvedi: »No, poj samo nut, kosmatinec, če znaš, ino odebéri si najvekšo kravo, haha!« Medved se je vujzno, zabrundo je ino odišo, za kravami na pašnjeki pa je več nej odo. Zgaudilo pa se je, ka je do kravdje črejde prišo eden lačen vuk. Že je skaučo na najlepšo kravo, ka bi gi prejkvgrizno gutanjo. Pastér pa je straubo na čüdovitno orau ino gléj - zgaudilo se je čüdo: komaj se je orau zglasilo, je pastérova palca sama od sebé po lufti odletejla k prestrašenoj kravi ino tak tresnila gladauvnoga vuka po glavej, ka je v tistom megnjenji mrtev spadno na zemlau. Pastér se je smedjau, dojogülo vuká ino si z vukeče kauže zošiu zimsko bundo. Edno nauč pa so štalo gorvtrgnili tauvange, ka bi vkradnili najlepšo kravo ino si go spekli. Pastér se je prebüdo, straubo na čüdovitno orau ino palca je pá letejla po lufti ino tauvane tak namlatila, ka se jim je samo tak kucalo. S praznimi rokami so zbejžali v nauč, pastér pa se je tak smedjau kak prva eške nikdar. Tak je srečno paso z leta v leto, nikdar pa je več edno kravo nej zgübo na plamini. »Takšoga pastéra smo eške nej meli!« so se valili pavri v dauli. Gda pa je pastér mrau, se je čüdovitno orau zgübilo. Pastéri ga eške gnesnedén iškejo po plamini, ka bi jim nej trbölo lejtati za kravami na pašnjekaj; ka bi jim nad maro nej prihajali vucké ino medvedge; ka bi tak srečno pasli, kak je nekda paso pastér, v šteroga se je zalübila vila ino ma v dar dala čüdovitno orau. De je ga pa do tega mau niške nej najšo. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 26. marca 2020 ... DO MADŽARSKE Konzularne službe pomagajo Madžarom Na začetku prejšnjega tedna je bilo na raznih predelih sveta v karanteni 46 madžarskih državljanov, ki so se povezali s konzularnimi službami, je povedal madžarski zunanji minister Péter Szijjartó. 39 jih je bilo v Avstriji, kjer so zaprta precej velika območja, 2 sta na Kitajskem, 2 Madžara sta na križarki, zasidrani ob obali ZDA, en državljan v Singapurju in dva (zakonca) v Vietnamu. Madžarski zunanji minister je opozoril vse tiste madžarske državljane, ki so ostali na tujem, toda bi se želeli vrniti v domovino, naj se čimprej povežejo s pristojnimi organi, saj je zdaj največji sovražnik čas, namreč vse več je predpisov, ki omejujejo prosto gibanje. Zaradi koronavirusa zaprli največ tovarn avtomobilov Prejšnji teden so tovarne avtomobilov po vrsti zaprle svoja vrata. Najprej je proizvodnjo prekinila tovarna Audi v Győru, ki zaposluje kakih 12 tisoč delavcev, del le-teh prihaja s Slovaške, po napovedi načrtujejo, da bodo proizvodnjo prekinili za dva-tri tedne, za ta čas bodo delavcem izplačali osnovno plačo. Prav tako so prekinili delo v tovarni Opel v Monoštru, kjer je zaposlenih kakih 870 delavcev. Z obratovanjem je prekinil tudi Suzuki v Esztergomu. Začasno je brez dela kakih 3200 delavcev. 8 Pozimi na Triglav Že vejn petnajsetkrat sem stau na vreki Triglava od tistoga mau, ka smo leta 2013 prvo paut šli na „Romanje od Maloga Triglava do Triglava«. Pa leko povejm, ka vsikšo nemilo paut sem uživo od dola do vreka pa nazaj, sploj se je nej štelo, kakšno je bilau vrejmen. Odo sem tak na Triglavi, ka skur cejlo paut je dež üšo, bilau je vrauče, bilau ka je tak grmalo, ka se je vse zemla trausila. Že samo tau falilo, ka gnauk pozimi v velkom snejgi na Triglav pridem. Ta moja želja se je 24. januara uresničila, gda smo se tr- sta žmetnejša pa navarna ta paut. Tak smo se zgučali, ka rano ob peti se srečamo pri Arji djé tak odlaučili, ka poglednemo, kak velki snejg je spadno na vreki Triglava. Zvün mene sta še dva gornika bila iz Slovenj Gradca, eden je biu moj prijatelj Boris Goljat, steri je ovak član Gorski reševalcov. Na vrejek Triglava pridti je vleti nej leko delo, gda je vse süjo, nej pa te v zimi v velkom snegej. Depa aj še malo bola žmetno baude, tak smo se odlaučili, ka tau paut v ednom dnevi napravimo. Tak ka z daumi štartamo, mena je tau še plus tristau kilometrov, te gorademo na Triglav, nazaj dola pridemo pa se še vsikši nazaj domau odpela. Na etak je že malo, bola bi pravo, do- že v pau tretjoj vöri mogo stanti, depa pred tejm sem še mogo vse vküpspakivati, ka mi je na tau dugo paut trbelo, vse gvantanje, opremo, gesti pa piti, zato ka pozimi so planinski domovi vsi zaprejti. Tak ka dosta sem nej spau, po pravici, ranč ne vejm, kak sem se do Arje vasi pripelo. Tam smo vse trdjé v en avto vseli pa smo se pelali zravan v dolino Krmo, odkec smo štartali. Doma je minus štiri bilau, tam pa kak v Siberiji, vasi, zato ka odtistec mo se samo z ednim avtonom pelali tadala. Zavolo tauga sem minus 15. Nej je bilau vseeno, gda se je ravnati trbelo, tak smo trpetali kak šiba na vodej. V sedmoj vöri zmrznjeni, nenaspani smo začnili prve naše stopaje. Vejn prejk eno vöro smo ojdli, ka eno rejč smo nej prajli eden k drügomi. Kaulak nas so planine od neba vse srebrno barvo mele, mi pa med njimi, kak male müši, smo se mantrali vsigdar više in više. Spodkar v dolini Krmi je snejg pet centimetrov kusti biu, po dvej vöri smo že na mejtrskom snegej odli. Tam smo te stanili pa smo si dereze (hágóvas) gorsklali, zato ka brezi tauga se več nej dalo titi. Snejg je tak zmrznjeni biu, ka smo vrkar na njem odli, tak je bilau vse kak glažojna. Ranč bi nej dau valati, če bi nej probo, depa tam vrkar v snegej, gda je vse zmrznjeno, najbola na tau moraš skrb meti, nej ka bi ti kaj vö iz roke spadnilo. Tam, če kaj doladeješ ali ti iz roke spadna, tak se škali, ka včasin dola v dau odleti pa več nikdar ne najdeš. Mena je skur palica tak zopodla, depa vido sem, kak nahrbtnik pa telefon mimo mene letita. Gda smo že na dvej gezero mejtraj odli, je tak fejst veter fudo, ka smo komaj sapo djemali, pa ovak smo že tö fejst trüdni bili. V snegej po planinaj odti sploj pa v derezi je nej leko delo, sploj pa že te, gda si pet vör na petaj. Pomalek, depa prišli smo do Krederice, gde smo si malo počinauli pa smo šli tadale proti vreki. Zavolo snega, steroga je veter vküpnanoso, vse želejzne vauže so pod snegaum bile, tak ka brez zavarovanja smo ostali po ka 50 procentov. Dja tak mislim, če je človek tam vanej na stenej, najbaukše, če na tašo ranč ne misli, samo gleda naprej pa nikdar nej nazaj v globino. Zato ka tam tebi ništje ne more pomagati, samo ti sam sebi. Če si se podau za tau, te idi pa napravi ali pa ostani doma na riti. Gda smo gora na grben prišli, je še üše bilau, veter je stau na vöro fudo, mi smo pa rejsan na deset centimetrov šurkom grebeni mogli titi, tak ka na obadva kraja taša globina bila, ka smo nej vidli, gde se konča. Na tau je pravo moj padaš, ka tü najmenje 300 procentov gvüšen moraš biti, ovak te vrag vzeme. cejloj pauti do vreka. Zavolo tauga smo pohodne cepiče meli v rokej pa s tejmi smo se držali po snežni stenaj. Prvo paut, gda v tašoj mejsti odiš, je malo špajsno, sploj pa tak, ka nika nega, gde bi se leko primlo, samo snejg. Gda si vanej na gnaki snežni stenej, pa samo s cepinom se držiš, pod teuv je pa več stau mejterska globina, zato ti na misli pride, ka tam iščeš. Sploj pa te, gda vidiš, ka se snejg začne piščavati kraj od skale. Gda sem na ednom tašom tali pito Borisa, kelko šansa mamo, ka nede vse tadola, k vragaum letelo, telko pravo, Pomalek, depa prišli smo do vreka, gde nas je že, kak vsigdar, čako Aljažev stolp. Tam smo se malo poslikali pa smo se napautili nazaj, zato ka nazaj dola pridti je dosta bola žmetno pa nevarno. Pa rejsan je tak bilau, sploj sem nej boječi, depa rad sem biu, gda smo nazaj na Kredarico prišli. Veseli sem biu proto taumi, ka je na nas od tistec še duga, duga paut čakala, dočas smo tadola v dolino Krmo prišli, potistim pa še vsikši domau, edni v Slovenj Gradec, dja pa domau v Porabje. Karči Holec Porabje, 26. marca 2020 9 Marjan Makovec – Goričanec iz Böltinec Doj je gledo, ka delajo z njim Za Marjana Makovca leko pra- je rajši vönavčo za vaužara.« vimo, ka je böltinski Goričanec. Po zgotovleni osnovni šauli se je Gor je raso v Gornjih Slavečaj, Marjan Makovec vpiso na sobošgé je prva tri leta tüdi v osnovno šaulo odo, po tistom pa se je šaulivo v Kuzmi: »V prvom razredi smo ške güžino s sebov nosili. Oča je poskrbo, ka smo doma nej bili lačni. Tak sam biu eden rejdkih, ka sam sigdar s sebov v šaulo noso krüj namazani z žirom.« Do Kuzme je trbelo dva kilometra pejški titi: »Najlepše je Marjan Makovec bilou pozimi, gda je dosta snega bilou pa je ko gimnazijo: »Med počitnicaseverni vöter fudo in je zapi- mi sam šau večkrat v Avstrijo je napravo. Nej si vido, gé je pomagat zidaron, ka sam si poštija, pa si nagnauk samo te neka pejnez prislüžo, vej v snejg spadno, tak ka so te cejloga mokroga vöpotegnoli.« Oča Friderik in mati Gizela sta pouleg Marjana mela ške enoga sina, Lujzeka, »steri je na žalost tüdi že pokojni. Oča je biu rojeni v Avstriji in je po tistom, ka je njegov oča, steri je biu rojeni na Dolnji Slavečaj, mrau kak sodak, prišo v Gornje Sla- Za fašenek ali pa te, gda što praznüvle 50. rojstni den, je gorzravnani kak Abraham veče kak bojna sirauta. Prva je biu lapec, po tistom pa je na pa je štipendija mala bila.« farofi pomago. Tam njemi je V gimnaziji se je rad včiu geosakačica pravla, Fricek, ti se grafijo in zgodovino, tak ka je moreš neka vönavčiti. Tam tau te tüdi šau študerat v Maripouleg so eni meli krčmo in bor, na Pedagoško akademijo: mesarijo pa se je začno včiti »V študentskom daumi je tak za mesara. Te so ga gnauk bilou, ka smo si študentje za samoga poslali, ka aj naj prva dva dni v kedni gesti od eno tele zakole, pa je toga nej dauma prinesli, te smo si včamogo napraviti. Po tistom se si kaj sküjali, ges pa sam meu ške tau srečo, ka je moja teta živela v Maribori. Mati mi je sigdar dala djajca, ka aj naj jih nesem teti ali ges san tau nej prvi den napravo, liki komaj v četrtek, vej pa sam znau, ka tam te ške obed, včasi pa tüdi večerdjo dobim. Pouleg toga mi je ona za djajca plačala, pa pravla, ka aj naj tau mami ne ovadim vö.« Po dvej lejtaj študija v Maribori ga je pout pripelala nazaj v Prekmurje. »Mi smo ške bili tista srečna generacija, stera je nej mela nevole z iskanjom slüžbe. Ške vöodaberali smo si leko, kama bi šli. Na böltinski šauli se je te dosta škonikov in leranc vöminilo, tak ka smo bili mladi kolektiv.« Ženo je spozno na fašenek: »Ona me je plesat zvala, mene pa je mantralo, ka bi rad zvedo, sto tau gé za masko. Gda je prišlo prejk paunauči, smo si vsi maske doj dali in te sam vido, što gé ona. Po tistom sva se malo bole pogausti vidla in po dvej lejtaj sva se oženila. Prva sva živela v stanovanjskom bloki, 1983. leta pa smo v Böltincaj začnili zidati ram, v sterom naša držina žive zdaj že več kak 30 lejt. Mava sina Marka, steromi sva dala tau ime, ka aj se njemi ne bi niške cauno.« Tiste, steri živejo na Dolinskom, na ravnici v južnom tali Prekmurja, v ljudskom geziki zovejo za Marke. Gda je sin ške mali biu, so gnauk bili na zabadanji pri žlati na Goričkom. Mesar je nej znau, ka se on Marko zove. »Té mesar je nikši čüden gé. Trikrat sam njemi pravo, ka sam Marko, pa me li dale spitavle, če sam Marko,« je povedo sin svoji materi, gda je prišo v künjo, ona pa njemi je razolmačila, zakoj se je tau zgaudilo. Škoniška kariera Marjana Makovca se je zavolo problemov z zdravdjom končala prva, kak bi se mogla: »Morem prajti, ka sam ges furt trno rad kolesaro. Mesec dni pred tistim, ka me je pri srcej stisnilo, sva s kolegom s piciklinom prevozila tüdi celo Porabje. No, te pa se je pred malo več kak desetimi lejti en den zgaudilo, ka me je v prsaj začnilo stiskava- pa skorom doživo srčni infarkt. Odpelali so ga v Maribor, gé so njemi padari ške tretjič fudnili v žile. »Eno leto je dobro bilou, te pa mi je glij tisti den, gda sam biu na kontroli v soboškom špitali, lagvo gratalo. Pa so mi pomagali padari v mariborskom špitali. Od tistoga mau je vse vrejdi,« pove Marjan Makovec in pokloncka po lejsi. Ka bi tak tüdi ostalo, vsakši den dé na sprehod, in tau te, gda je nej vrauče, pouleg toga tüdi pazi, ka gej. Zdaj, ka je že več lejt v invalidski Mali Marjan s svojo materjo penziji, si najde tüdi cajt za tau, ti. Gda sam prišo na toplo, mi ka kaj napiše. »Za mojo rojstno je baukše bilou, in sam šau vesnico, Gornje Slaveče, mam spat. Vnoči mi je pa lagvo gra- zbrana in zapisana vsa hištalo in te me je ženina sestra na imena. Fajn bi bilou, če odpelala k dežurnomi pa- bi leko tako gé objavo. Majo Marjan Makovec se je včasih rad vozo okauli tüdi s starim piciklinom dari v Soboto. Od tam so me včasi z reševalnim autonom v mariborski špital odpelali. Na pauti sam se že zgüblo, tak ka so me mogli oživljati. Gda se je tau zgaudilo, sam meu občutek, ka tak nad sebov lebdin in doj gledam, ka delajo z menov. V Maribori so mi spucali žile in me rešili.« Po tistom so ga odpelali v soboški špital, samo po par dnevaj je Porabje, 26. marca 2020 Princa, Krala, Cesara, Maršala, pa tak ta dale. Za Abrahama sam napravo držinsko drevo, že 25 lejt pa vsakši den spremljan in zapišem tüdi tau, kakšne so temperature in kelko dežja spadne,« je na konci ške povedo Marjan Makovec. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Marjana Makovca 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 29. Razloček med varašom pa vesnicov Do konca 18. stoletja je sploj dosta lüstva prišlo v vogrske varaše. Če je v Pešt-Budi kauli leta 1700 samo 13 gezero lüdi živelo, je bila ta numera leta 1787 že skoro 50 gezero. Tistoga ipa je Debrecen 29 gezero, Požonj pa 27 gezero varašancov emo, na Erdeljskom so bili najvekši varaši Kolozsvár, pautnik je dojspiso, ka je »Debrecen najvekša vés na kontinenti«, pri Kecskeméti, Szegedi ino Subotici pa je prej tö »žmetno najti grajnco, štero vés lauči od varaša.« Donk pa je med vekšimi vogrskimi varašami ojdla pošta, štera je na srejdi 18. stoletja državna gratala ino vnoči tö vozila. Prve novine v vogrskoj rejči, v šteraj so se zvün dnevni aktualnosti spravlali eške z znanostjov pa gospodarstvom tö Brassó ino Nagyszeben. Najbole naglo so rasli varaši, šteri so vrnau spod törskoga djarma prišli (na priliko Vác, Eger ali Nagyvárad), veuka rudarska mesta na söveri kralestva pa so zgüblala svojo znamenje. V tistom časi je bilau na Vogrskom 61 slobaudni kraleski varašov ino kauli 800 trgov (mezővárosok), depa vküper so tö samo 20 procentov cejloga lüstva dali. Najbole se je lepšala Pešt-Buda, štera je pá glaven varaš rosaga gratala, vsi vekši državni kancelaji so nazajprišli v mesto. V Budi je aristokracija visike palače zidala, modernizerale so se törske kaupance, v Pešti so operali baute, gostilne, klauštre ino knjigarne na več štaukov. Od 1780-i lejt so dva varaša povezali z maustom od 47 čanaklinov, na šterom sta mejli mesto dvej kauli tö. Če rejsan so vnoči po ulicaj svejtili s posvejtami na oli, je bila Pešt-Buda eške itak samo med srejdnje veukimi (depa bole zamazanimi) varašami Evrope. Trgi na Alföldi so se nej sploj urbanizérali. Eden engleški Tistoga ipa je leko pautnik z Beča v Požonj prišo v pau, z Beča v Budo v dvej, z Bude v Debrecen v štiri dnevaj. Edna dugša paut s kočüjom za 5-6 lüdi je koštala 15 forintov, ka je bila cejna dvej güncov. Žitek varašancov se je süko kauli rednoga dela ino varaški pitanj. Če rejsan so se nej mogli vmešavati v državno ino županijsko politiko, so radi šteli novine ino knige. Nej so držali veuke veselice, po dobrom gesti pa piti so se raj malo pogučavali. Če so se njini mladi ravnali »po bečkoj eleganci«, so se starejši eške itak bole »po indašnje« na sé dejvali. Doma je gospodar ejkstra od svoje držine živo, depa v ejkstra sobi so gorprijali goste tö. Na začetki 19. stoletja je ram ednoga navadnoga rokodelskoga majstra edno künjo pa dvej sobi emo, od šteri je edno v arendo dau. V sobi so meli edno kalatno peč, tri postele pa eden veuki leseni sto s staucami na srejdi iže. Na stenej sta visala gledalo ino Marijin kejp, pred šterim je gospodar vsakši zranek dojpoklekno ino molo. Vse varaše so eške stare patri- cijske držine pelale, štere pa so začnile zgüblati svojo mauč. V mesta so nej samo nemešnjaki nutprišli, liki tisti veuki kapitalisti tö, šteri so prejkmeli manufakture ali na veuko odavali ino vozili blago. Med tejmi je bilau na konci 18. stoletja največ Židauvov, šteri so steli - ranč tak kak Srbi, Grki in Armenci pred njimi - gratati takši, kak so bili nemešnjaki. Če rejsan pa so té sodelüvali ž njimi, so je nikdar nej med sé vzeli. Z rendelüvanji Marije Terezije ino Jožefa II. so pavri baukši žitek zadobili: ležej so se inam spakivali ino svoj grünt delali, depa porce so tö menje plačüvali. Donk pa je viskdar več »želirov« - pavrov brezi zemlé - bilau. Nemške koloniste (telepesek) so na srejdi 18. stoletja čakali rami na en štauk, šteri so bili pokriti z igarcami ino meli tri iže. Bili so dom za najmenje šest lüdi, té »Švabi« pa so meli tak lejpe omare, ka bi pasivali v sobe nemešnjakov tö. Malo bole bogate vogrske paverske držine so mele dvej-tri postele, dva stola, pofarbane stolice pa stauce ino edno veuko pofarbano lado - v šteroj so držali gvant, peneze ino drüge vrejdnosti. Na začetki 19. stoletja so začnili na svoje omare cvejte - zvekšoga tulipane - farbati. Moški pa ženske so meli eden »svetešnji« pa eden »delaven« gvant. Moški mangli je biu z birkeče kauže, lače pa klabüki cajatni, srajce platnene, čizme pa z ledra; ženske prslejke ino kiklé so ranč tak s platna ali kartona redili. Pavri so od zranka do večera delali, od sprtoletja do geseni so na den trikrat, v zimskom cajti pa dvakrat geli. Njino gesti je bilau od sildja, svinjskoga, birkečoga pa kirečoga mesá, mlejka, kapüste, zelenjá pa sadov. Na srejdi 18. stoletja so nutprišli krumplinge pa prpeu, štere so leko gde koli pauvali. V geseni, gda je sfalilo špeka ino mesá, so dostakrat pečene ali kisele tikvi geli. Tistoga ipa so začnili kukarco tö saditi, štero so samo lidgé geli, največkrat kak močnik. Trdo kukarčno »pulisko« so Romanarge na Erdeljskom mesto krüja tö možili. Moški so k obödi vino pili, šteroga so si leko privauščili najbole srmački pavri tö. Gda so senje držali, so verti nutseli v krčmau, vertinje pa so odišle v bučo z mlajšami. Tistoga ipa so dojspisali, ka prej »paver ne poštüje od nje- protestanti branili spomin na vogrske rabuke ino bili bole oprejti za moderne ideje. V slejdnjoj tretjini stoletja je bilau že dosta takši šaulani lidi, šteri so pauleg (nej zavolé moderne) latinske ino (od cesara vsildjene) nemške rejči vsikdar bole nücali madžarski gezik. Leta 1780 so v Požonji vöprišle prve novine v vogrskoj rejči »Magyar Hírmondó«, štere je vküper z bečkimi novinami »Magyar Kurír« naprejplačalo 1500 lüdi. Madžarski so pisali Cesarica Marija Terezija je leta 1767 vödala rendelüvanje na Erdeljskom, aj mujs pauvajo krumple - lüstvo bi nej melo gesti, če bi pauv na nikoj prišo ga bole šaulani lidi, vej so pa leko bole vönavčeni, depa čednejši nej; samo se veselijo, un pa more trdo delati«. Ranč v etom časi je med včene lidi vsikdar več laikov staupilo: fiškališke, padarge, škonicke, merarge ino pisateli. Z držinskimi člani vküper je je bilau na Vogrskom kauli stau gezero, pa če rejsan je bila večina mladi nemešnjakov, je vsikdar več varašanski pa paverski mlajšov tö v šaule staupilo. V prvoj polovici 18. stoletja so vönavčeni lidgé zvekšoga latinski pisali. Katoličanjci so eške itak brodili, ka je Vogrska »Marijin rosag«, šteri se leko po 150 lejtaj törskoga djarma malo zdene. Če do Madžari molili k Devici Mariji, poštüvali svojoga krala ino baugali svoje gospodare, ostane mér. Tistoga ipa so se oprla nauva prauškarska mesta, znauvič so držali procesije, postavlali križe. Na drügoj strani pa so Porabje, 26. marca 2020 v literarni novinaj »Magyar Museum« tö, veuko vrejdnost sta stvaurila madžarskiva pisatela Mihály Csokonai Vitéz ino Sándor Kisfaludy. V znanstvenom (tudományos) žitki je vogrski gezik žmetnej svojo pravo mesto najšo, tistoga ipa so eške skoro vsi čednjaki nemški ali latinski pisali. V etom slejdnjom geziki je ježuit János Sajnovics oprvim dojspiso, ka je madžarska rejč žlata od ugro-finski gezikov. Če je na začetki stoletja samo 12, je leta 1790 že kauli petstau štamparij delalo na Vogrskom pa Erdeljskom, štere so v etom cajti nadruknivale vküper 15 gezero knig. Pomalek je latinska rejč zgüblala svojo mauč, nej pa se je eške pokazalo, ali na njeno mesto staupi madžarski ali nemški gezik. Tau pa tö nej, ali de se dale pelala reformna politika za prenovitev monarhije. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 27.03.2020, I. spored TVS 6.20 Kultúra, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.): Ko so otroci privolili, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.55 TV-izložba, 16.10 Mitakov oprimek, kratki dokumentarni film, 16.25 Varuška nindža: Čakaj, poslušaj, glej, nizozemska nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.40 Infodrom, 17.50 Pujsa Pepa: Drobna bitja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: Apokalipsa danes, ameriški film, 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.55 Dnevnik, Šport, Vreme, 3.50 Napovedujemo PETEK, 27.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Slovenski magazin, 11.00 Dobro jutro, 13.15 Dober dan, 14.15 Prisluhnimo tišini, 14.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.35 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.10 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men, 17.45 Prišla je sreča (I.): Ko so otroci privolili, italijanska nadaljevanka, 18.50 Osvežilna fronta: Počeni, 19.20 Videotrak, 20.00 Film, 22.00 Koncert 202, 22.35 LP film Laibach, dokumentarni film, 23.30 Videotrak, 0.00 Info kanal SOBOTA, 28.03.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Osvežilna fronta: Fetiši, 10.55 Izobraževalna oddaja, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.00 Sveti prostori: Mošeje - umetnost in prostor, francoska dokumentarna serija, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Narite težave, risanka, 18.45 Mandi: Vitez, risanka, 18.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.20 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Raj, rusko-nemški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo SOBOTA, 28.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Gašper Rudolf, 1. del, 11.35 Kje si Vučko?, dokumentarni feljton, 12.30 Električne sanje; Miha Kralj, dokumentarni film, 13.40 Betonske sanje, dokumentarni film, 14.40 Zakleta bajta, družinska komedija, 16.35 Avtomobilnost, 17.05 Alpski magazin, 17.40 Doberdob - roman upornika, dokumentarni film, 19.05 Videotrak, 20.05 Tuje nebo, poljski film, 21.55 Zvezdana, 22.50 Gal Gjurin in Simfonični orkester Cantabile z gosti, koncert, 0.45 Videotrak, 1.40 Šport, 3.10 Info kanal NEDELJA, 29.03.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Slavna pošast, risanka, 10.10 Kozmo (III.): Lov na duhove, belgijska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Družbeni fenomeni: (Pre)velike hiše, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Na lepše, 15.15 Adijo, pamet, nizozemski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Po sledeh dinozavrov, risanka, 18.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (I.): Punčki, italijanska nadaljevanka, 21.00 Intervju: Janez Ko- cjančič, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Homoterapija - prisilna spreobrnitev, francoski dokumentarni film, 23.50 Operne arije: Baritonist Jože Vidic (G. Puccini: Edgar), 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo NEDELJA, 29.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.30 Videotrak, 7.15 Duhovni utrip, 7.40 Koda, 8.30 Glasbena matineja, 10.00 Sveta maša iz mariborske stolnice, 10.55 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 12.05 Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja, dokumentarni film, 13.50 TV Emona, dokumentarni feljton, 14.25 Rdeča raketa, mladinski film, 16.15 Ambienti, 17.00 Očistimo Mount Everest, francoska dokumentarna oddaja, 18.05 Plima, avstralsko-britanski film, 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Nadnarava: Lepljivost, francoska dokumentarna serija, 20.55 Woodstock - trije dnevi, ki so zaznamovali generacijo, ameriški dokumentarni film, 22.35 Vikend paket, 23.50 Zvezdana, 0.40 Kaj dogaja? Z Jonasom, 1.10 Videotrak, 1.55 Info kanal PONEDELJEK, 30.03.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.05 Otroški program: Op! 11.55 Prišla je sreča, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 14.35 TV-izložba, 14.50 Res čuden kamen: Dihanje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.30 Mestne promenade: Maribor, dokumentarna serija, 18.00 Malčki: Lov, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, 20.00 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Tednik, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Umetnost igre, 23.25 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 30.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.05 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, Poročila, 12.20 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.10 Otroški program: Op! 14.20 Verski program, 14.55 Miro Cerar: »Če nisi pošten, te orodje kaznuje!«, dokumentarni feljton, 15.30 Ljudje in zemlja 2018, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.10 Zmage so doma: rokomet - evropsko prvenstvo: Slovenija : Norveška, tekma za 3. mesto, 17.45 Prišla je sreča (I.): Ko so se ti lasje skodrali, italijanska nadaljevanka, 18.45 50 knjig, ki so nas napisale: Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, 18.50 Otroški program: Op! 20.00 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, 20.50 Dediščina Evrope: Moja generacija, britanski dokumentarni film, 22.10 Resnični Jezus iz Nazareta: Začetek javnega delovanja, britansko-ameriška dokumentarna serija, 23.05 Zora, kratki igrani film, 23.30 Videotrak, 0.15 Info kanal TOREK, 31.03.2020, I. spored TVS 6.15 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.05 Otroški program: Op! 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.): Ko si zapadel v krizo, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 14.35 TV-izložba, 14.50 Res čuden kamen: Vihar, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.35 TV-izložba, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.35 Mestne promenade: Kamnik, dokumentarna serija, 18.00 A veš, koliko te imam rad: Zapusti gnezdo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, 20.00 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 20.50 Muzej norosti, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Pričevalci: Jože Černe, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Napovedujemo TOREK, 31.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! Porabje, 26. marca 2020 OD 27. marca DO 2. aprilA 9.05 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, Poročila, 12.20 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.10 Otroški program: Op! 14.35 Alpe-Donava-Jadran, 15.10 Zmage so doma: rokomet - evropsko prvenstvo: Španija : Hrvaška, finale, 16.40 Joker, kviz, 17.30 Prišla je sreča (I.): Ko si zapadel v krizo, italijanska nadaljevanka, 18.30 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod Svobodnim soncem, 18.40 Otroški program: Op! 20.00 Drugačen ženski svet: Kenija, britanska dokumentarna serija, 20.55 Prava ideja! 21.35 Bravo!, koprodukcijski film, 23.20 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dokumentarni film, 0.10 NaGlas!, 0.30 Videotrak, 1.00 Info kanal SREDA, 01.04.2020, I. spored TVS 6.15 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.05 Otroški program: Op! 11.20 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.): Ko sva drug drugega izgubila, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 14.35 TV-izložba, 14.50 Res čuden kamen: Ščit, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.35 Oddaja za otroke in mlade, 16.20 Male sive celice: OŠ Miklavž na Dravskem polju in OŠ Center Novo mesto, 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.35 Krasni Kras, dokumentarni film, 18.05 Zmedi gre v Zakajzato: Noč v vezju, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Atlas, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo SREDA, 01.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 8.55 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.35 Videotrak - dodatno, 11.20 Dobro jutro, Poročila, 12.50 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.40 Otroški program: Op! 14.55 Ambienti, 15.25 Šport, 17.25 Prišla je sreča (I.): Ko sva drug drugega izgubila, italijanska nadaljevanka, 18.25 Otroški program: Op! 19.30 Žrebanje Lota, 20.00 Novi Chopin: Daniil Trifonov in Mihail Pletnjov, glasbeno dokumentarna oddaja, 21.00 Moje mnenje, 22.00 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.05 Mostovi besed, portret Vlady Kociancich, 23.50 Videotrak, 0.25 Info kanal ČETRTEK, 02.04.2020, I. spored TVS 6.25 Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 9.10 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 10.05 Otroški program: Op! 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.): Ko je prišla sreča, italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Vreme, Šport, 13.45 Divjina v srcu (II.), britanska nadaljevanka, 14.35 TV-izložba, 14.50 Res čuden kamen: Stvarjenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 15.35 Slovenski vodni krog: Ižica, dokumentarna nanizanka, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Vreme, 17.35 Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film, 18.00 Sovice: Izginotje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Dvojček: Drugi dan, norveška nadaljevanka, 20.40 Nenavadni obredi: Iniciacije, britanska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Drugi so molčali, koprodukcijski dokumentarni film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 02.04.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.00 Otroški program: Op! 9.05 Napovedujemo, 9.35 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, Poročila, 12.20 Izodrom, posebna oddaja za otroke, 13.10 Otroški program: Op! 14.20 Hiške, dokumentarni film, 15.10 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.30 Šport, 18.00 Prišla je sreča (I.): Ko je prišla sreča, italijanska nadaljevanka, 19.05 Otroški program: Op! 20.00 Tuja dokumentarna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 21.55 Circom Regional: Kdo lahko reši Sanne?, koprodukcijska magazinska oddaja, 22.55 Veliki prividi, franc. glasbeno plesni film v Pantheonu, 23.50 Jani Šepetavec Quartet, 0.30 Videotrak, 1.00 Info kanal Zaključek rokodelskih delavnic Fotografija je nastala ob zaključku rokodelskih delavnic, ki jih je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem s pomočjo Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Na njej udeleženke-vajenke iz Porabja in »učiteljice« iz Prekmurja. O uspešnosti delavnic govorijo izdelki, razne cvetlice, ki so jih skupaj izdelovali. ms Štacije v Slovenski vesi V postnom časi v Slovenski vesi v kapejli sv. Florjana vsakši petek molijo vernicke križno paut v slovenskom in vogrskom geziki pod vodstvom varaškoga kaplana Csabe Kaszása. Tak se pripravlajo na najvekši svetek katoličanjske cerkve, na vüzem, steri je z goristanjenjem Odrešenika svetek svetkov (sollemnitas sollemnitatum). LRH Tekmovanje v namiznem tenisu v Števanovcih 15. marca so v Števanovcih že tretjič organizirali tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Apát. Organizator športnega dogodka Gábor Holec je povedal, da so imeli 15 prijavljenih, tekmovanje je potekalo v posebni dvorani števanovske gostilne A-di. Ob domačinih so tekmovalci prišli tudi z Dolnjega Senika in Monoštra. Tekmovali so v treh skupinah. Prvi in drugi so napredovali do finala, ostali so se udeležili repasaža. Tretje mesto je zasedel Bálint Büki, drugo Bálint Szűcs, zmagal je Balázs Büki. V repasažu je zmagal Pišti Lovenjak, drugo mesto je zasedel Levi Ferencz, tretje pa Adam Domiter. LRH Kurate branijo Gda vrejmen vse bole toplo grata, pride čas za kurate, ka dojskladejo svoja jajčeca, iz steraj se vözležejo paglavci (ebihalak). Zatok začnejo svojo vandrivanje prauti mlakam pa vodam. Ta njina paut leko vodi prejk poštije, gde ji leko zavozijo autonge. Na več mejstaj nji branijo s ponjavami ali folijami, potistim ji v kante zlüčajo pa prejk pauti znosijo. Tak je tau pri pauti, stera iz Varaša vodi do Židove, potistim pa do Števanovec. LRH SLOVENCI.HU www.radiomonoster.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB